Nasata_tatkovina

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

3.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. Igor Jurukov. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv.3:908 (497.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska. Skopje tira`: 400 Skopje. 23 sm Bibliografija: str. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. . Jurukov. Skopje 373. Kliment Ohridski”. : ilustr. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma.091. 2008.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}. – 35 str. Skopje .

Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. i toa: 1. Istovremeno. so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija. nejzinite prirodni bogatstva. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. 5. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. prirodnonau~ni muzei. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. Muzejot na sovremena umetnost. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. 3. 4. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. Od minatoto na Makedonija. a mo`e da se realizira vo VI. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. poseta na arheolo{ki. Glavniot grad na na{ata tatkovina . VII ili VIII oddelenie. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. etnolo{ki i istoriski muzei.Skopje. 2. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. zbogatuva i sistematizira znaewata. biologija i likovno obrazovanie. 3 | N a { a t a t a t k ovina . geografija.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. gradski muzei. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija.

MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme.DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. sreden vek. Skupi. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko). selo Brazda (Skopsko). potoa lokalitetite Stobi. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). pak. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. osmanliski period. individualna i rabota vo parovi. kaj Trebeni{te (Ohridsko). kaj selo Porodin (Bitolsko). Skopsko. so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. dodeka. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. Poimi: minato. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. Bukure{ki miroven dogovor. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. Od ovoj period vo Makedonija . Vardarski Rid. nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. SFRJ. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. sreden vek. Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. ASNOM. odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. sovremena nezavisna makedonska dr`ava . grupna. PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek.Republika Makedonija. praistorija. nov vek i najnov vek. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. Adam od Govrlevo i drugi. star vek.

Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. dejnosta na Kiril i Metodij. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. a podelbata ima refleksii i denes. voena i nadvore{na politika. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. {to bilo pogubno za Makedoncite. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. tvrdini. amami. kako kruna na otporot. anovi. a bile formirani i prvite institucii. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . Negu{koto vostanie. feudalni kuli. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. no i vo pove}e pi{ani izvori. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod.SFRJ. xamii i sli~no. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. odnosno Makedonija.Republika Makedonija vo 1991 godina. so zaedni~ko rakovodstvo. materijalni ostatoci. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. kulturata. kako Prezidiumot na ASNOM. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. Poradi neramnomerniot razvoj. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. so zaedni~ka monetarna. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. gradbi. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. dejnosta na Kliment i Naum. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. Prohor P~inski. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. obrazovanieto. Ohridskata kni`evna {kola.postojat i drugi lokaliteti. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. pa s$ do golemite geografski otkritija. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . manastiri. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje.

Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota). kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. za istite }e zalepat slika. fotografii. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. poseti na muzei. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). fotografija (dokolku e poseten spomenik. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. sreden vek.vo OON. po mo`nost. SFRJ. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. nedelni vesnici. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. • Dnevni vesnici.historyofmacedonia.Republika Makedonija. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. spomenici i sl. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. osmanliski period. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). gra|anska kultura i sli~no. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. Vo sekoj od obele`anite periodi. Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. geografija. Bukure{ki miroven dogovor. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. nezavisna sovremena makedonska dr`ava . ASNOM. kako i da najde sliki. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. spisanija. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa. poka`aniot interes. anti~ki period.tritomno izdanie. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). kako na primer: istorija. • Istorija na makedonskiot narod . ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. • Veb-stranici www. grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno).

vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst. etnolo{ki. b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. istoriski ili gradskite muzei). Republika Makedonija. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. etnolo{ki. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album.Istoriskite albumi. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Za vreme na istra`uvaweto. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst. Bukure{ki miroven dogovor. U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. poka`aniot interes. etnolo{ki. istoriski ili gradski muzej. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). 7 | N a { a t a t a t k ovina . sreden vek. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. ASNOM. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. koi }e bidat podredeni vo albumot. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. osmanliski period. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. osobeno za delot za koj steknal znaewa. SFRJ. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. anti~ki period. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija.

Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. gradona~alnik. preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. DUI.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. sobranie. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. . Vlasta se deli na: zakonodavna. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija. pretsedatel. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. pratenik. izbori. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. LP. vo ramkite na edna op{tina. sud. koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. centralna vlast. utvrdena so zakon. naroden pravobranitel. koi voedno bile i prvite formirani partii. kako i lokalnite izbori. izvr{na i sudska. SDSM. grad i sli~no. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. javno obvinitelstvo. politi~ki partii. Demokratija .pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. op{tina. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori.DPMNE. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. LDP.ozna~uva vladeewe na narodot. sovetnici i sli~no). Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . gradona~alnik. DPA i drugi. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. Na dadeniot na~in. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. lokalna vlast. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. vlada. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava).: VMRO . Politi~ka partija . ustaven sud. Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. Poimi: demokratija. premier. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. pretsedatel na dr`avata. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi. SPM.

donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. svikuva sednici. Ministerstvo za zemjodelstvo. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Ministerstvo za pravda. odnosno za sproveduvawe na zakonite. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. izbran na slobodni i demokratski izbori. Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Ministerstvo za lokalna samouprava. {umarstvo i vodostopanstvo. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. odlu~uva za vojna i za mir. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. Ministerstvo za zdravstvo. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. ratifikuva me|unarodni dogovori. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . Ministerstvo za finansii. Aktivnostite gi sproveduva. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. Ministerstvo za ekonomija. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

• Dnevni vesnici. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. Isto taka. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. Na primer. Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. www. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. Potoa. www. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. Sekako. pak. Gra|anite bez posebni formalnosti. nacionalnite parkovi i nivnata za{tita. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. mk. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite .Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni). odnosno glasa~ite. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. Partijata na `oltite cre{i.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite. Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in. Tie imaat finansiska opravdanost za patot.zels. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa. gi ukinuva. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr. nedelni vesnici. 10 | Na{ata tatkovina . koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa. misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena.sobranie. spisanija. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata.vlada.org. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot.mk. Dokolku ne se. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto).

. a taa uloga ja prezema nastavnikot. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. op{tina. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . Pokraj ova. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. u~enikot treba da izraboti {ema. sud itn.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. skica na institucijata. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator. Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. kako i poseta na institucija. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie. Na primer. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. na koi treba da se glasa. Otkako gra|anite }e glasaat.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. 11 | N a { a t a t a t k ovina . b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. Vlada. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). poka`aniot interes. poka`aniot interes. Sobranie.

Crkvata Sv. Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in. Pantelejmon. i slu`ela za odbrana na gradot. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe.e. starata skopska ~ar{ija. najgolem procut imal vo rimskiot period. Poimi: glaven grad. Manastirot Sv. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik. Mustafa-pa{inata xamija. Daut-pa{in amam. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. Rimskiot akvadukt. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 .Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata. Na{iot glaven grad .1941) Bugarsko vladeewe (1941 . Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe. Andrija. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. na najvisokoto mesto.SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina . manastirot Sv. teatri i kina. a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot. muzei i galerii. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe. na mestoto vikano Nerezi. n. Gradot nastanal vo 3 vek pred .Kale. Kameniot most na Vardar. manastirot Sv. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je.Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. Izgraden e od kamen. Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje.. Kale. crkvata Sv. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. Skupi. gradski institucii. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. Spas so sarkofagot na Goce Del~ev.

Skopje i za nego imaat predznaewa. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. muzei i zna~ajni institucii. star vek. sliki. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.gov. dokumenti. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. sliki. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi. crte`i i sliki od materijalni izvori. periodi. koj }e sodr`i fotografii.mk. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. • Veb-stranica: www. fotografii. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. Izgradena e vo 17 vek. li~nosti. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. poka`aniot interes. vedna{ pod Skopskata tvrdina. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev.exploringmacedonia.rekata Vardar. sreden vek. mesta. crte`i.com (i drugi strani po izbor na nastanikot). Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Iako predznaewata ne se na isto nivo. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. sliki. stari tekstovi. izdava~ Op{tina Skopje. odnosno minatoto na Skopje. fotografii. razglednici. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. odnosno minatoto na Skopje. razglednici i sli~no. . Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . Crkvata Sv. muzei i zna~ajni institucii. razglednici. www. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. • Razglednici od Skopje. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. stari tekstovi. a koj }e ima istoriski datumi. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci.skopje. Skopje.

Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. Stobi.Plao{nik. Isar . sliki. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija. razglednici. Pelince. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. Sv.[tip. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: . stari tekstovi. Pantelejmon . Kokino. crkvi. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje.Ohrid. Stru{ki ve~eri na poezijata. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. a koi }e bidat rasporedeni po periodi. Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. Naum. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv. Gali~ka svadba. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period.Kratovo. palati. . terakotni ikoni.e. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. Me~kin Kamen. Mal bitolski Monmartr. Vev~anski karneval. a se del od Ohridskoto kulturno leto. Poimi: Herakleja. Markovi kuli. Feudalni znamenitosti . episkopsko sedi{te. Manastir Sv. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. Otkako }e soberat dovolno matrijal. a svojot procvet go imal vo III i IV vek. teatar. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i.nov vek i najnov vek. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. 14 | Na{ata tatkovina . Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. Anti~ki teatar . mozaici i dr. fotografii. bawi.

Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. gledawe niz prsten. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. Naum. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. Na sekoja od niv ima krst. so svojata stara ~ar{ija. so posebna organizacija i programa. Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite.Kratovo. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. Neretko e narekuvan i `iv muzej. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. igrawe na specifi~ni ora. kako na primer. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. ku}i. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. odewe vo ku}ata na nevestata. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. feudalni kuli. a natpisite na ikonite se na latinski. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. Kumanovsko. crkvena ceremonija. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. igrawe na oroto Te{koto. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. preku maska i smea. Feudalni znamenitosti . pominuvaweto po mostot Upija i drugo. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi.

b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat. nedelni vesnici. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. 1 | Na{ata tatkovina . Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. Literatura • Monografija za Makedonija.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj. spisanija. • Razglednici od Makedonija. Spomenicite se razgleduvaat. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi.exploringmacedonia. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes. • Veb-stranici: www. www. poka`aniot interes. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to. muzei i zna~ajni znamenitosti. ~uvawe i za{tita.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. za nivnoto zna~ewe. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi.gomacedonia.com. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite.

geolo{ki i geomorfolo{ki formacii. strog priroden rezervat. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. 1993). So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. Mavrovo. park na prirodata. {to pretstavuva okolu 7. za{tita na karakteristikite na predelot. Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki. Strog priroden rezervat .tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. kako i izvorna so~uvana priroda. Atanasovski. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. sekako. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. 2007). va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija. negovite prirodno-geografski karakteristiki. 4. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. 1. .u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi. geolo{kite. izdvoeni kako prirodno nasledstvo.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. ekosistemi. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. 6.da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. nacionalen park. . Gali~ica. pove}enamensko podra~je. Poimi: nacionalni parkovi. karakteristi~niot reljef. 3.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. spomenik na prirodata. 2. kako i so zakonski i podzakonski propisi. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. 5.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. geomorfolo{kite. . hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . botani~ki. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . za{titen predel. Pelister. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav.

Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Prespanskoto Ezero. Lako Signoj. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. Pokraj niv. Suvi Dol. Kawonot Matka. interesnite reljefni oblici. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. kulturno i duhovno bogatstvo. (Kol~akovski D. Skopskata tvrdina. Mokrino. kulturna. Murite. Duvalo. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. Drena~ka Reka. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. Kowska Reka. Menkova Livada. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. Tumba. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. Чam Чiflik i Ru~ica. Kalnica. Mokrievo. Konopi{te. Kole{inskiot vodopad. Iberliska Reka. 1987). Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. Trubarevo. Sozdavaat atraktiven . Kalojzana. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. pe{terata Mle~nik. Dojranskoto Ezero. Spomenici na prirodata . kulturnoto. Mariovo i jablanica. Slatinskata pe{tera. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. Neprtka. No. Vev~anskite izvori. nau~noto. istoriskoto. Prevalec. pe{terata Ubavica. Golem Kozjak. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Manastir. 1996). Markovi Kuli. Kar{i Bav~i. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. Karaslari. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Stefan. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. Zvegor. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. jakupica. kako i ostrovot Golem Grad. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Rupa. pe{terata Kru{je. vospitno-obrazovna i turisti~ko. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. Katlanovskiot predel). truglajs i golem vrv. Pelister i Mavrovo. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka. Popova [apka. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Katlanovsko Blato. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Ostrovo. Kale Bawi~ko. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha.rekretivna namena. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Demir Kapija.gite karakteristiki.

Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. karstni poliwa i pe{teri. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. 1987). {im{ir i dr. Vrduq.) Na povr{ina od 0.2ºC. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). turisti~ka. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. A. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. kako i ostrovot Golem Grad. vrta~i. 1998). Asanxura. (Panov. (Kol~akovski D. Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. 2002). 1987). obrazovna i pejza`na vrednost. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. N. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. 1968).6 km2 (Stojmilov A. 16 vidovi trevni zaednici. borovata molika i munika. Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. 2002). 40 vidovi grmu{ki. koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. a na povisokite delovi klimata e planinska. 2007 god. To{evska. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. (Zikov M. Kowsko. no zatoa. Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata.7ºC. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. 17 vida vleka~i. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. (Zikov M. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. pak. Odnosno. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. Ima romboidna forma. Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. 1997). 4. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. uvali. ]afa. (foto: B. Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. a kraj Prespanskoto Ezero 9.5 km ju`no od s.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. vo vodite na Prespanskoto Ezero. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot.

Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. v. me~kite. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. pi{tarkata. srednojanuarskata e 2. Klimata e studena kontinentalna. Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. n. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. Dominira planinskiot reljef. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. se prisutni {umite. srnite. pelikanot. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. blatoto kaj selo Stewe. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. 1998). 20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister. granitnite masi od koi e izgraden. Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. {to pretstavuva 97. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. Vo nea. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. Od site nacionalni parkovi. glavno. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. a najvisokata na 2 601 m. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. divite sviwi. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi).1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja.6º C. ezeroto ostrovo kaj Sv. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. 1993). turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam.1ºC. Naum. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. 2002). Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. glavno. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. n. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. Sekako. ostrovoto golem grad. Atanasovski V. ima 100 vida. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1.kol. Pogolemite koli~ini na . Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. divite kozi. v. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. @iveali{ta imaat risot. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. Odnosno. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam.

bogati so pastrmka. [emnica. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. elenot. Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. zlatniot orel. bukovi i dabovo-bukovi {umi. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. molikovo-bukovi-elovi {umi. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika. me~kata.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. Osven flora. Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. v. 1997). vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. Tie se bistri re~ni tekovi. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata.. istoriskoto i nau~noto zna~ewe. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni.. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. turisti~kata naselba „Ni`epole”. So dlabo~ina od 14. n. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). karstnite poliwa na planina ta bistra. D.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . geomorfolo{ki. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). elenot. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. divata sviwa. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. ) vo dol`ina od 212 km. risot. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. Crvena reka. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. kaj mesnosta Bo{kov Most. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. Tuka `iveat 37 vida cica~i. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. divata koza. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. 130 vida ptici. na vlivot na Mala Reka vo Radika. v. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. v. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. n. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. Denes Nacionalniot park . 1977). Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. molikovi {umi so buka (110 ha). Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. Najniskata to~ka e na 606 m. erebicata kamewarka. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. braj~inska reka i dr. [ara. hidrolo{ki i drugi osobenosti.

a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. kawonskata kli surabari}. Primer br.od 9 km. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. Potoa 11 vida odozemci. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. No. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. od koi 38 vidovi drvja. Smesteno e vo cirk. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. 35 grmu{ki. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. Sene~kite karpi. suriot ili zlaten orel. golemiot buf i dr. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. stepskata eja. orelot krsta~. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. [tirovi~kata Planina. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. 1997). Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. klisurata na Sredna i Dolna Radika. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. severozapadno od s. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. klisurata na gorna Radika. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima.

. Poimi: prirodni retkosti. 2. kulturni. Ohridsko Ezero. Dojransko Ezero. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. od vkupno 14 vida.da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. . Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. Phalacrocorah pygmaeus. koi poradi nau~ni. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. . . sekako. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. Od niv 140 se vodni ptici. [ar Planina. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. Od vkupniot broj ptici. Tri vida ptici (Pelicanus crispus. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. Toa mo`e da bide poster.da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. za{titeni podra~ja. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero. vospitno-obrazovni. Poto~no.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: . Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. gri`ata za nivno za~uvuvawe. Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. zdravstveni. a toa se okolu 200 vida. Pelikanus onocrotalus. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. Prespansko Ezero. Haliaeetus albicilla). Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i.

crniot mr{ojadec. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. poluostrovite. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. pistacijata. beliot gaber.9 km2. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. vodopadi.8 km2. mrenata. krapot i dr. ohridsko Ezero . Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. orel zmijar. golem gavran.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. skobustot. beloglav mr{ojadec. klenot. pe{teri. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. pla{icata. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. abrazivnite podi{ta. izvori. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. skobalot. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. siva ~apja. Poradi nivniot pogolem broj. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . Denes 60% od ribite. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. klisuri. No. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. (Kol~akovski D. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. bela riba i jagula. vo rezervatot se registrirani 23 vida. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. na nadmorska viso~ina od 695 m. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. na nadmorska viso~ina od 853 m. krapot. klifovite. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija.. isto~no sibirska. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. paleontolo{ki lokaliteti. planinsko-aziska i ohridska. gologlaviot brades mr{ojadec. moranecot. rastitelniot i `ivotinskiot svet.

so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. .5 km. pokraj stariot pat za Gevgelija. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. vodata na ezeroto ima zelena boja. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). A. Od vkupnata povr{ina 27. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina. Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat.kawon. krap. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). mergur. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. plaskun. {tipalka i kamewarka). Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. skobus. Osven ribite. na nadmorska viso~ina od 110 m. 2008 god. {kolki i dr. nor i dr. 20% se endemi~ni ili reliktni. D. So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. perkija. Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29.kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura . Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. To{evska.Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. Lilium heidrechii.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka.Demirkapiskata klisura . Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. belvica.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar.5 km. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni. Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus). Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. klen. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii. egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Udovo vo dol`ina od 19. 1999). . razni sokoli (Falco peregrines. popadika. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae). Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. letnica. sur orel (Aquila chrysaetos).9 km. kuku{ka. Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). somot. kreja. Falco naumanni) i dr. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. Lilium martagon. Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. 2001. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. rakovi. orelot zmijar (Circaetus gallicus). Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. lini{. karas. vodni zmii. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. jagula. Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te.

a zad nego golemo podzemno ezero. kaj seloto Vev~ani. Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D. 1993). Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. do`dovnikot. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. Atanasovski V.5 m3/sek. na 950 m. [ar Planina . Niz pe{terata te~e podzemen vodotek.5 m i dlabo~ina od 30 cm. vo dolniot del na rekata Baba.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. {trk i drugi `ivotni. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). Glavniot izvor ima izda{nost od 1. 2005). zapci. (Vasileski D.vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. Isto taka. 2005). koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo. klukajdrvecot. Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. 1993). 1999). topki i sl. D. . 1931). 1993). 1999). (Zikov M.Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. siva i drugi boi. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. Kosel. . na nadmorska viso~ina od 810 m. diva koza. mika{isti i granodioriti. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. M. plo~i. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. P. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. liljacite. . srnata. otvoreno zelena.Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. n. `oltenikavo crvena. 2001). (Jovanovi} S. a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. . makedonskata pastrmka. Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero. {kolkata. [ar Planina e vistinska prirodna ret- . Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. Atanasovski v. diva sviwa i me~ka. Vo nego se sre}ava bogat dive~. severno od gradot Prilep. Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti.katlanovsko blato . Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. . Izvorite se zna~ajni od nau~en. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri. ververicata.kawon. vo faunata se prisutni: utot.5 km. v. stalakmiti. pe~urki. odnosno ima srna. Ohridsko. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. Na okolu 100 m2 se prostira t. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0.[umskiot rezervatot jasen . `abata `olt muka~. na nadmorska viso~ina od 450 metri. Visok e 17 metri (Vasileski. Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. Karpite se sostaveni od gnajsevi. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera.kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica. . (Kol~akovski D. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. sina. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. n. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. lisicata. zmiite otrovnici. Za{titeni podra~ja se i: .poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki.Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. kunata. vo blizina na seloto Gorna \onovica. Anastasovski V.

narcisocvetna sasa. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. {arplaninska temjanu{ka. 1973). tea re~ka bistrica i dr. korapska gladnica. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. a {iroka okolu 20 km. planinski pelin. A. Mazdra~a. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. 27 | N a { a t a t a t k ovina . {arplaninska kamena treva. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. polze~ka ligavka. {arplaninska urodica. planinsko lule. Dolga e okolu 80 km. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. glavno. {arplaninski lopen. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. derflerova gladnica. Le{o~ka Reka. kunata zlatka i dr. tisa. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. divata ma~ka. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. potoa elina. Le{nica. Pr. lisicata. lincura. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. Cirkovite se okolu 50. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. Znakot mo`e da bide slikovit. siv sokol. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. Najgolemi se Pena. dolgocvetna jaglika. babi~e. beloglav mr{ojadec. kobilska `oltenka i dr. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. korapski oksitropis. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. [umite se do okolu 1 700 metri. {arplaninski karanfil. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. Tri Vodi. risot. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. me~kino grozje. divata sviwa. jastreb gluv~ar i dr. srnata. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. volkot. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. so bukvi i sli~no. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. srceviden tajnik. poviena zina. Mazdra~a. planinski bo`ur. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. valovi i moreni. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. fluvijalni. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. planinsko yvon~e i dr. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. crven bozel. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. bor krivuq. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. kunata belka. hermelinot. {arplaninski kostolom. divokozata. Quboten i dr. sitna jaglika. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a.). Tie se bogati so voda. karstni. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. sokol lastovi~ar. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. imaat brzi i bistri vodoteci. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. vidrata.kost. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana.sportski turizam.

Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. 3.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. Kru{evo. 2005). Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. 2002). Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. zgolemena na hamer. za stopanski celi. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. prijatnata lokalna klima. 2005). podra~jeto 5. Lipkovo. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. Mariovo. Poimi: @eden. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. 1. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. A. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. Berovo. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. (Kol~akovski D. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. za{titenite podra~ja. kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. (Stojmilov. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica. glavno.. Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. op{tina Kumanovo na istok. 2002). 2. pome|u Srbija na sever. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. Potoa Lipkovska Reka. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . geomorfolo{kite oblici. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. A. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. a od podzemnite pe{teri. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora.

vo koi dominira crniot gaber. interesni vodopadi ili t. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. Abietetosum). se prostiraat {umite od bel bor. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). pome|u 900 i 1 800 m. Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. bel gaber. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. Ovaa {umska zaednica. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). Kozjak prekrasni {umski povr{ini. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. Dumanovce do nekade 1 000 m. 2002). (Selmani A. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). Toa se voedno. Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce.3 m. v. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. @ivotinskiot svet e naraznoviden. {to prevedeno zna~i \avolski Yid. n. Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. volkot. izvorna. dlaboki re~ni klisuri. „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. a nad nego od 1 300 do 1 800 m. Nedoprenata. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. 2002). Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. n. n. vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. Ko`uf od jug. v. kako i po nekoj blagun. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). v. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). posebno vo povisokite delovi. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. v. v. slapovi ~esto visoki 2. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. 3. n. crn jasen. vo koja dominira blagunot. zajakot itn. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. n.. (Ga{evski M. 1984). kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. Dren Planina. v. Najubav od site e brni~kiot vodopad. Opkolena e site strani so planini: Nixe. n. v. po Pelister. Sele~ka. obeseni reki. so pogolema zastapenost na ploska~ot. Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. 1984). Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. v. n. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. n.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). [umite vo Mariovo se raznovidni. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . avtenti~na priroda. Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. a vo povisokite reoni na planinite Nixe. virovi. (Stojmilov A. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. na pogolemi povr{ini. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. 1984). n. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. kako i me~kata. neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. lisicata.

Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. Iako ve{ta~ka tvorba. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina.3 ºC i toa vo zima 0. Pore~ieto. lisici. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. krku{kata i belvicata. Preovladuva prete`no planinska kli ma. dabovata i borovata {uma. srni.8 ºC. pome|u Kadiica na istok. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. 1999). a borot vo neposredna blizina na Kru{evo.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. 5. divi sviwi. Prisutni se erebici. v. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. @ivotinskiot svet e raznoviden. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. relativno visokata nadmorska viso~ina. krapot. me~ki. a maglite se retka pojava. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. kako i brezata. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. volci. berovska kotlina (ili Male{evo) . Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. Opkolenosta so planini. lovniot turizam itn. . Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. nekade i kawonski. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. dolinata na reka @ure{nica. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki. Pla~kovica i Obozna na zapad.2º C. Zafa}a povr{ina od 806 km2.4ºC. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. sokoli. leskata i dr.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. miren tek. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. zajaci. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. n. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. a vo leto 17. ribolovniot. kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B. Panov. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. 4. orli. klenot. N. Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata.

. berovo Bregalnica. pr. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . od levata strana imeto na predelot. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki. makedonski dab. pr. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. Lipkovo Lipkovo.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. 1. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. Ra{~e itn. reki @aba. Dokolku sakate na nea da ima i zabava. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. Mariovo 1 itn). za Mariovo. @ure{nica. {arplaninec. ris. @eden 1. 4. Ratevsko Ezero... @eden. Gla`wa.. . belvica... Lojanska Reka. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela. Molika (Pinus Peuce). Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. potoa odite na komandata Insert. . 3. Brni~ki vodopad. Poimi: molika. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto... ohridska pastrmka. ~apji. smislete asocijacii. 1. razli~en fotomaterijal i dr. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. Mariovo div badem. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. Dona Duka. Prostrani vidici. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. avtohton vid. kormorani.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija.. klikuvata na Hyperlink. petoigli~en bor. izvor Ra{~e Lipkovska Reka. a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot. kru{evo Sele~ka Reka. Makedonski predeli. klikuvate i izbirate koloni i redovi.. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. 2. pr. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. pr. ohridski sun|er. {umska povr{ina. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta. jagula. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. Otvorate nova stranica. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. interesni sodr`ini. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. 5. [ejtan Duvar. lebed. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki.

4. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. Kako i pastrmkata. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. endemit za Ohridskoto Ezero. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. Zakonot za lovstvo (. prvenstveno so hironomidni larvi. jagula .. kratka i {iroka gorna vilica. sitni zabi. kako bojata. Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te.Sl. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. poradi dolgiot pat {to go pominale. mnogu barano na pazarot. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. EU Habitats and Species Directive. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. 6. Taa e izrazito ezerska riba. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). so crveni i crni damki. no i so zooplanktonski organizmi. Ubavata ohridska pastrmka. kako i na po{tenska marka. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. CITES. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. pa se pu{ta vo ezeroto. Isto taka. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto.2. n. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite. 3. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. No. poradi namaluvawe na nezjiniot broj. ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. po levata strana. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. Za toa se gri`i. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. vo blizina na bregot. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja. glavno. so bentalna fauna. goleminata na o~ite i sl. ima mnogu vkusno meso. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. a i mrestili{teto [um vo Struga. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. Spored Micevski (1997) . risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. belvica (Acantholingua ohridana). 5. glavno. a ma`jacite gi oploduvaat. ohridska pastrmka (Salmo letnica). Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari.5 m i te`ina do 3 kg. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. vo tekot na proletnite i letnite meseci. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. Ima relativno golemi o~i. Interesni se poradi nivnoto t. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. Se hrani. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero.

Vo odnos na teloto nozete se kratki. Toa e silno. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. Se hranat glavno. poto~no a~koto ili maliot kormoran. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. 1991). dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. Ima miren temperament. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. 10. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t. Imaat kompaktno telo.n. Rastenija i `ivotni . 33 | N a { a t a t a t k ovina . Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. Krznoto e naj~esto dam~esto. Imaat dolgi noze. Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. (Dimovski A. vodozemci. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. (Dimovski A. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana.. Ishranata mu zavisi od sezonata. 1991). ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. rasno ku~e. Na pr. dolg vrat i dolg klun. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. mo~uri{ta i ezera. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. 9. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. Se hranat so mali ribi. prekrieno so dolgo. pokrieno so gusti ubavi perja. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. Ovie ptici. Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). 8. so ribi. 7. iako postojat na primeroci i bez damki. elen i dr. a `enkite 58 cm. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. vle~ugi i dr.na{i nacionalni simboli. Ima spleskan i {irok klun. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. mandri. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. gusto i grubo vlakno. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. Teloto mu e val~esto i krupno. letaat sigurno. 1991). iako ne mnogu brzo. visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. so metalen odblesok. Perduvite im se temno oboeni. dolg vrat i mala glava. Ovie ptici plivaat i nurkaat. Risot e dolg od 80 do 105 cm. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska.

gi poznavaat na~inite na nivna za{tita. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. 34 | Na{ata tatkovina .Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki.

Andonovski T. sredno stru~no u~ili{te. Geografski razgledi kn. 31-32. 21.geografija. Godi{en zbornik kn. 23. Grad vo Prespanskoto Ezero. 25. PMF.mk. 15.reka. 12. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. Ekologija.org. 26. 20. Geografski dina i prostorno planirawe. 36. 8. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. PMF. 2. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn. www. 33-34. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make.mk Manakovi} D.1. Skopje. 4. MNR. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli. Vasileski D (1997): Radika. 25. Geografski razgledi kn. Godi{en zbornik kn. [ar Planina.com Godi{en zbornik kn. 36. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. iovo. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. 27. www.mk Manakovi} D. Makedonija .google. 2007.yahoo. 6. 10. www. Skopje. Geografski razgledi kn. Andonovski T. 23.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn. mariovi kompleksni geoza{tita. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. X. Tetovo. `ivotna sredina tom 1.galicica. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. Skopje. 31.mk. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28.com. 2. 31. Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. Geografski razgledi kn. 22. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww.24. Stojmilov A (1984): [umarstvo. Skopje.gov. dru{tvo. mariovi kompleklniot park Gali~ica.exploringmacedonia. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. PMF. Godi{en zbornik kn. donija. 6. 7. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). na karsniot reljef vo Republika Makedonija.moepp. 14. Godi{en zbornik kn. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: . Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. 33-34. Zikov M. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. 13. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. 33-34. istiki na Kumanovskata kotlina.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e.ekolo{ki atlas. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. grafski karakteristiki. Koordinativno te lo za iseledi kn. 19. Jovanovi} S. Markoski B. Skopje. 37. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija.mzsv. Geografski razglekovina Makedonija. 1-2. 16. Geografski razgledi kn. Skopje. www. Godi{en zbornik Makedonija. Geografski razgledi kn. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. 32-33. Risot vo Makedonija . 25. 17. Kultura. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta). Glasnik 29. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. 18.gov. 1. donija. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica. 185. Bilten za fizi~ka geografija br.com vo nacionalniot park Gali~ica. 5. 13. Skopje. sv. 40. www. 3. Institut za geografija. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. Napredok. Toper. 34. 9. razgledi kn. Geografski str. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. br. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka. 21. P (1931): Reqef Skopske Kotline. 11.

ISBN 978-9989-939-91-4 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful