Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

23 sm Bibliografija: str. : ilustr. Skopje 373. .3:908 (497. Skopje tira`: 400 Skopje. Skopje . Jurukov. 2008. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. Igor Jurukov.3. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}. Kliment Ohridski”.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma. – 35 str. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS.091.

zbogatuva i sistematizira znaewata. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. nejzinite prirodni bogatstva. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. gradski muzei. Muzejot na sovremena umetnost. Istovremeno. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. poseta na arheolo{ki. Glavniot grad na na{ata tatkovina . 3 | N a { a t a t a t k ovina .vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija. biologija i likovno obrazovanie. 4.Skopje. Od minatoto na Makedonija. i toa: 1. 5. a mo`e da se realizira vo VI. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. VII ili VIII oddelenie. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. 2. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. geografija. prirodnonau~ni muzei. etnolo{ki i istoriski muzei. 3. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata.

kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. sreden vek. selo Brazda (Skopsko). Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. nov vek i najnov vek. SFRJ. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Bukure{ki miroven dogovor. star vek. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. Od ovoj period vo Makedonija . kaj Trebeni{te (Ohridsko). odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. Poimi: minato. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. dodeka. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. Skopsko. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata).DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. grupna. kaj selo Porodin (Bitolsko). Adam od Govrlevo i drugi. pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. pak. osmanliski period. potoa lokalitetite Stobi. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. ASNOM. PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. sovremena nezavisna makedonska dr`ava .Republika Makedonija. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko). kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. individualna i rabota vo parovi. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. Skupi. praistorija. sreden vek. Vardarski Rid.

so zaedni~ka monetarna. a bile formirani i prvite institucii. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. dejnosta na Kliment i Naum. kulturata. {to bilo pogubno za Makedoncite. Poradi neramnomerniot razvoj. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava. gradbi. amami.Republika Makedonija vo 1991 godina. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. so zaedni~ko rakovodstvo. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. xamii i sli~no. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. Ohridskata kni`evna {kola. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period.postojat i drugi lokaliteti. dejnosta na Kiril i Metodij. feudalni kuli. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. manastiri. tvrdini. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. materijalni ostatoci. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. obrazovanieto. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. Negu{koto vostanie. kako Prezidiumot na ASNOM. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. odnosno Makedonija.SFRJ. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. no i vo pove}e pi{ani izvori. Prohor P~inski. anovi. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod. pa s$ do golemite geografski otkritija. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. kako kruna na otporot. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. voena i nadvore{na politika. a podelbata ima refleksii i denes. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor.

• Istorija na makedonskiot narod . u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. spisanija. Vo sekoj od obele`anite periodi. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. SFRJ. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. kako na primer: istorija. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. gra|anska kultura i sli~no. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. sreden vek. za istite }e zalepat slika. Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno).historyofmacedonia. kako i da najde sliki. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. nedelni vesnici. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. • Veb-stranici www. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa.tritomno izdanie. poseti na muzei. Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. poka`aniot interes. anti~ki period. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. geografija. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija.Republika Makedonija. Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. osmanliski period. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). ASNOM. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota).vo OON. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . po mo`nost. nezavisna sovremena makedonska dr`ava . spomenici i sl. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. fotografii. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). fotografija (dokolku e poseten spomenik. • Dnevni vesnici. Bukure{ki miroven dogovor.

Republika Makedonija. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. ASNOM. Za vreme na istra`uvaweto. etnolo{ki. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. 7 | N a { a t a t a t k ovina . etnolo{ki. SFRJ. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. istoriski ili gradskite muzei). nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. osobeno za delot za koj steknal znaewa. etnolo{ki. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. osmanliski period. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. poka`aniot interes. koi }e bidat podredeni vo albumot. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. Bukure{ki miroven dogovor.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. istoriski ili gradski muzej. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). anti~ki period. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. sreden vek. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira.Istoriskite albumi.

op{tina. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. sovetnici i sli~no). preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. izbori. ustaven sud.pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. DPA i drugi. pretsedatel na dr`avata.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . centralna vlast. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot.DPMNE. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. SPM. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. Na dadeniot na~in. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. koi voedno bile i prvite formirani partii.: VMRO . Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava). koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. naroden pravobranitel. Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija. DUI. premier. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. utvrdena so zakon. . Demokratija . gradona~alnik. grad i sli~no. vlada. javno obvinitelstvo. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. Vlasta se deli na: zakonodavna. politi~ki partii. LDP. Politi~ka partija . odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. SDSM. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. lokalna vlast.ozna~uva vladeewe na narodot. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. sud. kako i lokalnite izbori. gradona~alnik. izvr{na i sudska. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. vo ramkite na edna op{tina. sobranie. pretsedatel. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. Poimi: demokratija. LP. pratenik.

vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. Ministerstvo za ekonomija. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. svikuva sednici. izbran na slobodni i demokratski izbori. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. Ministerstvo za finansii. Ministerstvo za zdravstvo. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. Ministerstvo za zemjodelstvo. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. ratifikuva me|unarodni dogovori. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. Ministerstvo za lokalna samouprava. odnosno za sproveduvawe na zakonite. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. {umarstvo i vodostopanstvo. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. Aktivnostite gi sproveduva. odlu~uva za vojna i za mir. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. Ministerstvo za trud i socijalna politika. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Ministerstvo za pravda. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata.

sobranie. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot.vlada. pak. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite . www. Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. Potoa. Na primer. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa. Dokolku ne se. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni).org. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite.mk. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. odnosno glasa~ite. Tie imaat finansiska opravdanost za patot.zels. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. Partijata na `oltite cre{i. 10 | Na{ata tatkovina . Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot. spisanija. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr. www.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). Sekako. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata. treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite. nedelni vesnici. Gra|anite bez posebni formalnosti. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. gi ukinuva. Isto taka. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. nacionalnite parkovi i nivnata za{tita. • Dnevni vesnici. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta. misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). mk.

po~nuvaj}i od mesna kancelarija. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. na koi treba da se glasa. skica na institucijata. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. op{tina. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). u~enikot treba da izraboti {ema. a taa uloga ja prezema nastavnikot. Pokraj ova. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). Na primer. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator. kako i poseta na institucija. i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. Sobranie. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. 11 | N a { a t a t a t k ovina .u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. poka`aniot interes. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . Otkako gra|anite }e glasaat. poka`aniot interes. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. Vlada. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. sud itn. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota..

a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot. manastirot Sv. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je. teatri i kina. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. crkvata Sv. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. Daut-pa{in amam.Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Na{iot glaven grad . Spas so sarkofagot na Goce Del~ev. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. Izgraden e od kamen. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 . Manastirot Sv. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. Skupi. Pantelejmon.Kale. Andrija. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. Crkvata Sv. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. gradski institucii. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. manastirot Sv. Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata.. Mustafa-pa{inata xamija. Kale. na najvisokoto mesto.e. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina . n. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. Kameniot most na Vardar. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. muzei i galerii.1941) Bugarsko vladeewe (1941 . Gradot nastanal vo 3 vek pred . koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje. na mestoto vikano Nerezi. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik.SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. najgolem procut imal vo rimskiot period. Rimskiot akvadukt. i slu`ela za odbrana na gradot. starata skopska ~ar{ija. Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. Poimi: glaven grad. Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in.

dokumenti. razglednici. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. Skopje.exploringmacedonia. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev. a koj }e ima istoriski datumi. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci.rekata Vardar. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. odnosno minatoto na Skopje. fotografii. • Razglednici od Skopje. star vek. stari tekstovi. • Veb-stranica: www. Crkvata Sv.com (i drugi strani po izbor na nastanikot). tek na realizacijata: U~enicite vo VI. sliki. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. poka`aniot interes. sliki. crte`i. muzei i zna~ajni institucii. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. sreden vek. koj }e sodr`i fotografii. www. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci.skopje. izdava~ Op{tina Skopje. li~nosti. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. . crte`i i sliki od materijalni izvori. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. fotografii. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. mesta. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. muzei i zna~ajni institucii. stari tekstovi. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi.gov. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. periodi.Skopje i za nego imaat predznaewa. odnosno minatoto na Skopje. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. razglednici i sli~no. Iako predznaewata ne se na isto nivo. vedna{ pod Skopskata tvrdina. sliki. Izgradena e vo 17 vek.mk. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. razglednici.

So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast. Poimi: Herakleja. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. Pelince. Isar . Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. 14 | Na{ata tatkovina . Mal bitolski Monmartr. terakotni ikoni. Me~kin Kamen. sliki. Feudalni znamenitosti . Markovi kuli. a svojot procvet go imal vo III i IV vek. teatar. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period. Stobi. a koi }e bidat rasporedeni po periodi.Plao{nik. Pantelejmon . .Ohrid. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. fotografii. a se del od Ohridskoto kulturno leto. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. crkvi.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. mozaici i dr. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. stari tekstovi. Gali~ka svadba. Kokino. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. Vev~anski karneval. razglednici. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv.nov vek i najnov vek. Otkako }e soberat dovolno matrijal. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. episkopsko sedi{te. Naum. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. Stru{ki ve~eri na poezijata.[tip.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija. Anti~ki teatar .e.Kratovo. bawi. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: . U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. Sv. Manastir Sv. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. palati.

Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. igrawe na oroto Te{koto. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. so posebna organizacija i programa. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. Na sekoja od niv ima krst. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . so svojata stara ~ar{ija. preku maska i smea. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. pominuvaweto po mostot Upija i drugo. gledawe niz prsten. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. igrawe na specifi~ni ora. Feudalni znamenitosti . Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. kako na primer. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. feudalni kuli. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. a natpisite na ikonite se na latinski. odewe vo ku}ata na nevestata. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. Naum. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. ku}i. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. Neretko e narekuvan i `iv muzej. Kumanovsko. crkvena ceremonija.Kratovo.

odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite. nedelni vesnici. za nivnoto zna~ewe. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. • Veb-stranici: www.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor. muzei i zna~ajni znamenitosti. Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. www. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat.exploringmacedonia. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata. spisanija. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. 1 | Na{ata tatkovina . bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. • Razglednici od Makedonija. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. Literatura • Monografija za Makedonija. Spomenicite se razgleduvaat. poka`aniot interes.com.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.gomacedonia. ~uvawe i za{tita. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes.

podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina. 2. pove}enamensko podra~je. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. strog priroden rezervat. Atanasovski. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. botani~ki. 4. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. kako i izvorna so~uvana priroda.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi. 5. . park na prirodata. hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina .tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. sekako. nacionalen park. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. Mavrovo. 1. 2007). NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. negovite prirodno-geografski karakteristiki. So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. spomenik na prirodata. 6. kako i so zakonski i podzakonski propisi. za{titen predel. Gali~ica. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. izdvoeni kako prirodno nasledstvo. Strog priroden rezervat . geolo{kite. geomorfolo{kite. odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. . Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. . karakteristi~niot reljef. Poimi: nacionalni parkovi. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. Pelister. 3. Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii. ekosistemi. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. za{tita na karakteristikite na predelot. va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. 1993). {to pretstavuva okolu 7. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava.da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata.

1987). kulturno i duhovno bogatstvo. Menkova Livada. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. Murite. nau~noto. kulturna.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. Golem Kozjak. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. Trubarevo. Konopi{te. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Kalnica. Demir Kapija. Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. kulturnoto. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. Kowska Reka. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Lako Signoj. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. Pokraj niv. kako i ostrovot Golem Grad. Sozdavaat atraktiven . Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Popova [apka. (Kol~akovski D. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. Katlanovsko Blato. 1996). Suvi Dol. Kole{inskiot vodopad. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). istoriskoto. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Dojranskoto Ezero. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. No.rekretivna namena. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. Katlanovskiot predel). se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. Markovi Kuli. Skopskata tvrdina. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Neprtka. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. Kawonot Matka. Duvalo. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka. Slatinskata pe{tera. Mokrievo. interesnite reljefni oblici. Mariovo i jablanica. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. Spomenici na prirodata . Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Karaslari. Drena~ka Reka. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. Stefan. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. pe{terata Ubavica. Zvegor. Kale Bawi~ko. Ostrovo. Kar{i Bav~i.gite karakteristiki. Mokrino. Tumba. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. pe{terata Kru{je. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. Vev~anskite izvori. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. Prevalec. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Kalojzana. truglajs i golem vrv. Manastir. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. Iberliska Reka. Rupa. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. jakupica. Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Чam Чiflik i Ru~ica. Pelister i Mavrovo. Prespanskoto Ezero. vospitno-obrazovna i turisti~ko. pe{terata Mle~nik. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona.

2ºC.) Na povr{ina od 0. To{evska. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi.7ºC.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. turisti~ka. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). 40 vidovi grmu{ki. 1997). Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . (foto: B. 16 vidovi trevni zaednici. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. {im{ir i dr. uvali.5 km ju`no od s. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. N. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica. Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. Odnosno. 2007 god. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. karstni poliwa i pe{teri. 1987). koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. (Panov. ]afa. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. (Zikov M. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. 17 vida vleka~i. Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. a na povisokite delovi klimata e planinska. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. 2002). 1987). Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. 4. Asanxura.6 km2 (Stojmilov A. 1968). Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. Ima romboidna forma. 2002). Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. pak. obrazovna i pejza`na vrednost. 1998). Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija. Kowsko. no zatoa. a kraj Prespanskoto Ezero 9. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. (Zikov M. Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. A. borovata molika i munika. kako i ostrovot Golem Grad. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. vrta~i. vo vodite na Prespanskoto Ezero. (Kol~akovski D. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. Vrduq.

Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja. Dominira planinskiot reljef. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. {to pretstavuva 97. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. Pogolemite koli~ini na . golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. 1998). Klimata e studena kontinentalna. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. granitnite masi od koi e izgraden. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. me~kite. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora.kol. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. blatoto kaj selo Stewe. n. pelikanot. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. pi{tarkata. 20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister.1ºC. klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. se prisutni {umite. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. Vo nea. Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. v. ima 100 vida. @iveali{ta imaat risot. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. 2002). a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. glavno. divite kozi. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi). v. n. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. ezeroto ostrovo kaj Sv. srnite. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. ostrovoto golem grad. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. Naum. Sekako. 1993). Od site nacionalni parkovi. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha.6º C. Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. glavno. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. Atanasovski V. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. srednojanuarskata e 2. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. divite sviwi. turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. a najvisokata na 2 601 m. Odnosno.

Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. n. divata koza. v.. me~kata. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. kaj mesnosta Bo{kov Most. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. molikovo-bukovi-elovi {umi. bogati so pastrmka. Osven flora.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. [emnica. hidrolo{ki i drugi osobenosti. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. 1997). {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. na vlivot na Mala Reka vo Radika. Tie se bistri re~ni tekovi. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. erebicata kamewarka. So dlabo~ina od 14. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. divata sviwa. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata. Najniskata to~ka e na 606 m. [ara. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. bukovi i dabovo-bukovi {umi. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. 1977). a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. ) vo dol`ina od 212 km.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni. Crvena reka. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. D. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . braj~inska reka i dr. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. elenot. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. v. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. geomorfolo{ki. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha.. zlatniot orel. karstnite poliwa na planina ta bistra. risot.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika. turisti~kata naselba „Ni`epole”. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). istoriskoto i nau~noto zna~ewe. 130 vida ptici. Tuka `iveat 37 vida cica~i. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. n. Denes Nacionalniot park . detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. molikovi {umi so buka (110 ha). elenot. v. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica.

vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . [tirovi~kata Planina. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. Sene~kite karpi. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. kawonskata kli surabari}. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. Primer br. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. 35 grmu{ki. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. No. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. Potoa 11 vida odozemci. stepskata eja. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. golemiot buf i dr. od koi 38 vidovi drvja. klisurata na gorna Radika. suriot ili zlaten orel. orelot krsta~. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. 1997). Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. klisurata na Sredna i Dolna Radika. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno.od 9 km. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. severozapadno od s. Smesteno e vo cirk. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet.

o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. Poto~no. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. Haliaeetus albicilla). ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. Dojransko Ezero. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. sekako.da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. Prespansko Ezero. 2. Phalacrocorah pygmaeus. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. [ar Planina. Toa mo`e da bide poster. koi poradi nau~ni. Od vkupniot broj ptici. Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. Pelikanus onocrotalus. . 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. . Od niv 140 se vodni ptici. Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. gri`ata za nivno za~uvuvawe. za{titeni podra~ja. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). Ohridsko Ezero.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. vospitno-obrazovni.da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam. od vkupno 14 vida. . a toa se okolu 200 vida. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: . zdravstveni. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. . Tri vida ptici (Pelicanus crispus. Poimi: prirodni retkosti. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. kulturni.

So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. bela riba i jagula. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. na nadmorska viso~ina od 853 m. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. poluostrovite. gologlaviot brades mr{ojadec. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. moranecot. Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica.9 km2. pistacijata. izvori.. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. mrenata. pla{icata. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Poradi nivniot pogolem broj. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. paleontolo{ki lokaliteti. beliot gaber. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. golem gavran. klisuri. abrazivnite podi{ta. klenot. No. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. ohridsko Ezero . vodopadi. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. na nadmorska viso~ina od 695 m. rastitelniot i `ivotinskiot svet. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. isto~no sibirska. planinsko-aziska i ohridska. beloglav mr{ojadec. (Kol~akovski D. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. skobalot. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. krapot i dr. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. crniot mr{ojadec. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. krapot. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok.8 km2. klifovite. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. pe{teri. Denes 60% od ribite. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. siva ~apja. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. orel zmijar. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. skobustot. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. vo rezervatot se registrirani 23 vida.

perkija. vodni zmii. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo.5 km. Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus). To{evska. jagula. mergur. 2005) koi se vistinska prirodna retkost.kawon. 2008 god. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni. {kolki i dr. lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus).Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. 2001. Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. rakovi.5 km. Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. karas. klen. Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. krap. egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). 20% se endemi~ni ili reliktni. Lilium heidrechii. lini{. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). prisutni se i pogolem broj vodni `elki. vodata na ezeroto ima zelena boja.kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura . Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. letnica. . {tipalka i kamewarka).) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi. razni sokoli (Falco peregrines. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. sur orel (Aquila chrysaetos). Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. D.Demirkapiskata klisura . 1999). popadika. somot. Od vkupnata povr{ina 27. na nadmorska viso~ina od 110 m. Falco naumanni) i dr. orelot zmijar (Circaetus gallicus). Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). belvica.9 km. Lilium martagon.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). Udovo vo dol`ina od 19. Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. nor i dr. skobus. kreja. plaskun. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii. kuku{ka. Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29. Osven ribite. A. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. pokraj stariot pat za Gevgelija.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar. . Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae). Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina. So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka.

koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo. do`dovnikot.vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. sina. a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. n. . 1931). Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. (Zikov M.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. diva sviwa i me~ka. Karpite se sostaveni od gnajsevi. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). 1993). otvoreno zelena. na nadmorska viso~ina od 810 m. Za{titeni podra~ja se i: . zapci.kawon. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. lisicata. Na okolu 100 m2 se prostira t. Glavniot izvor ima izda{nost od 1. zmiite otrovnici. kunata. vo blizina na seloto Gorna \onovica. Isto taka. Kosel. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. diva koza.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. na nadmorska viso~ina od 450 metri. [ar Planina e vistinska prirodna ret- . Vo nego se sre}ava bogat dive~. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. . (Kol~akovski D. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. {kolkata. Ohridsko. `oltenikavo crvena. 1993). `abata `olt muka~. topki i sl. 1993). 2005). M.poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki. (Jovanovi} S. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. 1999). pe~urki.5 m i dlabo~ina od 30 cm.katlanovsko blato . 2005).kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica.5 m3/sek. Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. D. mika{isti i granodioriti. Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri.Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. n. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. Izvorite se zna~ajni od nau~en.5 km.Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. liljacite. kaj seloto Vev~ani. ververicata. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. klukajdrvecot. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon. Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti. vo faunata se prisutni: utot. Visok e 17 metri (Vasileski. srnata. Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D.[umskiot rezervatot jasen . 1999). P. (Vasileski D. Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. Anastasovski V. .Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. stalakmiti. [ar Planina . severno od gradot Prilep. . . na 950 m. 2001). v. vo dolniot del na rekata Baba. makedonskata pastrmka. Atanasovski V. . Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera. Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. plo~i. odnosno ima srna. siva i drugi boi. Atanasovski v. {trk i drugi `ivotni. a zad nego golemo podzemno ezero. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO.

Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. kobilska `oltenka i dr. tisa. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. planinski bo`ur. lisicata. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. vidrata. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. kunata belka. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. {arplaninski karanfil. Dolga e okolu 80 km. divata sviwa.sportski turizam. {arplaninska temjanu{ka. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. jastreb gluv~ar i dr. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. a {iroka okolu 20 km. dolgocvetna jaglika. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. risot. korapski oksitropis. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. [umite se do okolu 1 700 metri. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a. Znakot mo`e da bide slikovit. Mazdra~a. {arplaninska urodica. srceviden tajnik. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. Mazdra~a. lincura. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. {arplaninski kostolom. Le{o~ka Reka. Cirkovite se okolu 50. Tri Vodi. narcisocvetna sasa. planinsko lule. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi.kost. karstni. 1973). polze~ka ligavka. babi~e. so bukvi i sli~no. divata ma~ka. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov.). beloglav mr{ojadec. crven bozel. sokol lastovi~ar. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. bor krivuq. A. poviena zina. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. me~kino grozje. potoa elina. volkot. imaat brzi i bistri vodoteci. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. hermelinot. 27 | N a { a t a t a t k ovina . Najgolemi se Pena. derflerova gladnica. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. {arplaninska kamena treva. planinski pelin. tea re~ka bistrica i dr. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. Le{nica. sitna jaglika. korapska gladnica. Quboten i dr. siv sokol. planinsko yvon~e i dr. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. srnata. {arplaninski lopen. Tie se bogati so voda. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. glavno. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. fluvijalni. valovi i moreni. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. kunata zlatka i dr. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. Pr. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. divokozata.

Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. podra~jeto 5. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. (Kol~akovski D. nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. pome|u Srbija na sever. 2002). Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. 2002). 3. Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. Potoa Lipkovska Reka. prijatnata lokalna klima. Kru{evo. Poimi: @eden. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. Berovo. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. za stopanski celi. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. A. Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. (Stojmilov.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. geomorfolo{kite oblici. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. A. 2. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. zgolemena na hamer. za{titenite podra~ja. 2005). Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. 1. Lipkovo. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . glavno.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica. Mariovo. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. 2005). op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite.. a od podzemnite pe{teri. op{tina Kumanovo na istok.

a nad nego od 1 300 do 1 800 m. 1984). Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. v. (Selmani A. avtenti~na priroda. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). slapovi ~esto visoki 2. v. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. n. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). (Stojmilov A. Nedoprenata. Abietetosum). n. po Pelister. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. na pogolemi povr{ini.. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. volkot. n. v. Opkolena e site strani so planini: Nixe. 1984). n. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). interesni vodopadi ili t. Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. kako i me~kata. Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. vo koja dominira blagunot. so pogolema zastapenost na ploska~ot. 2002). „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. v. Dren Planina. [umite vo Mariovo se raznovidni. Toa se voedno. n. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. (Ga{evski M. lisicata. n. tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. vo koi dominira crniot gaber. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). crn jasen. v. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. n. Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. obeseni reki. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m.3 m. @ivotinskiot svet e naraznoviden. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. Sele~ka. kako i po nekoj blagun. Kozjak prekrasni {umski povr{ini. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). bel gaber. izvorna. buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). a vo povisokite reoni na planinite Nixe. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. v. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. posebno vo povisokite delovi. Najubav od site e brni~kiot vodopad. se prostiraat {umite od bel bor. dlaboki re~ni klisuri. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. n. 2002). Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. virovi. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. n. Ko`uf od jug. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). 3. Ovaa {umska zaednica. v. zajakot itn. Dumanovce do nekade 1 000 m. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. 1984). v. {to prevedeno zna~i \avolski Yid. pome|u 900 i 1 800 m.

Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. a maglite se retka pojava. divi sviwi. . Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. ribolovniot. @ivotinskiot svet e raznoviden. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. relativno visokata nadmorska viso~ina.8 ºC.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. zajaci. Opkolenosta so planini. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. krku{kata i belvicata. orli. a vo leto 17. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. volci. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. pome|u Kadiica na istok. Preovladuva prete`no planinska kli ma. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. dabovata i borovata {uma. Pore~ieto. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. dolinata na reka @ure{nica. kako i brezata. v. lovniot turizam itn. Iako ve{ta~ka tvorba. sokoli. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina. miren tek. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot.3 ºC i toa vo zima 0. Zafa}a povr{ina od 806 km2. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina.2º C. krapot. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. 5. berovska kotlina (ili Male{evo) . vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri.4ºC. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. srni. N. nekade i kawonski. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. leskata i dr. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. lisici. Panov. klenot. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. n. Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. Pla~kovica i Obozna na zapad. me~ki. Prisutni se erebici. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. 4. 1999).

Lojanska Reka. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister... {umska povr{ina. 4. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. potoa odite na komandata Insert. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. Makedonski predeli. Mariovo div badem. za Mariovo.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. {arplaninec. Ratevsko Ezero. kormorani. pr. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. ris. Brni~ki vodopad. . MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. smislete asocijacii. @eden 1. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. pr. . Poimi: molika. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta. tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto.. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. Mariovo 1 itn). lebed. reki @aba. 2. Gla`wa. belvica.. makedonski dab. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. Dokolku sakate na nea da ima i zabava.. interesni sodr`ini. . petoigli~en bor. od levata strana imeto na predelot. 5. [ejtan Duvar. @eden.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. Ra{~e itn. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: .. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. 3. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija. razli~en fotomaterijal i dr. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. klikuvata na Hyperlink. ohridski sun|er. avtohton vid. pr. 1. Prostrani vidici. kru{evo Sele~ka Reka.. Otvorate nova stranica. a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. 1. pr. Lipkovo Lipkovo. klikuvate i izbirate koloni i redovi. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. @ure{nica. jagula. ~apji. Molika (Pinus Peuce).. izvor Ra{~e Lipkovska Reka. ohridska pastrmka. Dona Duka. berovo Bregalnica. Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839..

poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. poradi namaluvawe na nezjiniot broj.2. Zakonot za lovstvo (. mnogu barano na pazarot. sitni zabi. 6. ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. Se hrani. 5. endemit za Ohridskoto Ezero. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. Ima relativno golemi o~i. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. so crveni i crni damki. no i so zooplanktonski organizmi. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. Isto taka. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). ima mnogu vkusno meso.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. a i mrestili{teto [um vo Struga. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. so bentalna fauna. kako i na po{tenska marka. 4. Interesni se poradi nivnoto t. 3. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. glavno. po levata strana. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat.5 m i te`ina do 3 kg. goleminata na o~ite i sl. poradi dolgiot pat {to go pominale. vo blizina na bregot. Taa e izrazito ezerska riba. Spored Micevski (1997) . Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite.. ohridska pastrmka (Salmo letnica). n. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). kratka i {iroka gorna vilica. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. Za toa se gri`i. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. Ubavata ohridska pastrmka. No. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. prvenstveno so hironomidni larvi. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. kako bojata. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija.Sl. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. a ma`jacite gi oploduvaat. Kako i pastrmkata. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. EU Habitats and Species Directive. pa se pu{ta vo ezeroto. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. jagula . CITES. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. vo tekot na proletnite i letnite meseci. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. belvica (Acantholingua ohridana). risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. glavno. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli.

a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. Imaat kompaktno telo. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar.n.. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. Ishranata mu zavisi od sezonata. dolg vrat i mala glava. Na pr. Ovie ptici. verno e na gospodarot i nepodmitlivo.na{i nacionalni simboli. Ovie ptici plivaat i nurkaat. iako postojat na primeroci i bez damki. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. rasno ku~e. 10. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. iako ne mnogu brzo. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. elen i dr. Vo odnos na teloto nozete se kratki. Rastenija i `ivotni . (Dimovski A. mandri. 1991). Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. Krznoto e naj~esto dam~esto. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. Teloto mu e val~esto i krupno. pokrieno so gusti ubavi perja. so metalen odblesok. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. Toa e silno. ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. Se hranat so mali ribi. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. prekrieno so dolgo. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. Risot e dolg od 80 do 105 cm. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. gusto i grubo vlakno. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. vle~ugi i dr. dolg vrat i dolg klun. Imaat dolgi noze. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t. (Dimovski A. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. Ima miren temperament. poto~no a~koto ili maliot kormoran. Perduvite im se temno oboeni. 1991). Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. mo~uri{ta i ezera. a `enkite 58 cm. 9. 1991). vodozemci. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. letaat sigurno. Se hranat glavno. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. Ima spleskan i {irok klun. 7. so ribi. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. 8. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. 33 | N a { a t a t a t k ovina .

umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki. 34 | Na{ata tatkovina .Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. gi poznavaat na~inite na nivna za{tita.

27.moepp.24. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. 10. Andonovski T. www.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e. 16. Ekologija. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli.geografija. www. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region.yahoo. 20. Godi{en zbornik kn. 33-34. Skopje. P (1931): Reqef Skopske Kotline. Grad vo Prespanskoto Ezero. Geografski str. Skopje. 37.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. Geografski razgledi kn. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija. [ar Planina. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica. mariovi kompleksni geoza{tita. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. Godi{en zbornik kn. PMF. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. Skopje. Makedonija . 31. MNR. Godi{en zbornik kn. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. 13. Geografski razgledi kn. 25. Koordinativno te lo za iseledi kn. istiki na Kumanovskata kotlina. Toper. PMF. sv. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. Geografski razglekovina Makedonija. grafski karakteristiki. 2. Godi{en zbornik kn. Tetovo. 6. mariovi kompleklniot park Gali~ica. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. 2. 34. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. Geografski razgledi kn.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn. 9. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make. na karsniot reljef vo Republika Makedonija. 12.gov. Bilten za fizi~ka geografija br. Institut za geografija. donija. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. Zikov M. 4.mk. Stojmilov A (1984): [umarstvo.mk Manakovi} D. 18. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. 31. 36. Skopje. 31-32. Geografski razgledi kn.com Godi{en zbornik kn. Godi{en zbornik Makedonija. 2007. 1. donija. www. 21.mk Manakovi} D. 3. 23. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del).galicica. 7. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. Risot vo Makedonija . Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. 15. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. 185. Skopje. sredno stru~no u~ili{te. `ivotna sredina tom 1. iovo. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka. 36. Geografski dina i prostorno planirawe. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. 21. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. Skopje. 17. Markoski B. 19.google. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. 32-33. 40.ekolo{ki atlas. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta). PMF. 33-34. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. 25. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28. www.exploringmacedonia. 13. Geografski razgledi kn. Skopje. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: .reka. X. razgledi kn. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. www. 22.com. dru{tvo. 1-2. 26. Vasileski D (1997): Radika. 14.mk.mzsv. Geografski razgledi kn. br. 23. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo.org. 5.com vo nacionalniot park Gali~ica. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. 8. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. Kultura. Jovanovi} S. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn. Napredok. 25.1. 11. 33-34. Glasnik 29. Andonovski T. 6.gov.

ISBN 978-9989-939-91-4 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful