Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Jurukov.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska. Skopje 373. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. : ilustr. Skopje tira`: 400 Skopje. . Skopje . Igor Jurukov.091. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS. 23 sm Bibliografija: str. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. Kliment Ohridski”. 2008. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma.3.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}.3:908 (497. – 35 str.

so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. 4. VII ili VIII oddelenie. poseta na arheolo{ki. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. 2. etnolo{ki i istoriski muzei. Istovremeno. zbogatuva i sistematizira znaewata. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. gradski muzei. Muzejot na sovremena umetnost. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. Glavniot grad na na{ata tatkovina . 3. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. biologija i likovno obrazovanie. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. nejzinite prirodni bogatstva. a mo`e da se realizira vo VI. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. prirodnonau~ni muzei. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. i toa: 1. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. geografija. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. Od minatoto na Makedonija. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. 3 | N a { a t a t a t k ovina .Skopje. 5.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet.

pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. grupna. individualna i rabota vo parovi. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. potoa lokalitetite Stobi. Adam od Govrlevo i drugi. kaj Trebeni{te (Ohridsko). potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. star vek. Poimi: minato. ASNOM. nov vek i najnov vek. kaj selo Porodin (Bitolsko).DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. Vardarski Rid. Skopsko.Republika Makedonija. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. SFRJ. dodeka. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. selo Brazda (Skopsko). a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. Od ovoj period vo Makedonija . * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. osmanliski period. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko). odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. sreden vek. praistorija. pak. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. sreden vek. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. Skupi. nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. sovremena nezavisna makedonska dr`ava . Bukure{ki miroven dogovor. so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija.

a bile formirani i prvite institucii. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. dejnosta na Kliment i Naum. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . Prohor P~inski. Poradi neramnomerniot razvoj. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. manastiri. a podelbata ima refleksii i denes. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. kulturata. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. kako Prezidiumot na ASNOM. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod. materijalni ostatoci. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. tvrdini. no i vo pove}e pi{ani izvori. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava. Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. {to bilo pogubno za Makedoncite. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. dejnosta na Kiril i Metodij. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. odnosno Makedonija. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. so zaedni~ko rakovodstvo. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. anovi.postojat i drugi lokaliteti. gradbi. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. xamii i sli~no. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi.SFRJ. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei. kako kruna na otporot. obrazovanieto. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. voena i nadvore{na politika.Republika Makedonija vo 1991 godina. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . Negu{koto vostanie. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. pa s$ do golemite geografski otkritija. Ohridskata kni`evna {kola. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. feudalni kuli. amami. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. so zaedni~ka monetarna. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina.

Republika Makedonija. fotografija (dokolku e poseten spomenik. osmanliski period. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. spomenici i sl. za istite }e zalepat slika. sreden vek. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. anti~ki period. Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. poseti na muzei. kako i da najde sliki. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. nedelni vesnici. fotografii. Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa.vo OON.tritomno izdanie. Vo sekoj od obele`anite periodi. SFRJ. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. ASNOM. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. spisanija. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. nezavisna sovremena makedonska dr`ava . Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. • Istorija na makedonskiot narod . Bukure{ki miroven dogovor.historyofmacedonia. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. poka`aniot interes. gra|anska kultura i sli~no. Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. • Dnevni vesnici. po mo`nost. grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno). postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. kako na primer: istorija. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota). Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. • Veb-stranici www. geografija. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer.

a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. osobeno za delot za koj steknal znaewa. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. poka`aniot interes. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. anti~ki period. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album. ASNOM. koi }e bidat podredeni vo albumot. osmanliski period. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. Republika Makedonija. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. Bukure{ki miroven dogovor. Za vreme na istra`uvaweto. sreden vek. vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). etnolo{ki. istoriski ili gradski muzej. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst.Istoriskite albumi. istoriski ili gradskite muzei). U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. SFRJ. etnolo{ki. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. 7 | N a { a t a t a t k ovina . etnolo{ki. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira.

