Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv.091.3.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska. .izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}. 23 sm Bibliografija: str. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS. Igor Jurukov. 2008. Skopje 373. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. : ilustr.3:908 (497. Jurukov. Skopje tira`: 400 Skopje. – 35 str. Skopje . Kliment Ohridski”.

U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. 3 | N a { a t a t a t k ovina . no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. 2. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. nejzinite prirodni bogatstva. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. zbogatuva i sistematizira znaewata. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. 5. biologija i likovno obrazovanie. 3. i toa: 1. prirodnonau~ni muzei. a mo`e da se realizira vo VI. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. gradski muzei. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. 4. so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija.Skopje. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. geografija. Istovremeno. Od minatoto na Makedonija.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. poseta na arheolo{ki. Glavniot grad na na{ata tatkovina . etnolo{ki i istoriski muzei. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. Muzejot na sovremena umetnost. VII ili VIII oddelenie.

U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. grupna. SFRJ. praistorija. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. osmanliski period. nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. individualna i rabota vo parovi. ASNOM. odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava.Republika Makedonija. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. potoa lokalitetite Stobi. Skupi. sreden vek. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. Od ovoj period vo Makedonija . naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. Bukure{ki miroven dogovor. so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). kaj selo Porodin (Bitolsko). Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi.DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. sovremena nezavisna makedonska dr`ava . pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. selo Brazda (Skopsko). PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. star vek. Adam od Govrlevo i drugi. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. kaj Trebeni{te (Ohridsko). pak. dodeka. potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko). Vardarski Rid. Skopsko. Poimi: minato. nov vek i najnov vek. sreden vek.

gradbi. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. pa s$ do golemite geografski otkritija. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. materijalni ostatoci. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. odnosno Makedonija. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. Ohridskata kni`evna {kola. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . a podelbata ima refleksii i denes. Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan.SFRJ. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . so zaedni~ko rakovodstvo. no i vo pove}e pi{ani izvori.postojat i drugi lokaliteti. kulturata. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. anovi. kako Prezidiumot na ASNOM. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. feudalni kuli. manastiri. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. Prohor P~inski. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. so zaedni~ka monetarna. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. {to bilo pogubno za Makedoncite. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. kako kruna na otporot. Negu{koto vostanie. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie.Republika Makedonija vo 1991 godina. Poradi neramnomerniot razvoj. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. obrazovanieto. xamii i sli~no. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. dejnosta na Kiril i Metodij. voena i nadvore{na politika. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. dejnosta na Kliment i Naum. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. tvrdini. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. a bile formirani i prvite institucii. amami. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava.

koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). nezavisna sovremena makedonska dr`ava .historyofmacedonia. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.Republika Makedonija. ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa. kako na primer: istorija. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. fotografii. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. spisanija. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. sreden vek. gra|anska kultura i sli~no. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. osmanliski period. Bukure{ki miroven dogovor. anti~ki period. • Dnevni vesnici. poseti na muzei. fotografija (dokolku e poseten spomenik. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno). • Istorija na makedonskiot narod . bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. kako i da najde sliki. Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. nedelni vesnici. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. spomenici i sl.vo OON. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. SFRJ. za istite }e zalepat slika. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota). geografija. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot.tritomno izdanie. Vo sekoj od obele`anite periodi. • Veb-stranici www. poka`aniot interes. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. po mo`nost. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. ASNOM. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite).

istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. ASNOM. istoriski ili gradski muzej. etnolo{ki. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. Republika Makedonija. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. poka`aniot interes. Za vreme na istra`uvaweto. sreden vek. istoriski ili gradskite muzei). Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst. osobeno za delot za koj steknal znaewa. etnolo{ki. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. Bukure{ki miroven dogovor. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. SFRJ. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. osmanliski period.Istoriskite albumi. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. 7 | N a { a t a t a t k ovina . etnolo{ki. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. anti~ki period. koi }e bidat podredeni vo albumot. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album.

utvrdena so zakon. ustaven sud. DPA i drugi. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. izbori. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. sud. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. pretsedatel na dr`avata. premier. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. pretsedatel. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. DUI. . Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. LDP. gradona~alnik. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. koi voedno bile i prvite formirani partii. sobranie.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. pratenik. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. SDSM. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast.pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. sovetnici i sli~no). preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. vo ramkite na edna op{tina. Vlasta se deli na: zakonodavna.: VMRO . LP. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. Politi~ka partija . Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. grad i sli~no. lokalna vlast. Na dadeniot na~in. SPM. naroden pravobranitel. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot. op{tina. javno obvinitelstvo. izvr{na i sudska. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava). Poimi: demokratija. gradona~alnik. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. centralna vlast. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je.ozna~uva vladeewe na narodot. vlada. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. politi~ki partii. Demokratija . Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija.DPMNE. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . kako i lokalnite izbori.

odnosno za sproveduvawe na zakonite. odlu~uva za vojna i za mir. Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija. Ministerstvo za lokalna samouprava. Ministerstvo za pravda. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. Ministerstvo za ekonomija. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. ratifikuva me|unarodni dogovori. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. Ministerstvo za zemjodelstvo. {umarstvo i vodostopanstvo.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. izbran na slobodni i demokratski izbori. Ministerstvo za finansii. svikuva sednici. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . Aktivnostite gi sproveduva. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Ministerstvo za zdravstvo.

pak. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava. Na primer. Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). Potoa. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. www. Isto taka. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni). • Dnevni vesnici. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr. nacionalnite parkovi i nivnata za{tita. Gra|anite bez posebni formalnosti. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata. 10 | Na{ata tatkovina . a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. Sekako. Dokolku ne se. gi ukinuva. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva.mk. Tie imaat finansiska opravdanost za patot. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite . • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa. mk.zels.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite.sobranie. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena.vlada. Partijata na `oltite cre{i. spisanija. www. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta. odnosno glasa~ite.org. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. nedelni vesnici. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi.

Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator. Sobranie. Otkako gra|anite }e glasaat. u~enikot treba da izraboti {ema. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. a taa uloga ja prezema nastavnikot. skica na institucijata. op{tina. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). Vlada. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. na koi treba da se glasa. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. poka`aniot interes. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. 11 | N a { a t a t a t k ovina .. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. sud itn. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Pokraj ova. poka`aniot interes. kako i poseta na institucija. Na primer. b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava.

na mestoto vikano Nerezi. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. crkvata Sv. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. na najvisokoto mesto. Skupi. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. teatri i kina. Rimskiot akvadukt. Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . gradski institucii. manastirot Sv.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Kale. Izgraden e od kamen. Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in. Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik. Na{iot glaven grad .Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina .e.. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je. Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. Daut-pa{in amam. Crkvata Sv. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. Andrija.Kale. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. i slu`ela za odbrana na gradot. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. najgolem procut imal vo rimskiot period.1941) Bugarsko vladeewe (1941 .SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. manastirot Sv. Pantelejmon. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. Kameniot most na Vardar. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. Manastirot Sv. starata skopska ~ar{ija. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe. muzei i galerii. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 . Spas so sarkofagot na Goce Del~ev. Mustafa-pa{inata xamija. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. Poimi: glaven grad. a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot. n. Gradot nastanal vo 3 vek pred . Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata.

com (i drugi strani po izbor na nastanikot). Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. poka`aniot interes. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. stari tekstovi. koj }e sodr`i fotografii. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci. Iako predznaewata ne se na isto nivo. muzei i zna~ajni institucii. sliki. crte`i i sliki od materijalni izvori. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. sreden vek. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. izdava~ Op{tina Skopje. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici.rekata Vardar. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. dokumenti. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. Crkvata Sv. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. • Veb-stranica: www. a koj }e ima istoriski datumi. razglednici i sli~no. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. sliki.exploringmacedonia. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. odnosno minatoto na Skopje. mesta.skopje. crte`i. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi. odnosno minatoto na Skopje. www. muzei i zna~ajni institucii. . li~nosti. vedna{ pod Skopskata tvrdina. sliki. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. periodi. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. razglednici. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. fotografii. star vek. fotografii. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. stari tekstovi. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. Izgradena e vo 17 vek.mk. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev. • Razglednici od Skopje. razglednici. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija .gov.Skopje i za nego imaat predznaewa. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. Skopje. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite.

no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: . od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv. Vev~anski karneval. Sv. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. Naum. Isar . . Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. bawi.Kratovo. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II. Otkako }e soberat dovolno matrijal.nov vek i najnov vek. So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. teatar. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci.e. a koi }e bidat rasporedeni po periodi. Feudalni znamenitosti . Markovi kuli. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. Me~kin Kamen. Manastir Sv. Mal bitolski Monmartr. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. Poimi: Herakleja. razglednici.Ohrid. Gali~ka svadba. Pelince. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. a se del od Ohridskoto kulturno leto. Pantelejmon . Stru{ki ve~eri na poezijata. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje. Kokino. stari tekstovi.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. a svojot procvet go imal vo III i IV vek. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. Stobi. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. episkopsko sedi{te. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period.Plao{nik. crkvi. 14 | Na{ata tatkovina . Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i. Anti~ki teatar . sliki. fotografii. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. terakotni ikoni.[tip. mozaici i dr. palati. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija.

feudalni kuli. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. so posebna organizacija i programa. pominuvaweto po mostot Upija i drugo. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. Neretko e narekuvan i `iv muzej. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri.Kratovo. Feudalni znamenitosti . Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. Naum. Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. preku maska i smea. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. igrawe na oroto Te{koto. odewe vo ku}ata na nevestata. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. crkvena ceremonija. so svojata stara ~ar{ija. Kumanovsko. gledawe niz prsten. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. ku}i. kako na primer. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. igrawe na specifi~ni ora. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. a natpisite na ikonite se na latinski. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Na sekoja od niv ima krst.

Spomenicite se razgleduvaat. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. • Veb-stranici: www. Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor. muzei i zna~ajni znamenitosti. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.gomacedonia. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. Literatura • Monografija za Makedonija.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat.exploringmacedonia. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi. poka`aniot interes. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. nedelni vesnici. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite. www. za nivnoto zna~ewe. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. • Razglednici od Makedonija. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite.com. 1 | Na{ata tatkovina . Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. spisanija. ~uvawe i za{tita.

hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. geomorfolo{kite. 5. ekosistemi. Gali~ica. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina. 6. kako i so zakonski i podzakonski propisi. 3. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. za{titen predel. va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija. 2007). Pelister. kako i izvorna so~uvana priroda.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi. Strog priroden rezervat . Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj. izdvoeni kako prirodno nasledstvo.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. Poimi: nacionalni parkovi. botani~ki. 1993).11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. Mavrovo. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. 1. Atanasovski. 2. negovite prirodno-geografski karakteristiki. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. strog priroden rezervat. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. park na prirodata. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. karakteristi~niot reljef. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. nacionalen park. . odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. sekako. 4. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii.tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. . So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. .da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. spomenik na prirodata. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. za{tita na karakteristikite na predelot. {to pretstavuva okolu 7. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. geolo{kite. pove}enamensko podra~je. Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet.

kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. Skopskata tvrdina. (Kol~akovski D. kulturna. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. kako i ostrovot Golem Grad. Чam Чiflik i Ru~ica. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka. Sozdavaat atraktiven . So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Golem Kozjak. Mokrievo. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Kowska Reka. Murite. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). Lako Signoj. 1987). Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Neprtka. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Suvi Dol. Kale Bawi~ko. Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. Dojranskoto Ezero. pe{terata Kru{je. Pelister i Mavrovo. Iberliska Reka. Drena~ka Reka.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Zvegor. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. Duvalo. truglajs i golem vrv. Manastir. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero. Stefan. Mariovo i jablanica. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. interesnite reljefni oblici. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. Katlanovskiot predel). Tumba. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. Prespanskoto Ezero. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi.rekretivna namena. jakupica. Kalojzana. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. Markovi Kuli. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. Kalnica. nau~noto. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.gite karakteristiki. Rupa. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. Pokraj niv. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Konopi{te. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Trubarevo. pe{terata Ubavica. Katlanovsko Blato. Kar{i Bav~i. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. vospitno-obrazovna i turisti~ko. Spomenici na prirodata . Ostrovo. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. Vev~anskite izvori. pe{terata Mle~nik. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. Slatinskata pe{tera. Kole{inskiot vodopad. Demir Kapija. istoriskoto. Karaslari. No. kulturno i duhovno bogatstvo. Menkova Livada. 1996). Popova [apka. Prevalec. Kawonot Matka. Mokrino. kulturnoto.

uvali.2ºC. {im{ir i dr. vrta~i. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. a na povisokite delovi klimata e planinska. Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. vo vodite na Prespanskoto Ezero. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. 16 vidovi trevni zaednici. 2002). (foto: B. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija. Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. no zatoa. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. pak. ]afa. 40 vidovi grmu{ki. koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. Ima romboidna forma. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. A. Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv.6 km2 (Stojmilov A. 1997). Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. turisti~ka. Kowsko. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. Vrduq. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi. 17 vida vleka~i. (Zikov M. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. 1987). Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. (Kol~akovski D. N.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. 1968). Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata. karstni poliwa i pe{teri. (Zikov M.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. Asanxura. a kraj Prespanskoto Ezero 9. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. 1998).7ºC. kako i ostrovot Golem Grad. 1987). Odnosno. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. obrazovna i pejza`na vrednost. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). 2007 god.5 km ju`no od s. To{evska.) Na povr{ina od 0. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. 2002). borovata molika i munika. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. 4. (Panov. Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica.

20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. ima 100 vida. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. 1998). Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. Pogolemite koli~ini na .6º C. a najvisokata na 2 601 m. Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. {to pretstavuva 97. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. srednojanuarskata e 2. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. pelikanot. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja. divite kozi. divite sviwi. Klimata e studena kontinentalna.kol. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. pi{tarkata. 2002). klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. srnite. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. blatoto kaj selo Stewe. Dominira planinskiot reljef. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. @iveali{ta imaat risot. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. Odnosno. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. ezeroto ostrovo kaj Sv. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. Sekako. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. Atanasovski V. v. n. ostrovoto golem grad. se prisutni {umite. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. Vo nea. granitnite masi od koi e izgraden. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. glavno.1ºC. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi). vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. n. me~kite. 1993). glavno. v. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. Od site nacionalni parkovi. Naum.

D. braj~inska reka i dr. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . v. [emnica. molikovo-bukovi-elovi {umi. turisti~kata naselba „Ni`epole”. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. 1997). Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). Zafa}a povr{ina od 73 088 ha.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. Najniskata to~ka e na 606 m. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. divata sviwa. So dlabo~ina od 14. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata. istoriskoto i nau~noto zna~ewe. ) vo dol`ina od 212 km. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. v. elenot. Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. Crvena reka. 130 vida ptici. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. bogati so pastrmka.. hidrolo{ki i drugi osobenosti. Osven flora. n. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. kaj mesnosta Bo{kov Most. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. na vlivot na Mala Reka vo Radika. Tie se bistri re~ni tekovi. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika. Denes Nacionalniot park . Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. karstnite poliwa na planina ta bistra. Tuka `iveat 37 vida cica~i. erebicata kamewarka. elenot. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. risot.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. me~kata. [ara. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. divata koza. bukovi i dabovo-bukovi {umi. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. v. detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. geomorfolo{ki. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto.. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. molikovi {umi so buka (110 ha). 1977). Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. n. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. zlatniot orel.

kawonskata kli surabari}. orelot krsta~. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . suriot ili zlaten orel. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. [tirovi~kata Planina. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. od koi 38 vidovi drvja. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. severozapadno od s. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. 1997). 35 grmu{ki. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. No. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja.od 9 km. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. Potoa 11 vida odozemci. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. Sene~kite karpi. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. Smesteno e vo cirk. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. klisurata na gorna Radika. klisurata na Sredna i Dolna Radika. spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. golemiot buf i dr. Primer br. stepskata eja. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki.

. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. [ar Planina.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. .da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. Poto~no. vospitno-obrazovni. Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. Poimi: prirodni retkosti. gri`ata za nivno za~uvuvawe. spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. zdravstveni. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. Haliaeetus albicilla). ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero. Pelikanus onocrotalus. Prespansko Ezero. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. Dojransko Ezero. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. a toa se okolu 200 vida. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: . 2. Tri vida ptici (Pelicanus crispus. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. Ohridsko Ezero. Od niv 140 se vodni ptici. za{titeni podra~ja. . Toa mo`e da bide poster. Phalacrocorah pygmaeus.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. od vkupno 14 vida. sekako. . koi poradi nau~ni. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina.da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. kulturni. Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. Od vkupniot broj ptici. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati.

krapot. mrenata. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. beloglav mr{ojadec. Poradi nivniot pogolem broj.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. vo rezervatot se registrirani 23 vida. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. klenot. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). abrazivnite podi{ta. bela riba i jagula. crniot mr{ojadec. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. krapot i dr. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot. gologlaviot brades mr{ojadec. isto~no sibirska.. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. (Kol~akovski D. ohridsko Ezero . Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. pe{teri. planinsko-aziska i ohridska. rastitelniot i `ivotinskiot svet. skobalot. na nadmorska viso~ina od 853 m. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. pla{icata. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . poluostrovite. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija.8 km2. na nadmorska viso~ina od 695 m. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. golem gavran. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. izvori. Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. Denes 60% od ribite. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. moranecot. skobustot. klifovite. paleontolo{ki lokaliteti.9 km2. No. klisuri. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. vodopadi. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. pistacijata. siva ~apja. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. beliot gaber. orel zmijar.

crn mr{ojadec (Aegypius monachus). Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus).Demirkapiskata klisura . popadika. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. sur orel (Aquila chrysaetos). kreja. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. skobus. 20% se endemi~ni ili reliktni. Od vkupnata povr{ina 27. Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri. rakovi. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae). orelot zmijar (Circaetus gallicus). Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. 2001. Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. perkija. A. na nadmorska viso~ina od 110 m. Osven ribite. Udovo vo dol`ina od 19. kuku{ka. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. razni sokoli (Falco peregrines. Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. jagula.9 km. Falco naumanni) i dr. lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. plaskun. nor i dr. belvica. Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. {kolki i dr. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo. Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka. a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. somot.5 km. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina.kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura .Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. vodni zmii. me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. krap. 2008 god. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. {tipalka i kamewarka). Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29. Lilium heidrechii.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. Lilium martagon. lini{. 1999). . a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus).5 km. letnica. vodata na ezeroto ima zelena boja. D. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi.kawon. karas. mergur. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. pokraj stariot pat za Gevgelija. To{evska. Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar. klen. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . . Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka.

pe~urki. {kolkata. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. lisicata. srnata. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici.5 km. .kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica. (Jovanovi} S. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. [ar Planina . Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. diva sviwa i me~ka. Na okolu 100 m2 se prostira t. liljacite. severno od gradot Prilep. 1999). Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri. zapci. Atanasovski V. {trk i drugi `ivotni. odnosno ima srna. 1993). na 950 m. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon. Anastasovski V. P. 2001). Vo nego se sre}ava bogat dive~. klukajdrvecot. vo faunata se prisutni: utot. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera. Isto taka. siva i drugi boi. a zad nego golemo podzemno ezero. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. 1993). Za{titeni podra~ja se i: . Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. n. diva koza.Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. stalakmiti. M. sina. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. (Zikov M. Glavniot izvor ima izda{nost od 1. Visok e 17 metri (Vasileski. vo blizina na seloto Gorna \onovica. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero.kawon. 2005). (Kol~akovski D. topki i sl. na nadmorska viso~ina od 810 m. Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. . `abata `olt muka~. ververicata. v. plo~i. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura.katlanovsko blato . . Ohridsko.5 m i dlabo~ina od 30 cm. Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti.poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki.Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. vo dolniot del na rekata Baba.[umskiot rezervatot jasen . Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D.Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. n. D. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. . 1931). koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. do`dovnikot. 2005). . na nadmorska viso~ina od 450 metri. 1993). Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. mika{isti i granodioriti. Kosel. `oltenikavo crvena. otvoreno zelena. kunata. kaj seloto Vev~ani. makedonskata pastrmka.5 m3/sek.vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. Karpite se sostaveni od gnajsevi. Atanasovski v. (Vasileski D. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. Izvorite se zna~ajni od nau~en. . [ar Planina e vistinska prirodna ret- . Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. 1999). zmiite otrovnici.

Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn.kost. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. fluvijalni. poviena zina. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. jastreb gluv~ar i dr. glavno. planinski pelin. 27 | N a { a t a t a t k ovina . valovi i moreni. planinski bo`ur. Cirkovite se okolu 50. imaat brzi i bistri vodoteci. planinsko lule. narcisocvetna sasa. risot. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. potoa elina. polze~ka ligavka. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. korapski oksitropis. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. kunata belka. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s.). divata ma~ka. dolgocvetna jaglika. kunata zlatka i dr. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. Pr. babi~e. vidrata. {arplaninska urodica. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. karstni. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. sitna jaglika. hermelinot. srnata. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a. {arplaninska temjanu{ka. a {iroka okolu 20 km. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. {arplaninska kamena treva. Najgolemi se Pena. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. tisa. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. [umite se do okolu 1 700 metri. {arplaninski lopen. Le{o~ka Reka. Tri Vodi. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. siv sokol. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. {arplaninski karanfil. kobilska `oltenka i dr. Dolga e okolu 80 km. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko.sportski turizam. Quboten i dr. lincura. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. divata sviwa. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. {arplaninski kostolom. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. Mazdra~a. sokol lastovi~ar. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. derflerova gladnica. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. crven bozel. Tie se bogati so voda. planinsko yvon~e i dr. beloglav mr{ojadec. Le{nica. divokozata. tea re~ka bistrica i dr. volkot. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. A. so bukvi i sli~no. srceviden tajnik. Mazdra~a. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. bor krivuq. me~kino grozje. Znakot mo`e da bide slikovit. lisicata. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. korapska gladnica. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. 1973). Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel.

Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. 2005). pome|u Srbija na sever. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. podra~jeto 5. Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. A. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. za{titenite podra~ja. 2. koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. geomorfolo{kite oblici. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. op{tina Kumanovo na istok. Poimi: @eden. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. Potoa Lipkovska Reka. 2002). Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. Berovo. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. zgolemena na hamer. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. 1. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica. Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. A. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. (Kol~akovski D. Lipkovo. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. prijatnata lokalna klima. Kru{evo. op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. Mariovo. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. glavno. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. 2005). 2002). za stopanski celi.. kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. a od podzemnite pe{teri. (Stojmilov. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. 3. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav.

tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. zajakot itn. 1984). Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. n. bel gaber. 1984). Ovaa {umska zaednica. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . v. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). vo koi dominira crniot gaber. kako i po nekoj blagun. interesni vodopadi ili t. v. 2002). Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. pome|u 900 i 1 800 m. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. lisicata. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). 3. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. se prostiraat {umite od bel bor. 1984). a vo povisokite reoni na planinite Nixe. obeseni reki. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. Najubav od site e brni~kiot vodopad. v. (Stojmilov A. n. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). {to prevedeno zna~i \avolski Yid. izvorna. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. Abietetosum). n. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja.3 m. Dumanovce do nekade 1 000 m. Dren Planina. Ko`uf od jug. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. Toa se voedno. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce. v. n. [umite vo Mariovo se raznovidni. po Pelister. Sele~ka. avtenti~na priroda. crn jasen. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. Nedoprenata. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. n. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). Kozjak prekrasni {umski povr{ini. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). 2002). Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. kako i me~kata. volkot. @ivotinskiot svet e naraznoviden. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). na pogolemi povr{ini. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. n. vo koja dominira blagunot. so pogolema zastapenost na ploska~ot. neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. n.. buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). n. slapovi ~esto visoki 2. Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. Opkolena e site strani so planini: Nixe. (Selmani A. n. posebno vo povisokite delovi. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). dlaboki re~ni klisuri. v. virovi. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. v. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. a nad nego od 1 300 do 1 800 m. v. (Ga{evski M. v. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s.

zajaci. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot. Preovladuva prete`no planinska kli ma. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. Prisutni se erebici. sokoli. lovniot turizam itn. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. krku{kata i belvicata. Iako ve{ta~ka tvorba. berovska kotlina (ili Male{evo) . Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. a vo leto 17. Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata. 1999). kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. ribolovniot.3 ºC i toa vo zima 0. krapot. n. v. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. 5.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. Panov. 4. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. srni.4ºC. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina.2º C. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. dabovata i borovata {uma. . @ivotinskiot svet e raznoviden. relativno visokata nadmorska viso~ina. dolinata na reka @ure{nica. kako i brezata. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina. leskata i dr. lisici.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki.8 ºC. pome|u Kadiica na istok. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. miren tek. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. nekade i kawonski. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. Pla~kovica i Obozna na zapad. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina. Pore~ieto. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. Opkolenosta so planini. me~ki. Zafa}a povr{ina od 806 km2. volci. a maglite se retka pojava. klenot. N. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. orli. divi sviwi. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini.

Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839.. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. Makedonski predeli. pr. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. @eden. ris. 2. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. razli~en fotomaterijal i dr. Ratevsko Ezero. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. Dona Duka. Otvorate nova stranica. Mariovo div badem. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata.. makedonski dab. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela. 5. petoigli~en bor. pr. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . interesni sodr`ini. 1.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki. @eden 1. izvor Ra{~e Lipkovska Reka. potoa odite na komandata Insert. @ure{nica. Lipkovo Lipkovo. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. Mariovo 1 itn). pr. Ra{~e itn. reki @aba. ~apji. . tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto. [ejtan Duvar.. klikuvata na Hyperlink.. {arplaninec. 3.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta.. smislete asocijacii. 4. Gla`wa. .da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. lebed. 1. pr. jagula. Molika (Pinus Peuce). a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot. za Mariovo. kormorani. ohridski sun|er. Lojanska Reka. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. {umska povr{ina. . Dokolku sakate na nea da ima i zabava. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. berovo Bregalnica.. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te.. Poimi: molika. od levata strana imeto na predelot. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. Brni~ki vodopad. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata. ohridska pastrmka. klikuvate i izbirate koloni i redovi. avtohton vid. belvica. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. Prostrani vidici.. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister.. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. kru{evo Sele~ka Reka.

obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. a ma`jacite gi oploduvaat.2. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. Kako i pastrmkata. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. jagula . Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. n. a i mrestili{teto [um vo Struga. Taa e izrazito ezerska riba. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. no i so zooplanktonski organizmi. EU Habitats and Species Directive. poradi namaluvawe na nezjiniot broj. glavno. Ubavata ohridska pastrmka.Sl.. poradi dolgiot pat {to go pominale. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. belvica (Acantholingua ohridana). vo blizina na bregot. glavno. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. kako bojata. endemit za Ohridskoto Ezero. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. Ima relativno golemi o~i. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. kratka i {iroka gorna vilica. so bentalna fauna. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. Za toa se gri`i. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite. mnogu barano na pazarot. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. 5. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. 4. ohridska pastrmka (Salmo letnica). ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. vo tekot na proletnite i letnite meseci. po levata strana. Isto taka. Interesni se poradi nivnoto t. sitni zabi. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari.5 m i te`ina do 3 kg. CITES. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja. 3. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. Spored Micevski (1997) . Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi. No. prvenstveno so hironomidni larvi. pa se pu{ta vo ezeroto. Se hrani. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. kako i na po{tenska marka. 6. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. goleminata na o~ite i sl. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. ima mnogu vkusno meso. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. so crveni i crni damki. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. Zakonot za lovstvo (. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15).

33 | N a { a t a t a t k ovina . Teloto mu e val~esto i krupno. elen i dr. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. Se hranat glavno. iako postojat na primeroci i bez damki. mandri. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. dolg vrat i mala glava. vodozemci. Perduvite im se temno oboeni. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. 1991). 1991). Krznoto e naj~esto dam~esto. so metalen odblesok. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. vle~ugi i dr. mo~uri{ta i ezera. Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. gusto i grubo vlakno. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. Ima spleskan i {irok klun. dolg vrat i dolg klun. (Dimovski A. 1991). Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. Toa e silno. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana.n. pokrieno so gusti ubavi perja. prekrieno so dolgo. 8. ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii.. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. iako ne mnogu brzo. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. 10. Imaat kompaktno telo. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. Ovie ptici. Vo odnos na teloto nozete se kratki. (Dimovski A. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. a `enkite 58 cm. Na pr.na{i nacionalni simboli. Imaat dolgi noze. letaat sigurno. Se hranat so mali ribi. 9. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). 7. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. Rastenija i `ivotni . Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. Risot e dolg od 80 do 105 cm. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. poto~no a~koto ili maliot kormoran. Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. Ima miren temperament. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. Ovie ptici plivaat i nurkaat. Ishranata mu zavisi od sezonata. rasno ku~e. so ribi. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni.

gi poznavaat na~inite na nivna za{tita. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki.Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto. 34 | Na{ata tatkovina .

Geografski str.1. PMF. Koordinativno te lo za iseledi kn.google.gov. Grad vo Prespanskoto Ezero. 25. Vasileski D (1997): Radika. Skopje. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28. Jovanovi} S. 4. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. 13. 26. na karsniot reljef vo Republika Makedonija.mk.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e. 27. 34. 185. www.mk Manakovi} D. 10. X. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. 31-32. Bilten za fizi~ka geografija br. Godi{en zbornik kn. razgledi kn. Institut za geografija. Godi{en zbornik kn. Zikov M. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: . www. Skopje. 25.mk. Geografski razgledi kn. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. Makedonija .com Godi{en zbornik kn. 17. PMF. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. Geografski razgledi kn. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka. 11. 31.24. Geografski razgledi kn. Napredok. 21. Markoski B. Skopje. 18. 1-2. dru{tvo. 15. Skopje. Godi{en zbornik kn. [ar Planina. 20.com vo nacionalniot park Gali~ica. Skopje. 6. Andonovski T. `ivotna sredina tom 1. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli. 5. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. mariovi kompleklniot park Gali~ica. 40. www. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). 9. sv. 23. 23. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn.reka. Tetovo. Geografski razgledi kn. Godi{en zbornik Makedonija. 3. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. PMF. 25. 36. 16. Toper. www. 2007. Kultura. Geografski razgledi kn. P (1931): Reqef Skopske Kotline. donija. 37.org. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. grafski karakteristiki. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. Godi{en zbornik kn. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. 2. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta).galicica.exploringmacedonia. 33-34.yahoo. 14. MNR. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. br. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. Geografski razglekovina Makedonija. 13. donija. iovo. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. 6. 21. 7. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make. Geografski razgledi kn. 32-33.com. 33-34. 31. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. sredno stru~no u~ili{te. mariovi kompleksni geoza{tita.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. Risot vo Makedonija .ekolo{ki atlas.moepp. Ekologija. Skopje. Andonovski T.geografija. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica.gov.mzsv. 12. istiki na Kumanovskata kotlina. 8. 19. www. 2. 33-34. 22. Glasnik 29.mk Manakovi} D. Skopje. Stojmilov A (1984): [umarstvo. Geografski dina i prostorno planirawe. 36. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn. 1. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija.

ISBN 978-9989-939-91-4 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful