Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

2008. Igor Jurukov. – 35 str. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma. Skopje . Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS. Skopje tira`: 400 Skopje. . : ilustr. Jurukov.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. Kliment Ohridski”.3:908 (497. 23 sm Bibliografija: str.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska.3.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}. Skopje 373. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv.091. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto.

kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. Glavniot grad na na{ata tatkovina . Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. i toa: 1.Skopje. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. Istovremeno. biologija i likovno obrazovanie. Od minatoto na Makedonija. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. etnolo{ki i istoriski muzei. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. poseta na arheolo{ki. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. gradski muzei. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. nejzinite prirodni bogatstva. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. 5. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. 3. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. a mo`e da se realizira vo VI. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija. geografija. VII ili VIII oddelenie. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. Muzejot na sovremena umetnost. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. 2. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. 4. 3 | N a { a t a t a t k ovina . zbogatuva i sistematizira znaewata. prirodnonau~ni muzei. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva.

PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1.Republika Makedonija. SFRJ. kaj Trebeni{te (Ohridsko). Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. ASNOM. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. Od ovoj period vo Makedonija . osmanliski period. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. star vek. potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. Vardarski Rid. dodeka. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. kaj selo Porodin (Bitolsko). nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Bukure{ki miroven dogovor. potoa lokalitetite Stobi. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. Poimi: minato. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. nov vek i najnov vek. sreden vek. individualna i rabota vo parovi. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko).DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. Adam od Govrlevo i drugi. selo Brazda (Skopsko). Skopsko. PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. Skupi. sreden vek. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. sovremena nezavisna makedonska dr`ava . pak. grupna. Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. praistorija. iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko).

Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. obrazovanieto.postojat i drugi lokaliteti. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto.Republika Makedonija vo 1991 godina. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. manastiri. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. a podelbata ima refleksii i denes. anovi. kulturata. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. so zaedni~ko rakovodstvo. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. amami. {to bilo pogubno za Makedoncite. voena i nadvore{na politika. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. Negu{koto vostanie. xamii i sli~no. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. gradbi. kako kruna na otporot. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . dejnosta na Kiril i Metodij. tvrdini. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. so zaedni~ka monetarna. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. feudalni kuli. dejnosta na Kliment i Naum. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. pa s$ do golemite geografski otkritija. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. Poradi neramnomerniot razvoj. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . materijalni ostatoci. no i vo pove}e pi{ani izvori.SFRJ. kako Prezidiumot na ASNOM. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. a bile formirani i prvite institucii. Ohridskata kni`evna {kola. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. odnosno Makedonija. Prohor P~inski. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava.

po mo`nost. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). • Veb-stranici www. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. ASNOM. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. kako i da najde sliki. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. geografija. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. Bukure{ki miroven dogovor. nezavisna sovremena makedonska dr`ava . za istite }e zalepat slika. • Istorija na makedonskiot narod . tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . Vo sekoj od obele`anite periodi. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. SFRJ. osmanliski period. anti~ki period. poseti na muzei. fotografii. Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija.tritomno izdanie. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer. fotografija (dokolku e poseten spomenik.Republika Makedonija. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa. sreden vek. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno). poka`aniot interes. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina.vo OON. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota). kako na primer: istorija. spomenici i sl.historyofmacedonia. gra|anska kultura i sli~no. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. nedelni vesnici. spisanija. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. • Dnevni vesnici. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.

istoriski ili gradskite muzei). Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. ASNOM. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira. Republika Makedonija. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album. Za vreme na istra`uvaweto.Istoriskite albumi. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. sreden vek. vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. Bukure{ki miroven dogovor. etnolo{ki. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. osmanliski period. etnolo{ki. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). koi }e bidat podredeni vo albumot. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. SFRJ. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. anti~ki period. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst. a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. osobeno za delot za koj steknal znaewa. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst. U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. poka`aniot interes. istoriski ili gradski muzej. etnolo{ki. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. 7 | N a { a t a t a t k ovina .

izbori. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot. pretsedatel na dr`avata. gradona~alnik.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. Demokratija . Na dadeniot na~in. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. premier. koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. ustaven sud. preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. vo ramkite na edna op{tina. Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO .DPMNE. Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija. izvr{na i sudska. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. op{tina.: VMRO . Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. pratenik.ozna~uva vladeewe na narodot. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. Politi~ka partija . gradona~alnik. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. Vlasta se deli na: zakonodavna. sovetnici i sli~no). sud. SPM. DUI. SDSM. centralna vlast. lokalna vlast. sobranie. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. LP. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. utvrdena so zakon. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. grad i sli~no. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. naroden pravobranitel. . DPA i drugi.pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. kako i lokalnite izbori. LDP. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. Poimi: demokratija. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. vlada. politi~ki partii. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. javno obvinitelstvo. koi voedno bile i prvite formirani partii. pretsedatel. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava). koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi.

Ministerstvo za finansii. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. odlu~uva za vojna i za mir. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. {umarstvo i vodostopanstvo. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. Aktivnostite gi sproveduva. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. svikuva sednici. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. odnosno za sproveduvawe na zakonite. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. Ministerstvo za lokalna samouprava. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. ratifikuva me|unarodni dogovori. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Ministerstvo za ekonomija. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija. Ministerstvo za pravda. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . Ministerstvo za zdravstvo. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Ministerstvo za zemjodelstvo. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. izbran na slobodni i demokratski izbori. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani.

nacionalnite parkovi i nivnata za{tita. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. spisanija. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici.sobranie. odnosno glasa~ite. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata. Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no. Isto taka. Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa. Dokolku ne se. treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite. misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena. www.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni). Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. pak. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. gi ukinuva. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). www. Na primer.org. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot.vlada. Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. 10 | Na{ata tatkovina . mk. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr. • Dnevni vesnici. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot. nedelni vesnici. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. Tie imaat finansiska opravdanost za patot. Potoa. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. Gra|anite bez posebni formalnosti. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). Sekako. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot.zels. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite . Partijata na `oltite cre{i.mk.

Sobranie. a taa uloga ja prezema nastavnikot. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. Otkako gra|anite }e glasaat. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. 11 | N a { a t a t a t k ovina . u~enikot treba da izraboti {ema. poka`aniot interes. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. Vlada. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. sud itn. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. poka`aniot interes. op{tina. b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. Pokraj ova. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator. na koi treba da se glasa. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Na primer. kako i poseta na institucija.. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. skica na institucijata.

po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. starata skopska ~ar{ija.Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. Skupi. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. crkvata Sv. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe.1941) Bugarsko vladeewe (1941 . * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. Izgraden e od kamen. Mustafa-pa{inata xamija. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. i slu`ela za odbrana na gradot. Rimskiot akvadukt. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. Na{iot glaven grad . Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik. najgolem procut imal vo rimskiot period. Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in. Daut-pa{in amam.. Kameniot most na Vardar. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 . Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je. na najvisokoto mesto.e. Pantelejmon. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. Manastirot Sv. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata. Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Gradot nastanal vo 3 vek pred . Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. gradski institucii. Crkvata Sv. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot. muzei i galerii. manastirot Sv. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan.SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . Andrija. teatri i kina. manastirot Sv. na mestoto vikano Nerezi. Poimi: glaven grad.Kale. n. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina . Kale. Spas so sarkofagot na Goce Del~ev.

stari tekstovi. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi. . crte`i i sliki od materijalni izvori. koj }e sodr`i fotografii. Iako predznaewata ne se na isto nivo. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. sliki. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. fotografii. mesta. sreden vek. odnosno minatoto na Skopje. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.exploringmacedonia. crte`i. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. li~nosti. muzei i zna~ajni institucii. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura.Skopje i za nego imaat predznaewa. razglednici. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Crkvata Sv. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. muzei i zna~ajni institucii. vedna{ pod Skopskata tvrdina. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. www. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. a koj }e ima istoriski datumi. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev.skopje. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. stari tekstovi. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi.mk. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. star vek. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. • Razglednici od Skopje. izdava~ Op{tina Skopje. razglednici. • Veb-stranica: www. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. periodi. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje.gov. Skopje. sliki. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. fotografii.rekata Vardar. Izgradena e vo 17 vek.com (i drugi strani po izbor na nastanikot). razglednici i sli~no. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. odnosno minatoto na Skopje. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . sliki. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. poka`aniot interes. dokumenti.

teatar. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. Pantelejmon . Gali~ka svadba. Otkako }e soberat dovolno matrijal. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. Vev~anski karneval. Naum. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: . Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. a koi }e bidat rasporedeni po periodi. palati.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. a se del od Ohridskoto kulturno leto. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. Isar . Stru{ki ve~eri na poezijata.Kratovo. mozaici i dr.Ohrid. Sv. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv. Stobi. razglednici. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. Markovi kuli. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. 14 | Na{ata tatkovina . bawi. episkopsko sedi{te. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. Mal bitolski Monmartr. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. terakotni ikoni. a svojot procvet go imal vo III i IV vek.Plao{nik. So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast.[tip. sliki. fotografii. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period. Feudalni znamenitosti . Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. Pelince. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. .u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija.e. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i. crkvi. Anti~ki teatar . stari tekstovi. Me~kin Kamen. Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. Poimi: Herakleja. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. Kokino.nov vek i najnov vek. Manastir Sv.

Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. igrawe na oroto Te{koto. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. so posebna organizacija i programa. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Feudalni znamenitosti . koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. Kumanovsko. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. so svojata stara ~ar{ija. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. Naum. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. kako na primer. Neretko e narekuvan i `iv muzej. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina .Kratovo. gledawe niz prsten. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. Na sekoja od niv ima krst. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. igrawe na specifi~ni ora. simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. crkvena ceremonija. ku}i. a natpisite na ikonite se na latinski. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. odewe vo ku}ata na nevestata. pominuvaweto po mostot Upija i drugo. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. preku maska i smea. feudalni kuli.

Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat. Literatura • Monografija za Makedonija. • Razglednici od Makedonija. www. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. poka`aniot interes. za nivnoto zna~ewe. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi.gomacedonia. ~uvawe i za{tita. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata.exploringmacedonia. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. spisanija. • Veb-stranici: www. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to. 1 | Na{ata tatkovina . fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes. nedelni vesnici. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. Spomenicite se razgleduvaat.com. muzei i zna~ajni znamenitosti.

odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii. Strog priroden rezervat . botani~ki. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii.tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. . Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. 1. So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. za{tita na karakteristikite na predelot. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. nacionalen park. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. kako i izvorna so~uvana priroda. hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. {to pretstavuva okolu 7. ekosistemi. 1993). 4. negovite prirodno-geografski karakteristiki. Gali~ica. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. kako i so zakonski i podzakonski propisi. 6. sekako. Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. spomenik na prirodata. va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. . Atanasovski. 2007). Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet. karakteristi~niot reljef. pove}enamensko podra~je. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. Pelister. geolo{kite. Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. 2. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. park na prirodata. 5. izdvoeni kako prirodno nasledstvo. . Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. Mavrovo. za{titen predel. geomorfolo{kite. strog priroden rezervat.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi.da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. 3. Poimi: nacionalni parkovi. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: .

se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. Sozdavaat atraktiven . Trubarevo. Lako Signoj.rekretivna namena. Kalnica. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. kulturno i duhovno bogatstvo. (Kol~akovski D. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. interesnite reljefni oblici. Konopi{te. Katlanovskiot predel). Markovi Kuli. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. Golem Kozjak. istoriskoto. Karaslari. Prespanskoto Ezero. Drena~ka Reka. Menkova Livada. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Чam Чiflik i Ru~ica. Spomenici na prirodata . Slatinskata pe{tera. kulturnoto. Rupa. jakupica. pe{terata Mle~nik. vospitno-obrazovna i turisti~ko. Kar{i Bav~i. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. Suvi Dol. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Dojranskoto Ezero. Kole{inskiot vodopad. Prevalec. Neprtka. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. 1996). nau~noto. 1987). Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. Kale Bawi~ko.gite karakteristiki. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. Zvegor. Kowska Reka. Katlanovsko Blato. Pelister i Mavrovo. truglajs i golem vrv. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. Mokrievo. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. Duvalo. pe{terata Kru{je. Tumba. Mokrino. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. Ostrovo. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. kako i ostrovot Golem Grad. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. pe{terata Ubavica. Stefan. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. Kalojzana. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Murite. Skopskata tvrdina. Vev~anskite izvori. Kawonot Matka. Pokraj niv. Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). Demir Kapija. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Mariovo i jablanica. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. kulturna. Manastir. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. Iberliska Reka. Popova [apka. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. No. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka.

Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. (Panov. no zatoa. Asanxura. 17 vida vleka~i. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. Odnosno. turisti~ka. uvali.5 km ju`no od s. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. 2007 god. Ima romboidna forma. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. borovata molika i munika. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. 2002). 1987).7ºC. 40 vidovi grmu{ki. vo vodite na Prespanskoto Ezero. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. 4. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. 1968).342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. (Zikov M. Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima. 16 vidovi trevni zaednici. Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. 2002).2ºC. obrazovna i pejza`na vrednost. a na povisokite delovi klimata e planinska.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. 1997). Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. pak. (Zikov M. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. N. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori.) Na povr{ina od 0. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. A. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. a kraj Prespanskoto Ezero 9. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. {im{ir i dr. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. (foto: B. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. 1998). izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. (Kol~akovski D. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). Vrduq. 1987).6 km2 (Stojmilov A. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. ]afa. Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. vrta~i. kako i ostrovot Golem Grad. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata. Kowsko. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. To{evska. karstni poliwa i pe{teri. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.

20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister. Atanasovski V. granitnite masi od koi e izgraden. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi). Vo nea. 1993). Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. 1998). srnite. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. srednojanuarskata e 2. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. pelikanot. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. divite kozi.kol.6º C. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. blatoto kaj selo Stewe. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. glavno. 2002). me~kite.1ºC. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. Odnosno. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. divite sviwi. golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. ima 100 vida. {to pretstavuva 97. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. Dominira planinskiot reljef. Od site nacionalni parkovi. se prisutni {umite. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja. ostrovoto golem grad. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. Pogolemite koli~ini na . pi{tarkata. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. Klimata e studena kontinentalna. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. v. ezeroto ostrovo kaj Sv. Naum. glavno. v. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. a najvisokata na 2 601 m. Sekako. n. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. @iveali{ta imaat risot. Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. n.

1997). vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). elenot. Tuka `iveat 37 vida cica~i. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. Tie se bistri re~ni tekovi. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. turisti~kata naselba „Ni`epole”. me~kata.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). ) vo dol`ina od 212 km. Crvena reka. divata koza. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. molikovo-bukovi-elovi {umi. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika..” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. [ara. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n.. elenot. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. Denes Nacionalniot park . braj~inska reka i dr. v. Najniskata to~ka e na 606 m. 130 vida ptici. bogati so pastrmka. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. Osven flora. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. molikovi {umi so buka (110 ha). [emnica. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. geomorfolo{ki. bukovi i dabovo-bukovi {umi. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. v. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. istoriskoto i nau~noto zna~ewe. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. n. n. risot. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. divata sviwa. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata. So dlabo~ina od 14. erebicata kamewarka. zlatniot orel. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. 1977). kako i planinarskiot dom „Kopanki”. kaj mesnosta Bo{kov Most. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. D. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. v. karstnite poliwa na planina ta bistra. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. hidrolo{ki i drugi osobenosti. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. na vlivot na Mala Reka vo Radika.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija.

od 9 km. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. golemiot buf i dr. No. severozapadno od s. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. 1997). oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. od koi 38 vidovi drvja. Primer br. orelot krsta~. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. Sene~kite karpi. Smesteno e vo cirk. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. klisurata na gorna Radika. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. kawonskata kli surabari}. klisurata na Sredna i Dolna Radika. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. 35 grmu{ki. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. stepskata eja. Potoa 11 vida odozemci. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. [tirovi~kata Planina. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. suriot ili zlaten orel. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet.

Dojransko Ezero. 2. Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. Prespansko Ezero. . Ohridsko Ezero. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. gri`ata za nivno za~uvuvawe. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter. za{titeni podra~ja.da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. Od vkupniot broj ptici.da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. Pelikanus onocrotalus. Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. sekako. Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). od vkupno 14 vida. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. vospitno-obrazovni. Od niv 140 se vodni ptici.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. Tri vida ptici (Pelicanus crispus. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. Poimi: prirodni retkosti. [ar Planina. Poto~no. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. . Toa mo`e da bide poster. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero. . Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. kulturni. zdravstveni. ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. koi poradi nau~ni. Phalacrocorah pygmaeus. a toa se okolu 200 vida. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. Haliaeetus albicilla). . turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: .

Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. golem gavran. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. klisuri. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. mrenata. poluostrovite. pe{teri. Poradi nivniot pogolem broj. Denes 60% od ribite. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. beloglav mr{ojadec. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. pistacijata. No.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. paleontolo{ki lokaliteti. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. abrazivnite podi{ta. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. skobalot. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija. gologlaviot brades mr{ojadec. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). klifovite. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. izvori. beliot gaber. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. na nadmorska viso~ina od 695 m. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. klenot. moranecot. Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. siva ~apja.. krapot. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. bela riba i jagula. vodopadi. orel zmijar. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. rastitelniot i `ivotinskiot svet. (Kol~akovski D. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. na nadmorska viso~ina od 853 m. pla{icata. krapot i dr. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot.8 km2. planinsko-aziska i ohridska. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. vo rezervatot se registrirani 23 vida.9 km2. isto~no sibirska.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. crniot mr{ojadec. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. skobustot. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. ohridsko Ezero .

Osven ribite. {kolki i dr. egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). popadika. me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. perkija. Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. 1999). belvica. lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi.kawon. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. pokraj stariot pat za Gevgelija. jagula. Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. Udovo vo dol`ina od 19. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka. nor i dr. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. somot. letnica. Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. sur orel (Aquila chrysaetos). Falco naumanni) i dr.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. {tipalka i kamewarka). krap. 20% se endemi~ni ili reliktni. Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri.Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. razni sokoli (Falco peregrines. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). Lilium martagon. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. 2001. . a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te. . kuku{ka. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus).kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura . vodata na ezeroto ima zelena boja. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni. vodni zmii. plaskun.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. A. Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica. mergur. skobus. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii. orelot zmijar (Circaetus gallicus). Od vkupnata povr{ina 27. klen. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina. rakovi. Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. Lilium heidrechii.9 km.5 km. karas. na nadmorska viso~ina od 110 m. Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. D. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. 2008 god. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae).Demirkapiskata klisura .5 km. Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). kreja. To{evska. Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo. Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar. lini{.

1993). 1999). kaj seloto Vev~ani.kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica.5 m i dlabo~ina od 30 cm.Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. odnosno ima srna. . pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. 1993). Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. klukajdrvecot. kunata. sina. liljacite. a zad nego golemo podzemno ezero. zapci. na 950 m. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. `abata `olt muka~. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). na nadmorska viso~ina od 450 metri. 2005). koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. Glavniot izvor ima izda{nost od 1. siva i drugi boi. n. {trk i drugi `ivotni. Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero.katlanovsko blato . {kolkata. topki i sl. Ohridsko. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. Anastasovski V. (Vasileski D. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. lisicata. 1999). vo faunata se prisutni: utot. Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. do`dovnikot. 1931). srnata. [ar Planina . M. .kawon. .Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. Izvorite se zna~ajni od nau~en.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. v.vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. (Kol~akovski D. severno od gradot Prilep. 2001). Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. Atanasovski v. 1993). pe~urki.5 m3/sek. na nadmorska viso~ina od 810 m. P. Vo nego se sre}ava bogat dive~. diva sviwa i me~ka. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. Na okolu 100 m2 se prostira t. (Zikov M. makedonskata pastrmka. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. vo dolniot del na rekata Baba. Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. plo~i. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. Isto taka. Atanasovski V. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. n. otvoreno zelena. vo blizina na seloto Gorna \onovica.Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. [ar Planina e vistinska prirodna ret- . Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. zmiite otrovnici. (Jovanovi} S.poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki. mika{isti i granodioriti. Kosel. . ververicata. . Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. diva koza. Za{titeni podra~ja se i: . D. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon. stalakmiti. 2005).[umskiot rezervatot jasen . Karpite se sostaveni od gnajsevi.5 km. `oltenikavo crvena. Visok e 17 metri (Vasileski. . a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera.

Mazdra~a. Le{nica. vidrata. sokol lastovi~ar. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. imaat brzi i bistri vodoteci. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. kunata zlatka i dr. {arplaninska kamena treva. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. srnata. 27 | N a { a t a t a t k ovina . srceviden tajnik. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. me~kino grozje.kost. Tie se bogati so voda. {arplaninska temjanu{ka. karstni. A. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. Tri Vodi. {arplaninski kostolom. volkot. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. 1973). Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. [umite se do okolu 1 700 metri. jastreb gluv~ar i dr. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. divata ma~ka. siv sokol. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. planinski bo`ur. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. Pr. Quboten i dr. babi~e. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. planinsko lule. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. {arplaninski lopen. beloglav mr{ojadec. planinsko yvon~e i dr. korapska gladnica. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. {arplaninski karanfil. Znakot mo`e da bide slikovit. {arplaninska urodica. so bukvi i sli~no. divokozata. tisa. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. potoa elina. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. korapski oksitropis. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. polze~ka ligavka. lincura. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. kunata belka. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. valovi i moreni. narcisocvetna sasa. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. tea re~ka bistrica i dr. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. poviena zina. Dolga e okolu 80 km. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. glavno. kobilska `oltenka i dr. Najgolemi se Pena. risot. hermelinot. crven bozel. Le{o~ka Reka. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. Mazdra~a. bor krivuq. planinski pelin.). Cirkovite se okolu 50. sitna jaglika.sportski turizam. fluvijalni. derflerova gladnica. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. a {iroka okolu 20 km. lisicata. dolgocvetna jaglika. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. divata sviwa.

kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. Poimi: @eden. Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. za{titenite podra~ja. glavno. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. (Kol~akovski D. 2002). (Stojmilov. @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. Kru{evo. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. Berovo. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. Mariovo. Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. A. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. 2002). geomorfolo{kite oblici. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. pome|u Srbija na sever. Potoa Lipkovska Reka. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. a od podzemnite pe{teri. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. prijatnata lokalna klima.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. 3. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. A. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. Lipkovo. 2005). podra~jeto 5. za stopanski celi. op{tina Kumanovo na istok. 1. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. zgolemena na hamer. Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata.. 2005). 2. Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica.

{to prevedeno zna~i \avolski Yid. Kozjak prekrasni {umski povr{ini. interesni vodopadi ili t. v. Abietetosum). neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. (Selmani A. Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. vo koja dominira blagunot. Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. izvorna. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). Dumanovce do nekade 1 000 m. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). slapovi ~esto visoki 2. Opkolena e site strani so planini: Nixe. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. n. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. v. na pogolemi povr{ini. Najubav od site e brni~kiot vodopad. (Stojmilov A. kako i me~kata. 2002). Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. zajakot itn. 1984). Sele~ka. Ko`uf od jug. [umite vo Mariovo se raznovidni. volkot.. dlaboki re~ni klisuri. Nedoprenata. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. (Ga{evski M. v. Ovaa {umska zaednica. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. lisicata. virovi. a nad nego od 1 300 do 1 800 m. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. n. @ivotinskiot svet e naraznoviden. Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. n. pome|u 900 i 1 800 m. n. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). v. Toa se voedno. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). Dren Planina. n. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. v. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. n. 2002). se prostiraat {umite od bel bor. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. v. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). po Pelister. Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva.3 m. bel gaber. crn jasen. posebno vo povisokite delovi. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. v. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. 1984). Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. obeseni reki. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). so pogolema zastapenost na ploska~ot. avtenti~na priroda. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. a vo povisokite reoni na planinite Nixe. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). n. n. Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. vo koi dominira crniot gaber. 1984). buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). kako i po nekoj blagun. n. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. 3. v.

me~ki. lovniot turizam itn. krku{kata i belvicata. relativno visokata nadmorska viso~ina. sokoli. lisici. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. Pore~ieto. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. pome|u Kadiica na istok. v. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. berovska kotlina (ili Male{evo) .4ºC. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. nekade i kawonski. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B.2º C. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. Panov. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. Iako ve{ta~ka tvorba. Zafa}a povr{ina od 806 km2. n. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. 1999). Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. Pla~kovica i Obozna na zapad. leskata i dr.8 ºC. ribolovniot. Prisutni se erebici. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina.3 ºC i toa vo zima 0. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. divi sviwi. @ivotinskiot svet e raznoviden. klenot. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. kako i brezata. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. Opkolenosta so planini. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. krapot. srni. dolinata na reka @ure{nica. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. orli. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. a maglite se retka pojava. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. dabovata i borovata {uma. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. 5. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. zajaci. Preovladuva prete`no planinska kli ma. a vo leto 17. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. volci. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. miren tek. Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. N. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. . hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. 4.

a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. 1. @ure{nica. pr. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta. {arplaninec. 2. smislete asocijacii. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime.. 3. za Mariovo.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. petoigli~en bor. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela. Mariovo 1 itn). 5.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839. Ratevsko Ezero.. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . makedonski dab. avtohton vid. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki.. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. Prostrani vidici. berovo Bregalnica.. od levata strana imeto na predelot. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. 1. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. ris. razli~en fotomaterijal i dr. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata. Gla`wa. .. ohridski sun|er. pr.. jagula. ~apji. Makedonski predeli. Otvorate nova stranica. reki @aba. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. . ohridska pastrmka. @eden 1. Molika (Pinus Peuce). Dokolku sakate na nea da ima i zabava.. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. Dona Duka. kru{evo Sele~ka Reka. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. Ra{~e itn. Poimi: molika. Lojanska Reka.. . lebed. Brni~ki vodopad. @eden. klikuvate i izbirate koloni i redovi. [ejtan Duvar.. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. 4. potoa odite na komandata Insert. belvica. Mariovo div badem. Lipkovo Lipkovo. {umska povr{ina. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata. kormorani. pr. interesni sodr`ini. klikuvata na Hyperlink. pr. izvor Ra{~e Lipkovska Reka.

kako i na po{tenska marka. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. sitni zabi. glavno. CITES. Taa e izrazito ezerska riba. vo tekot na proletnite i letnite meseci. glavno. kratka i {iroka gorna vilica.5 m i te`ina do 3 kg. 5. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. Zakonot za lovstvo (. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. a ma`jacite gi oploduvaat. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. ima mnogu vkusno meso. Interesni se poradi nivnoto t. ohridska pastrmka (Salmo letnica). 3. mnogu barano na pazarot. kako bojata. Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. prvenstveno so hironomidni larvi. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. Ima relativno golemi o~i. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. Ubavata ohridska pastrmka. risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. No. belvica (Acantholingua ohridana). isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te.Sl. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. vo blizina na bregot. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. no i so zooplanktonski organizmi. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. goleminata na o~ite i sl. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. so crveni i crni damki. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite. 6. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. EU Habitats and Species Directive. 4. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. poradi namaluvawe na nezjiniot broj.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. pa se pu{ta vo ezeroto. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. Isto taka. endemit za Ohridskoto Ezero. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). Se hrani. ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. Spored Micevski (1997) . poradi dolgiot pat {to go pominale. so bentalna fauna. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja.. a i mrestili{teto [um vo Struga. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad.2. po levata strana. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). Za toa se gri`i. jagula . n. Kako i pastrmkata. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari.

^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. so metalen odblesok. 1991). Imaat kompaktno telo. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. Se hranat glavno. Ovie ptici plivaat i nurkaat. dolg vrat i dolg klun. rasno ku~e. Toa e silno. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. Ima spleskan i {irok klun. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. 1991). Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. 7. Ishranata mu zavisi od sezonata. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. Risot e dolg od 80 do 105 cm. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. gusto i grubo vlakno. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. Krznoto e naj~esto dam~esto. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. so ribi. Ima miren temperament. iako ne mnogu brzo. prekrieno so dolgo. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t.. Rastenija i `ivotni . Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. (Dimovski A. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus).n. 1991). potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. a `enkite 58 cm. Ovie ptici. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana. Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. letaat sigurno. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici.na{i nacionalni simboli. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. iako postojat na primeroci i bez damki. 10. dolg vrat i mala glava. Na pr. 9. Teloto mu e val~esto i krupno. mandri. Imaat dolgi noze. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. 33 | N a { a t a t a t k ovina . So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. (Dimovski A. pokrieno so gusti ubavi perja. poto~no a~koto ili maliot kormoran.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. mo~uri{ta i ezera. Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. Perduvite im se temno oboeni. Vo odnos na teloto nozete se kratki. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. elen i dr. Se hranat so mali ribi. vle~ugi i dr. vodozemci. 8. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek.

34 | Na{ata tatkovina .Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. gi poznavaat na~inite na nivna za{tita. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki.

MNR. 33-34. Geografski razgledi kn.mk Manakovi} D. Geografski razgledi kn. Geografski razglekovina Makedonija. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli. 34. 13. 6. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. PMF. 14. 15. 4. 1-2. Kultura. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. Godi{en zbornik Makedonija. Skopje. Godi{en zbornik kn.com Godi{en zbornik kn.galicica. 8. 13. 31-32. 20. Koordinativno te lo za iseledi kn. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. Bilten za fizi~ka geografija br. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. 1. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28. Tetovo. 17. 9. X. Makedonija .com. Geografski dina i prostorno planirawe. 23. donija. 185.reka.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. 25. 36. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: . Markoski B. 16.gov. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make. 33-34. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. Andonovski T.yahoo. istiki na Kumanovskata kotlina. Institut za geografija. 3. sv.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e. Skopje. Risot vo Makedonija . 31.mk Manakovi} D. 33-34. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn. 19. 11. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta). razgledi kn. www. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). Skopje. 2007. P (1931): Reqef Skopske Kotline.24. Godi{en zbornik kn. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. Grad vo Prespanskoto Ezero. 37. mariovi kompleksni geoza{tita. Geografski razgledi kn.mzsv. Napredok. Geografski razgledi kn. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. sredno stru~no u~ili{te. 40. 7.org. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. PMF. www. 6. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. 25.1. Andonovski T. www. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. 10. `ivotna sredina tom 1. www. 25. 5. 2. Vasileski D (1997): Radika. Zikov M. Jovanovi} S.ekolo{ki atlas. Godi{en zbornik kn. Geografski str. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija. na karsniot reljef vo Republika Makedonija. 36.exploringmacedonia. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. 26. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. 18. 2. 32-33. mariovi kompleklniot park Gali~ica. Geografski razgledi kn.geografija. PMF. 21. grafski karakteristiki. Skopje. Skopje. br. www. 23. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. 21. Toper. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. Glasnik 29. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje.gov.mk. 31.moepp. iovo. 22.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn.com vo nacionalniot park Gali~ica.google. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. Stojmilov A (1984): [umarstvo. donija. 27. Godi{en zbornik kn. 12. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. Geografski razgledi kn. Skopje. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka. Skopje. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. [ar Planina.mk. Ekologija. dru{tvo. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica.

ISBN 978-9989-939-91-4 .