pretsedatel na dr`avata. gradona~alnik. utvrdena so zakon. Vlasta se deli na: zakonodavna. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. DUI. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . centralna vlast. Na dadeniot na~in. Demokratija . SPM. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. sobranie. Poimi: demokratija.ozna~uva vladeewe na narodot. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. vlada. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. politi~ki partii.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. . pratenik. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. op{tina. izvr{na i sudska. pretsedatel. premier. preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. grad i sli~no. SDSM. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. koi voedno bile i prvite formirani partii. Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata.: VMRO . sovetnici i sli~no).pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. naroden pravobranitel. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. kako i lokalnite izbori. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. Politi~ka partija .DPMNE. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. sud. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. izbori. lokalna vlast. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. ustaven sud. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. gradona~alnik. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. vo ramkite na edna op{tina. LDP. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot. DPA i drugi. javno obvinitelstvo. LP. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava).

donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. svikuva sednici.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. ratifikuva me|unarodni dogovori. Ministerstvo za zdravstvo. {umarstvo i vodostopanstvo. Ministerstvo za pravda. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. Ministerstvo za finansii. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. Ministerstvo za ekonomija. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Ministerstvo za zemjodelstvo. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. odnosno za sproveduvawe na zakonite. odlu~uva za vojna i za mir. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. izbran na slobodni i demokratski izbori. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. Aktivnostite gi sproveduva. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. Ministerstvo za lokalna samouprava.

misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena. odnosno glasa~ite.vlada. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr. spisanija. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. Potoa. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. Sekako. 10 | Na{ata tatkovina . Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa.sobranie.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni).zels. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. gi ukinuva. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. mk. www. nacionalnite parkovi i nivnata za{tita. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. Dokolku ne se. Tie imaat finansiska opravdanost za patot. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. www.mk. pak.org. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava. Gra|anite bez posebni formalnosti. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. Isto taka. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). Partijata na `oltite cre{i. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. Na primer. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata. nedelni vesnici. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite . Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot. • Dnevni vesnici. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot. treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite.

. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. Vlada. op{tina. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta).u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. 11 | N a { a t a t a t k ovina . sud itn. u~enikot treba da izraboti {ema. Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. poka`aniot interes. a taa uloga ja prezema nastavnikot. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. Otkako gra|anite }e glasaat. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija. poka`aniot interes. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. Sobranie. b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . Pokraj ova. i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). Na primer. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. na koi treba da se glasa. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. kako i poseta na institucija. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. skica na institucijata.

Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. najgolem procut imal vo rimskiot period. Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. Mustafa-pa{inata xamija. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata. starata skopska ~ar{ija. Rimskiot akvadukt. Izgraden e od kamen. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe.Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina . i slu`ela za odbrana na gradot. n. na mestoto vikano Nerezi. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. Crkvata Sv. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. na najvisokoto mesto. manastirot Sv.Kale. crkvata Sv. teatri i kina. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. Poimi: glaven grad. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 . Kale. Spas so sarkofagot na Goce Del~ev. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. muzei i galerii. Manastirot Sv. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je. Skupi. Gradot nastanal vo 3 vek pred . Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje.e.1941) Bugarsko vladeewe (1941 . Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. Pantelejmon. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe. Andrija. manastirot Sv. a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot.SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. gradski institucii. Daut-pa{in amam.. Kameniot most na Vardar. Na{iot glaven grad . Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik.

13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. • Veb-stranica: www. stari tekstovi. Skopje. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. mesta. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. sliki. muzei i zna~ajni institucii. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite. • Razglednici od Skopje. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. www. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. fotografii. odnosno minatoto na Skopje. stari tekstovi.exploringmacedonia. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. vedna{ pod Skopskata tvrdina. poka`aniot interes. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Izgradena e vo 17 vek. dokumenti. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje.Skopje i za nego imaat predznaewa. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev.gov. sliki. fotografii. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album.skopje. razglednici i sli~no.rekata Vardar. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.mk. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi. razglednici. star vek. li~nosti. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. . izdava~ Op{tina Skopje. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. Iako predznaewata ne se na isto nivo.com (i drugi strani po izbor na nastanikot). U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. razglednici. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci. muzei i zna~ajni institucii. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. crte`i i sliki od materijalni izvori. sreden vek. sliki. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. Crkvata Sv. a koj }e ima istoriski datumi. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. crte`i. koj }e sodr`i fotografii. periodi. odnosno minatoto na Skopje.

palati. Otkako }e soberat dovolno matrijal. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje.e. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. fotografii. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. Isar . mozaici i dr. Naum. Stobi.[tip.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija. Pantelejmon . koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje.Ohrid. . Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II. bawi. Markovi kuli. a koi }e bidat rasporedeni po periodi. Sv. Kokino. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. Poimi: Herakleja. Me~kin Kamen. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv. Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast. Vev~anski karneval. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Pelince. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. teatar. Anti~ki teatar . razglednici. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. stari tekstovi. sliki. episkopsko sedi{te. a se del od Ohridskoto kulturno leto. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. Gali~ka svadba. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. Feudalni znamenitosti .da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. Stru{ki ve~eri na poezijata.Plao{nik.nov vek i najnov vek. a svojot procvet go imal vo III i IV vek. Manastir Sv. Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. 14 | Na{ata tatkovina . koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. Mal bitolski Monmartr. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. crkvi. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: . terakotni ikoni. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i.Kratovo.

Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. feudalni kuli. Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. preku maska i smea. igrawe na specifi~ni ora. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. ku}i. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. Kumanovsko. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . a vo crkvata se nao|a grobot na sv. Naum. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. Neretko e narekuvan i `iv muzej. Feudalni znamenitosti . po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. kako na primer.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. so posebna organizacija i programa. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. Na sekoja od niv ima krst. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. crkvena ceremonija. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. igrawe na oroto Te{koto. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. pominuvaweto po mostot Upija i drugo. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. a natpisite na ikonite se na latinski. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata.Kratovo. gledawe niz prsten. Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. so svojata stara ~ar{ija. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. odewe vo ku}ata na nevestata. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi.

tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. nedelni vesnici. • Veb-stranici: www.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. poka`aniot interes. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes. 1 | Na{ata tatkovina . muzei i zna~ajni znamenitosti. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. ~uvawe i za{tita. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. www. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor.gomacedonia. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. spisanija. Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. • Razglednici od Makedonija. Literatura • Monografija za Makedonija. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj.com. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. za nivnoto zna~ewe. Spomenicite se razgleduvaat.exploringmacedonia. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata.

Strog priroden rezervat . geolo{kite. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava. 2.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. Atanasovski. . za{tita na karakteristikite na predelot.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. geomorfolo{kite. nacionalen park. 1. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki.da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. za{titen predel. izdvoeni kako prirodno nasledstvo. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina. 1993). 5. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. kako i so zakonski i podzakonski propisi. 3. . So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. {to pretstavuva okolu 7. Pelister. hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . pove}enamensko podra~je. botani~ki. 4. karakteristi~niot reljef.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. 6. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. ekosistemi. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. park na prirodata. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj. Gali~ica. kako i izvorna so~uvana priroda. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. 2007). strog priroden rezervat. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. spomenik na prirodata. va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija. Mavrovo. Poimi: nacionalni parkovi. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. negovite prirodno-geografski karakteristiki. . ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. sekako.tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi.

Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. vospitno-obrazovna i turisti~ko. 1996). postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. Dojranskoto Ezero. Demir Kapija. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Trubarevo. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. 1987). Sozdavaat atraktiven . NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Kar{i Bav~i. (Kol~akovski D. Stefan. nau~noto. Lako Signoj. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. Markovi Kuli. Rupa. Golem Kozjak. kako i ostrovot Golem Grad. Prevalec. Popova [apka. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. Kale Bawi~ko. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Kowska Reka. Mariovo i jablanica. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Mokrievo. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Duvalo. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. Mokrino. istoriskoto. pe{terata Ubavica. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. Pelister i Mavrovo. Ostrovo.gite karakteristiki. Suvi Dol. Katlanovskiot predel). Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. Manastir. Prespanskoto Ezero. Slatinskata pe{tera. interesnite reljefni oblici. No. Kawonot Matka. truglajs i golem vrv. Katlanovsko Blato. Murite. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. Neprtka. Iberliska Reka. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Karaslari. Konopi{te. Skopskata tvrdina. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Menkova Livada. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. Drena~ka Reka.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. kulturnoto. Kalojzana. kulturna. Pokraj niv. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Kalnica. Tumba. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Чam Чiflik i Ru~ica. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. Zvegor. jakupica. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). Vev~anskite izvori. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. Kole{inskiot vodopad. pe{terata Kru{je.rekretivna namena. pe{terata Mle~nik. kulturno i duhovno bogatstvo. Spomenici na prirodata . Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.

Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. no zatoa. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti.5 km ju`no od s. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. Vrduq. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. Ima romboidna forma. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. 2007 god.2ºC. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. A. 1987). Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici.) Na povr{ina od 0. 2002). 16 vidovi trevni zaednici. borovata molika i munika. Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. kako i ostrovot Golem Grad. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. N. Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. obrazovna i pejza`na vrednost. uvali. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. (Kol~akovski D. 4. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi.7ºC. a na povisokite delovi klimata e planinska. Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. a kraj Prespanskoto Ezero 9. {im{ir i dr. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. 17 vida vleka~i. Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. To{evska. Odnosno. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. (foto: B. 1998). ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. (Zikov M. ]afa. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. 1987). 1968). vrta~i. 1997). 2002). vo vodite na Prespanskoto Ezero. Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica.6 km2 (Stojmilov A. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. turisti~ka. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. 40 vidovi grmu{ki. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). Asanxura. koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. pak. (Zikov M. (Panov. Kowsko. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. karstni poliwa i pe{teri. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.

srnite. me~kite. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi). ima 100 vida. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. n. granitnite masi od koi e izgraden. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. 2002). Odnosno. ostrovoto golem grad. 1993). se prisutni {umite. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. pi{tarkata. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. srednojanuarskata e 2.6º C. Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum.kol. blatoto kaj selo Stewe. glavno. divite sviwi. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. Naum. divite kozi. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. v. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. Od site nacionalni parkovi. Pogolemite koli~ini na . golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. ezeroto ostrovo kaj Sv. Atanasovski V. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. n. Sekako. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. Dominira planinskiot reljef. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. Klimata e studena kontinentalna. v. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. @iveali{ta imaat risot. 1998). Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. 20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. {to pretstavuva 97. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja. a najvisokata na 2 601 m. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. glavno. pelikanot. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. Vo nea. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N.1ºC. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero.

16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. geomorfolo{ki. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika. hidrolo{ki i drugi osobenosti. n. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. molikovi {umi so buka (110 ha). Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. Crvena reka. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. D. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. bukovi i dabovo-bukovi {umi. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. ) vo dol`ina od 212 km. detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). Denes Nacionalniot park . Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. divata sviwa. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. Tuka `iveat 37 vida cica~i. elenot. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. v. v.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina.. karstnite poliwa na planina ta bistra. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. kaj mesnosta Bo{kov Most.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. Najniskata to~ka e na 606 m. 130 vida ptici. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . Tie se bistri re~ni tekovi. divata koza. Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. me~kata. na vlivot na Mala Reka vo Radika. So dlabo~ina od 14. elenot. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni. bogati so pastrmka. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. n. 1977). Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. istoriskoto i nau~noto zna~ewe. erebicata kamewarka.. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. braj~inska reka i dr. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. zlatniot orel. 1997). [emnica. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. turisti~kata naselba „Ni`epole”. Osven flora. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. molikovo-bukovi-elovi {umi. risot. [ara. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. v.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i.

Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. klisurata na gorna Radika. suriot ili zlaten orel. 1997). Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. 35 grmu{ki. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. orelot krsta~. Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. No. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. Sene~kite karpi. [tirovi~kata Planina. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. klisurata na Sredna i Dolna Radika. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. stepskata eja. od koi 38 vidovi drvja. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. severozapadno od s. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. Smesteno e vo cirk. Potoa 11 vida odozemci. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. Primer br. golemiot buf i dr. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m.od 9 km. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. kawonskata kli surabari}. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet.

. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. Tri vida ptici (Pelicanus crispus.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. 2. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. zdravstveni. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: .da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. Od vkupniot broj ptici. Toa mo`e da bide poster. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. Poto~no. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. Poimi: prirodni retkosti.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. Prespansko Ezero. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. a toa se okolu 200 vida. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero.da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. Od niv 140 se vodni ptici. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. sekako. [ar Planina. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. Phalacrocorah pygmaeus. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. . Pelikanus onocrotalus. od vkupno 14 vida. . . Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. Dojransko Ezero. vospitno-obrazovni.da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. gri`ata za nivno za~uvuvawe. Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. Haliaeetus albicilla). za{titeni podra~ja. koi poradi nau~ni. Ohridsko Ezero. kulturni.

Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. na nadmorska viso~ina od 695 m. pe{teri. Denes 60% od ribite. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. skobalot. Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. crniot mr{ojadec.. poluostrovite. No. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. izvori. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. abrazivnite podi{ta. klifovite. planinsko-aziska i ohridska. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. mrenata. Poradi nivniot pogolem broj. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina.9 km2. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. orel zmijar. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija. isto~no sibirska. vo rezervatot se registrirani 23 vida. pistacijata. golem gavran. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). moranecot. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. vodopadi. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. ohridsko Ezero . Zafa}a povr{ina od 10650 ha. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. beliot gaber. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. siva ~apja.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. krapot i dr. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. rastitelniot i `ivotinskiot svet. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. klenot. skobustot.8 km2. na nadmorska viso~ina od 853 m. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. pla{icata. (Kol~akovski D. klisuri. bela riba i jagula. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. gologlaviot brades mr{ojadec. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. krapot. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. paleontolo{ki lokaliteti. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. beloglav mr{ojadec. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija.

letnica. 2001.kawon. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. kreja. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi. Lilium heidrechii. perkija. Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. Udovo vo dol`ina od 19. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica.kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura . vodni zmii. kuku{ka. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae). a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te. lini{.Demirkapiskata klisura . 1999). na nadmorska viso~ina od 110 m. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). {tipalka i kamewarka).4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. somot. mergur. D. jagula. karas. Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. To{evska. klen. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus).5 km. {kolki i dr. 20% se endemi~ni ili reliktni. skobus. Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. Falco naumanni) i dr. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. Lilium martagon. rakovi. vodata na ezeroto ima zelena boja. egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar. Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka. krap. pokraj stariot pat za Gevgelija. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. Od vkupnata povr{ina 27. belvica. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. orelot zmijar (Circaetus gallicus). Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. 2008 god. Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero.9 km. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. popadika. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus). sur orel (Aquila chrysaetos). So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka. . A. nor i dr. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. . lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo. Osven ribite. Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m.5 km. plaskun. razni sokoli (Falco peregrines.Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii.

diva koza. pe~urki.kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica. 1993). liljacite. (Zikov M. Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. Vo nego se sre}ava bogat dive~. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). srnata. vo faunata se prisutni: utot. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. . P.5 m i dlabo~ina od 30 cm. a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. do`dovnikot. Ohridsko. Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. topki i sl. Izvorite se zna~ajni od nau~en. a zad nego golemo podzemno ezero. n. 1999). . plo~i. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera. (Jovanovi} S. Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti. Atanasovski V. .Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. sina. zmiite otrovnici. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. [ar Planina e vistinska prirodna ret- . poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. v. na nadmorska viso~ina od 450 metri. kunata.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. n. Kosel.5 km. vo dolniot del na rekata Baba. Visok e 17 metri (Vasileski. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. Glavniot izvor ima izda{nost od 1.[umskiot rezervatot jasen . Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. M. 2005). Atanasovski v. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri.kawon. na 950 m. lisicata. Karpite se sostaveni od gnajsevi.poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki.Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. stalakmiti. {trk i drugi `ivotni. koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. klukajdrvecot. na nadmorska viso~ina od 810 m. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. . siva i drugi boi. (Kol~akovski D. diva sviwa i me~ka.vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. {kolkata. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon.katlanovsko blato . Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D. 1999).Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. `abata `olt muka~. vo blizina na seloto Gorna \onovica. kaj seloto Vev~ani. severno od gradot Prilep. mika{isti i granodioriti. makedonskata pastrmka. 2005). `oltenikavo crvena. 1993). Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. Anastasovski V. otvoreno zelena. [ar Planina . a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. 1993). Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero. Za{titeni podra~ja se i: . Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. 2001). . Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. D. Isto taka. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt.5 m3/sek. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. ververicata. . zapci. 1931). Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti. Na okolu 100 m2 se prostira t. (Vasileski D. odnosno ima srna.

planinsko lule. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. valovi i moreni. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. {arplaninski karanfil.sportski turizam. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. Cirkovite se okolu 50. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. korapski oksitropis. divata sviwa. srnata. kunata belka. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. planinsko yvon~e i dr. lisicata. planinski pelin. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. planinski bo`ur. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. a {iroka okolu 20 km. tea re~ka bistrica i dr. Mazdra~a. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. Najgolemi se Pena. crven bozel. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. Tie se bogati so voda. Le{o~ka Reka. vidrata. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. polze~ka ligavka. sokol lastovi~ar. siv sokol. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a. Znakot mo`e da bide slikovit. Dolga e okolu 80 km. {arplaninska temjanu{ka. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. {arplaninska urodica. kobilska `oltenka i dr. divata ma~ka. glavno. divokozata. {arplaninska kamena treva. tisa. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. narcisocvetna sasa. derflerova gladnica. me~kino grozje. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. babi~e. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. dolgocvetna jaglika. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. Tri Vodi. so bukvi i sli~no. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. risot. korapska gladnica. hermelinot. {arplaninski kostolom. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. volkot. [umite se do okolu 1 700 metri. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. bor krivuq. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. A. Pr. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi.kost. Mazdra~a. karstni. potoa elina. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. imaat brzi i bistri vodoteci. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. Le{nica. Quboten i dr. sitna jaglika. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. beloglav mr{ojadec. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. 27 | N a { a t a t a t k ovina .). poviena zina. kunata zlatka i dr. fluvijalni. {arplaninski lopen. 1973). Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. srceviden tajnik. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. lincura. jastreb gluv~ar i dr. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata.

2005). Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. Poimi: @eden. Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. A. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. Potoa Lipkovska Reka. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. Berovo. Lipkovo. 2002). Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. zgolemena na hamer. Kru{evo. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica. op{tina Kumanovo na istok. Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. za stopanski celi. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. Mariovo. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. podra~jeto 5. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. (Stojmilov. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. A. (Kol~akovski D. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. 2005). za{titenite podra~ja. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. a od podzemnite pe{teri. 1. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. geomorfolo{kite oblici. Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. 2.. glavno. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. prijatnata lokalna klima. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. pome|u Srbija na sever. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. 2002). koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. 3. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni.

posebno vo povisokite delovi. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. bel gaber. avtenti~na priroda. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). slapovi ~esto visoki 2. n. zajakot itn. Nedoprenata. Kozjak prekrasni {umski povr{ini. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. izvorna. 1984). n. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. 3. dlaboki re~ni klisuri. Abietetosum). se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). pome|u 900 i 1 800 m. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. Najubav od site e brni~kiot vodopad. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. Ovaa {umska zaednica. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis).na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). n. {to prevedeno zna~i \avolski Yid. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. vo koja dominira blagunot. neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. Opkolena e site strani so planini: Nixe.. Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. n. v. [umite vo Mariovo se raznovidni. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. Dumanovce do nekade 1 000 m. lisicata.3 m. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. v. so pogolema zastapenost na ploska~ot. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). obeseni reki. v. kako i me~kata. @ivotinskiot svet e naraznoviden. Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. Sele~ka. n. 2002). 2002). (Selmani A. v. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . v. n. Toa se voedno. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). a nad nego od 1 300 do 1 800 m. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. interesni vodopadi ili t. „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. (Stojmilov A. vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. po Pelister. se prostiraat {umite od bel bor. crn jasen. (Ga{evski M. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. vo koi dominira crniot gaber. Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. 1984). Ko`uf od jug. n. n. a vo povisokite reoni na planinite Nixe. na pogolemi povr{ini. v. volkot. 1984). kako i po nekoj blagun. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). v. v. n. Dren Planina. Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. virovi.

divi sviwi. kako i brezata. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. relativno visokata nadmorska viso~ina. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. krku{kata i belvicata.4ºC. krapot. ribolovniot. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. orli. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. a vo leto 17. @ivotinskiot svet e raznoviden. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata. Iako ve{ta~ka tvorba. pome|u Kadiica na istok. Preovladuva prete`no planinska kli ma. berovska kotlina (ili Male{evo) . Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica.3 ºC i toa vo zima 0. miren tek. a maglite se retka pojava. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki. me~ki. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. n. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. Prisutni se erebici. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B. zajaci.8 ºC. Pore~ieto. v. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. N. Zafa}a povr{ina od 806 km2. 4. klenot. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. sokoli. srni. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. Pla~kovica i Obozna na zapad. . lovniot turizam itn. nekade i kawonski. leskata i dr. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. Panov. 5. Opkolenosta so planini. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. dabovata i borovata {uma.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot.2º C. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. volci. lisici. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. dolinata na reka @ure{nica. 1999).

Mariovo 1 itn).. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. smislete asocijacii.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. izvor Ra{~e Lipkovska Reka. 5. pr. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. ris. 1. {umska povr{ina. tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata. .. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr.. pr. Lojanska Reka. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. Lipkovo Lipkovo. 2. @ure{nica. . kormorani.. Gla`wa. 1. Dokolku sakate na nea da ima i zabava. ohridska pastrmka. Poimi: molika. Otvorate nova stranica.. reki @aba. @eden 1. klikuvata na Hyperlink. Mariovo div badem. Ratevsko Ezero. klikuvate i izbirate koloni i redovi. 4. kru{evo Sele~ka Reka. Makedonski predeli. ohridski sun|er. Dona Duka. Brni~ki vodopad. od levata strana imeto na predelot. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela. makedonski dab.. potoa odite na komandata Insert. 3. @eden. za Mariovo.. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . petoigli~en bor. avtohton vid.. Prostrani vidici. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta. Ra{~e itn. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki.. Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839. {arplaninec. razli~en fotomaterijal i dr. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. berovo Bregalnica. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. pr. [ejtan Duvar. . interesni sodr`ini. belvica. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. ~apji. jagula. lebed. pr. Molika (Pinus Peuce). Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1.

Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. Interesni se poradi nivnoto t. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). ohridska pastrmka (Salmo letnica). Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. Se hrani. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj.5 m i te`ina do 3 kg. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. goleminata na o~ite i sl. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. 3. jagula . kako i na po{tenska marka. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. Isto taka. CITES. sitni zabi. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. Ima relativno golemi o~i. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. a i mrestili{teto [um vo Struga. risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. No. ima mnogu vkusno meso. kako bojata. Taa e izrazito ezerska riba. Zakonot za lovstvo (.Sl. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari. prvenstveno so hironomidni larvi. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. endemit za Ohridskoto Ezero. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. EU Habitats and Species Directive. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. poradi namaluvawe na nezjiniot broj. glavno. no i so zooplanktonski organizmi. vo tekot na proletnite i letnite meseci. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. kratka i {iroka gorna vilica. ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. po levata strana. n. 4. Ubavata ohridska pastrmka. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. poradi dolgiot pat {to go pominale. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. Kako i pastrmkata. so bentalna fauna. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite.. a ma`jacite gi oploduvaat. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te. Spored Micevski (1997) . Za toa se gri`i. mnogu barano na pazarot. belvica (Acantholingua ohridana). Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. 6. pa se pu{ta vo ezeroto.2. vo blizina na bregot. 5. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. so crveni i crni damki. glavno. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija.

Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. mandri. pokrieno so gusti ubavi perja. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. Ovie ptici. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni.. 1991). Teloto mu e val~esto i krupno. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. Ovie ptici plivaat i nurkaat. 10. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. Toa e silno. 1991). Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. prekrieno so dolgo. so metalen odblesok. dolg vrat i mala glava. gusto i grubo vlakno.na{i nacionalni simboli. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. elen i dr. 33 | N a { a t a t a t k ovina . poto~no a~koto ili maliot kormoran. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. Krznoto e naj~esto dam~esto. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. Imaat dolgi noze. (Dimovski A. 7. Na pr. rasno ku~e. dolg vrat i dolg klun. mo~uri{ta i ezera. Perduvite im se temno oboeni. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. Vo odnos na teloto nozete se kratki. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. Ima spleskan i {irok klun. Risot e dolg od 80 do 105 cm. so ribi. iako ne mnogu brzo. Se hranat so mali ribi. a `enkite 58 cm. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. vle~ugi i dr. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. 9.n. ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. vodozemci. iako postojat na primeroci i bez damki. Imaat kompaktno telo. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. Ima miren temperament. 1991). Se hranat glavno. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. Ishranata mu zavisi od sezonata. Rastenija i `ivotni . Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. 8. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. (Dimovski A. letaat sigurno. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t.

34 | Na{ata tatkovina . o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki. gi poznavaat na~inite na nivna za{tita.Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto.

Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. 27.mk.24. 2. br. na karsniot reljef vo Republika Makedonija. 36.galicica. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. Geografski razglekovina Makedonija. 33-34. Godi{en zbornik Makedonija. Toper. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). www. Skopje. 18. iovo.mzsv. 25. 40. istiki na Kumanovskata kotlina. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. 6. Vasileski D (1997): Radika. Geografski razgledi kn. Makedonija .gov. Kultura. 33-34. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. Skopje. 22. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28.ekolo{ki atlas.google.exploringmacedonia. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. 31. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta).geografija. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. Markoski B. Geografski razgledi kn. Godi{en zbornik kn. 2007. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka. 25.com. 33-34. X. Geografski razgledi kn. [ar Planina. Tetovo. www. donija. 12.reka. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. Godi{en zbornik kn. 13. www. Risot vo Makedonija . Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. Geografski razgledi kn. 16. 4. Andonovski T. 7. grafski karakteristiki. dru{tvo. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. Skopje. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica. Geografski str. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. 26. Institut za geografija. sredno stru~no u~ili{te. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. 185. Stojmilov A (1984): [umarstvo.moepp. Koordinativno te lo za iseledi kn. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija. 34. 8.mk. 9. 17. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make. 6. Glasnik 29. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. 14. Ekologija. Zikov M. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. Napredok.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e. Geografski razgledi kn. 25. MNR. 23.yahoo. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: . 1. Geografski razgledi kn. 2.com vo nacionalniot park Gali~ica. 31. Bilten za fizi~ka geografija br.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn. Jovanovi} S. mariovi kompleklniot park Gali~ica. 15. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. www.mk Manakovi} D. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. 1-2. sv. 11.org.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. 10. 31-32. 20. 5.gov. mariovi kompleksni geoza{tita. 21. Skopje. www. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo.mk Manakovi} D. 23. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. 32-33. 21. donija.1. Skopje.com Godi{en zbornik kn. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. Skopje. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. Grad vo Prespanskoto Ezero. 13. Andonovski T. `ivotna sredina tom 1. PMF. 19. Geografski dina i prostorno planirawe. 3. Skopje. 36. Godi{en zbornik kn. P (1931): Reqef Skopske Kotline. 37. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. PMF. Godi{en zbornik kn. razgledi kn. PMF.

ISBN 978-9989-939-91-4 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful