Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska. Jurukov. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”.091. . 2008. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. Skopje 373. Igor Jurukov.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS.3:908 (497.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. : ilustr. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. Skopje . – 35 str.3. 23 sm Bibliografija: str. Skopje tira`: 400 Skopje. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma.

prirodnonau~ni muzei. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. etnolo{ki i istoriski muzei. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. VII ili VIII oddelenie. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. i toa: 1. so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. 4. poseta na arheolo{ki. biologija i likovno obrazovanie. Od minatoto na Makedonija. Glavniot grad na na{ata tatkovina . 2. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. a mo`e da se realizira vo VI. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. Muzejot na sovremena umetnost.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. 3. gradski muzei.Skopje. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. 3 | N a { a t a t a t k ovina . Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. geografija. Istovremeno. 5. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. nejzinite prirodni bogatstva. zbogatuva i sistematizira znaewata.

kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. sovremena nezavisna makedonska dr`ava . kaj Trebeni{te (Ohridsko). Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. selo Brazda (Skopsko). so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. ASNOM. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. star vek. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. praistorija. Skopsko. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. Adam od Govrlevo i drugi.Republika Makedonija. Poimi: minato. sreden vek. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. Skupi. sreden vek. pak. odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. Od ovoj period vo Makedonija . U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. Bukure{ki miroven dogovor.DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). Vardarski Rid. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko). Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. SFRJ. nov vek i najnov vek. potoa lokalitetite Stobi. Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. osmanliski period. pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. individualna i rabota vo parovi. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. kaj selo Porodin (Bitolsko). grupna. dodeka. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija.

a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . so zaedni~ka monetarna. Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. {to bilo pogubno za Makedoncite. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. xamii i sli~no. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. so zaedni~ko rakovodstvo. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. no i vo pove}e pi{ani izvori. dejnosta na Kliment i Naum. Poradi neramnomerniot razvoj. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. dejnosta na Kiril i Metodij. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. feudalni kuli. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. Negu{koto vostanie. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite.SFRJ. gradbi. odnosno Makedonija. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. Ohridskata kni`evna {kola. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. kako Prezidiumot na ASNOM. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . manastiri. amami. kako kruna na otporot. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast.Republika Makedonija vo 1991 godina. pa s$ do golemite geografski otkritija. a podelbata ima refleksii i denes. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. voena i nadvore{na politika. tvrdini. kulturata. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. obrazovanieto. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. Prohor P~inski. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv.postojat i drugi lokaliteti. anovi. materijalni ostatoci. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. a bile formirani i prvite institucii. Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period.

spisanija. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. • Istorija na makedonskiot narod . Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. fotografii. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. fotografija (dokolku e poseten spomenik. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. kako na primer: istorija. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.tritomno izdanie.historyofmacedonia. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. anti~ki period. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. Vo sekoj od obele`anite periodi.Republika Makedonija. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. • Veb-stranici www. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. nedelni vesnici.vo OON. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno). nezavisna sovremena makedonska dr`ava . SFRJ. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota). poseti na muzei. kako i da najde sliki. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. poka`aniot interes. ASNOM. gra|anska kultura i sli~no. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. za istite }e zalepat slika. Bukure{ki miroven dogovor. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). geografija. Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. sreden vek. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. spomenici i sl. osmanliski period. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. po mo`nost. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. • Dnevni vesnici.

vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. etnolo{ki. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album. Bukure{ki miroven dogovor. 7 | N a { a t a t a t k ovina . b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. istoriski ili gradskite muzei). Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. anti~ki period. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira. koi }e bidat podredeni vo albumot.Istoriskite albumi. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. poka`aniot interes. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. istoriski ili gradski muzej. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. etnolo{ki. osmanliski period. sreden vek. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. Republika Makedonija. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. ASNOM. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. Za vreme na istra`uvaweto. osobeno za delot za koj steknal znaewa. SFRJ. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. etnolo{ki.

Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava). So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. SPM. utvrdena so zakon. gradona~alnik. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. kako i lokalnite izbori.DPMNE. pretsedatel. DUI. sovetnici i sli~no). op{tina. LDP. pratenik. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. izvr{na i sudska.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. vo ramkite na edna op{tina. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. grad i sli~no. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. koi voedno bile i prvite formirani partii. preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. sud. Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. SDSM. naroden pravobranitel. lokalna vlast. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. pretsedatel na dr`avata. sobranie. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. Demokratija . vlada. DPA i drugi.: VMRO .ozna~uva vladeewe na narodot. premier. Vlasta se deli na: zakonodavna. Na dadeniot na~in. Poimi: demokratija. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. javno obvinitelstvo. Politi~ka partija . Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . izbori. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. . LP. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. ustaven sud. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. gradona~alnik.pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. centralna vlast. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. politi~ki partii.

Aktivnostite gi sproveduva. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. ratifikuva me|unarodni dogovori. Ministerstvo za pravda. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. odnosno za sproveduvawe na zakonite. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. Ministerstvo za lokalna samouprava. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Ministerstvo za zemjodelstvo. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. Ministerstvo za finansii. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. Ministerstvo za zdravstvo. izbran na slobodni i demokratski izbori. odlu~uva za vojna i za mir. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. svikuva sednici. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. Ministerstvo za ekonomija. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. {umarstvo i vodostopanstvo. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija.

misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. Tie imaat finansiska opravdanost za patot. Dokolku ne se. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot. Sekako. spisanija.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite . www. pak. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. nedelni vesnici. Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr.mk. • Dnevni vesnici. 10 | Na{ata tatkovina . Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. Na primer.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in.sobranie.org. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite. Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta.vlada. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni). www. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. nacionalnite parkovi i nivnata za{tita. mk. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. Partijata na `oltite cre{i. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. Potoa. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. gi ukinuva. Gra|anite bez posebni formalnosti. odnosno glasa~ite.zels. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot. Isto taka. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini.

b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. Pokraj ova. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. Na primer. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. Otkako gra|anite }e glasaat. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . skica na institucijata.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. poka`aniot interes.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. Vlada. poka`aniot interes. u~enikot treba da izraboti {ema. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. kako i poseta na institucija. 11 | N a { a t a t a t k ovina . Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. sud itn. Sobranie. op{tina. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija.. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. na koi treba da se glasa. a taa uloga ja prezema nastavnikot. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator.

Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. Na{iot glaven grad . koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in.SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje.. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. Kale. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 .Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva. Kameniot most na Vardar. na najvisokoto mesto. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. teatri i kina. crkvata Sv. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa.1941) Bugarsko vladeewe (1941 . Mustafa-pa{inata xamija. Crkvata Sv. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje.e. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. starata skopska ~ar{ija. n. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik. muzei i galerii. Izgraden e od kamen.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina . Manastirot Sv. i slu`ela za odbrana na gradot.Kale. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. Skupi. Poimi: glaven grad. Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata. gradski institucii. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. Daut-pa{in amam. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe. na mestoto vikano Nerezi. manastirot Sv. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je. Spas so sarkofagot na Goce Del~ev. Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje. Gradot nastanal vo 3 vek pred . Andrija. Rimskiot akvadukt. najgolem procut imal vo rimskiot period. Pantelejmon. manastirot Sv.

Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. poka`aniot interes. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev. • Razglednici od Skopje. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. sliki. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. koj }e sodr`i fotografii.gov. www. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite. odnosno minatoto na Skopje. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje.rekata Vardar. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci. . muzei i zna~ajni institucii. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. sliki. periodi.Skopje i za nego imaat predznaewa.mk. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi.skopje. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. razglednici. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. a koj }e ima istoriski datumi. li~nosti. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. odnosno minatoto na Skopje. muzei i zna~ajni institucii. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. Izgradena e vo 17 vek. stari tekstovi. stari tekstovi. crte`i. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. mesta. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj.com (i drugi strani po izbor na nastanikot). vedna{ pod Skopskata tvrdina. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. razglednici i sli~no. fotografii. sreden vek. sliki. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Iako predznaewata ne se na isto nivo. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. fotografii. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. dokumenti. Skopje. crte`i i sliki od materijalni izvori. razglednici. • Veb-stranica: www. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. Crkvata Sv. star vek.exploringmacedonia. izdava~ Op{tina Skopje.

[tip. Markovi kuli. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. fotografii. a se del od Ohridskoto kulturno leto. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. sliki.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija. . Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje. Stru{ki ve~eri na poezijata. Kokino. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. Otkako }e soberat dovolno matrijal. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. Anti~ki teatar . planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. Manastir Sv. 14 | Na{ata tatkovina . Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. Naum. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i. Pelince. Sv. palati. Vev~anski karneval. a svojot procvet go imal vo III i IV vek. Gali~ka svadba. Poimi: Herakleja. Me~kin Kamen. episkopsko sedi{te. Pantelejmon . Stobi.Ohrid.nov vek i najnov vek. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. stari tekstovi. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv.e.Kratovo. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: .Plao{nik. teatar. Feudalni znamenitosti . So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast. a koi }e bidat rasporedeni po periodi. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. razglednici. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. mozaici i dr. Mal bitolski Monmartr. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. terakotni ikoni. crkvi. bawi. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. Isar .

pominuvaweto po mostot Upija i drugo. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. gledawe niz prsten. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. a natpisite na ikonite se na latinski. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . ku}i. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. so posebna organizacija i programa. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Feudalni znamenitosti . Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi. so svojata stara ~ar{ija. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. Neretko e narekuvan i `iv muzej. preku maska i smea. Naum. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. Kumanovsko. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. igrawe na oroto Te{koto. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. crkvena ceremonija. kako na primer. odewe vo ku}ata na nevestata. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. feudalni kuli. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Na sekoja od niv ima krst. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. igrawe na specifi~ni ora. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid.Kratovo.

gomacedonia. Literatura • Monografija za Makedonija. za nivnoto zna~ewe. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata. spisanija.com. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. • Razglednici od Makedonija. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. 1 | Na{ata tatkovina . nedelni vesnici. Spomenicite se razgleduvaat. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. • Veb-stranici: www. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj. Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. poka`aniot interes. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. www. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. muzei i zna~ajni znamenitosti.exploringmacedonia. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi. ~uvawe i za{tita.

. Strog priroden rezervat . 1993). So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet. hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . 5. Poimi: nacionalni parkovi. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii. karakteristi~niot reljef. 4. park na prirodata. 2. pove}enamensko podra~je. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. sekako.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. botani~ki. nacionalen park. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. geomorfolo{kite. za{titen predel. Gali~ica. za{tita na karakteristikite na predelot. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. kako i so zakonski i podzakonski propisi. Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. . Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. ekosistemi. va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. 6. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina. strog priroden rezervat. Pelister. geolo{kite. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj.tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . spomenik na prirodata.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. kako i izvorna so~uvana priroda. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. Mavrovo. Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. .da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. Atanasovski. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. 3.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi. izdvoeni kako prirodno nasledstvo. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava. 1. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. 2007). se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. {to pretstavuva okolu 7. negovite prirodno-geografski karakteristiki. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija.

interesnite reljefni oblici. Pokraj niv. Mariovo i jablanica. pe{terata Kru{je. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. 1996). Rupa. kulturnoto. Kowska Reka. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. Drena~ka Reka. kulturno i duhovno bogatstvo. truglajs i golem vrv. 1987). Neprtka. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). Mokrievo. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Lako Signoj. Spomenici na prirodata . Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. pe{terata Ubavica. Demir Kapija. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. Kale Bawi~ko. Prespanskoto Ezero. Stefan. Kalojzana. Sozdavaat atraktiven . Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. Ostrovo. Kar{i Bav~i. Popova [apka. pe{terata Mle~nik. Kawonot Matka. Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. Manastir. Pelister i Mavrovo. Prevalec. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero.rekretivna namena. nau~noto. Katlanovskiot predel). (Kol~akovski D. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. vospitno-obrazovna i turisti~ko. Skopskata tvrdina. Trubarevo. Zvegor. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Murite. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. Kole{inskiot vodopad. No. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Чam Чiflik i Ru~ica. Kalnica. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Suvi Dol. jakupica. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. kulturna. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka. istoriskoto. Mokrino. Karaslari.gite karakteristiki. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. Iberliska Reka.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Tumba. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Dojranskoto Ezero. Vev~anskite izvori. Katlanovsko Blato. Slatinskata pe{tera. Markovi Kuli. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Duvalo. kako i ostrovot Golem Grad. Golem Kozjak. Menkova Livada. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Konopi{te.

Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. A. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. obrazovna i pejza`na vrednost. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. a kraj Prespanskoto Ezero 9. koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. ]afa. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. vo vodite na Prespanskoto Ezero. Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata. (Zikov M. karstni poliwa i pe{teri. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica. 1987). 1987). Kowsko. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. {im{ir i dr. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. Odnosno. 1998). 4. (foto: B. Ima romboidna forma. N. (Zikov M. borovata molika i munika.) Na povr{ina od 0. a na povisokite delovi klimata e planinska. Asanxura. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. vrta~i. 2007 god. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. To{evska. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. Vrduq. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. 1997). Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. kako i ostrovot Golem Grad. Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. 2002).6 km2 (Stojmilov A.2ºC. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi. uvali. 17 vida vleka~i. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. no zatoa. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . 1968). Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11.5 km ju`no od s. pak.7ºC. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. 40 vidovi grmu{ki. 16 vidovi trevni zaednici. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. (Kol~akovski D.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. 2002). Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. (Panov. turisti~ka. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite.

turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. ezeroto ostrovo kaj Sv. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. ostrovoto golem grad. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. se prisutni {umite. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. Klimata e studena kontinentalna. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. Pogolemite koli~ini na . {to pretstavuva 97. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. glavno. klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. Naum. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. srnite. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. v. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. divite kozi. srednojanuarskata e 2. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. Od site nacionalni parkovi. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. @iveali{ta imaat risot. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. granitnite masi od koi e izgraden. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi).kol. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. 2002). Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. 20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja. 1993). divite sviwi. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. 1998). Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. blatoto kaj selo Stewe.6º C. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. Vo nea. glavno. Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. a najvisokata na 2 601 m. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. golemiot kormoran i golemata bregova lastovica.1ºC. n. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. Atanasovski V. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. Sekako. v. me~kite. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. n. Dominira planinskiot reljef. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. ima 100 vida. pi{tarkata. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. Odnosno. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. pelikanot. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori.

na vlivot na Mala Reka vo Radika. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. Tuka `iveat 37 vida cica~i. D. v. risot. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. Tie se bistri re~ni tekovi. 130 vida ptici. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. So dlabo~ina od 14. [ara. hidrolo{ki i drugi osobenosti. Denes Nacionalniot park . poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. braj~inska reka i dr. kaj mesnosta Bo{kov Most. istoriskoto i nau~noto zna~ewe.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. [emnica. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. bogati so pastrmka. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. elenot. Crvena reka. elenot. Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. molikovi {umi so buka (110 ha). Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. n.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). turisti~kata naselba „Ni`epole”. detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). bukovi i dabovo-bukovi {umi. molikovo-bukovi-elovi {umi. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. 1977). divata sviwa. Najniskata to~ka e na 606 m. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. v. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. n. erebicata kamewarka. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. 1997). geomorfolo{ki.. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. v. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. ) vo dol`ina od 212 km. karstnite poliwa na planina ta bistra. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata. zlatniot orel.. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. divata koza. Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. me~kata. Osven flora. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni.

12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. Potoa 11 vida odozemci. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. No. [tirovi~kata Planina. klisurata na Sredna i Dolna Radika. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. golemiot buf i dr. Sene~kite karpi. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. od koi 38 vidovi drvja. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. severozapadno od s. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. orelot krsta~. 35 grmu{ki. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. Smesteno e vo cirk. 1997). Primer br. stepskata eja. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. klisurata na gorna Radika. Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. suriot ili zlaten orel. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet.od 9 km. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. kawonskata kli surabari}. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi.

Ohridsko Ezero. .da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. od vkupno 14 vida. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. Tri vida ptici (Pelicanus crispus. . Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. za{titeni podra~ja. Phalacrocorah pygmaeus. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: . Poimi: prirodni retkosti. koi poradi nau~ni. Toa mo`e da bide poster.da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. Od vkupniot broj ptici. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. a toa se okolu 200 vida. Haliaeetus albicilla). zdravstveni. sekako. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. Pelikanus onocrotalus. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. gri`ata za nivno za~uvuvawe. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. 2. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. Dojransko Ezero. Prespansko Ezero. vospitno-obrazovni. Od niv 140 se vodni ptici. . Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. Poto~no. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. . Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. [ar Planina. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. kulturni.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero.

@ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. skobustot.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. krapot. pla{icata. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. izvori. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . krapot i dr. klenot. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. ohridsko Ezero . Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. na nadmorska viso~ina od 695 m. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. Denes 60% od ribite. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot. crniot mr{ojadec. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. mrenata. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija.8 km2. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. skobalot. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. siva ~apja. gologlaviot brades mr{ojadec. bela riba i jagula. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. orel zmijar. abrazivnite podi{ta. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. (Kol~akovski D. vodopadi. klisuri. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. rastitelniot i `ivotinskiot svet. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. na nadmorska viso~ina od 853 m. pe{teri. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. pistacijata. klifovite. beliot gaber. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. paleontolo{ki lokaliteti.9 km2. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. isto~no sibirska. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero.. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. Poradi nivniot pogolem broj. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. planinsko-aziska i ohridska. moranecot. No. vo rezervatot se registrirani 23 vida. golem gavran. beloglav mr{ojadec. poluostrovite.

kawon. Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. karas. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica. Lilium martagon. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). razni sokoli (Falco peregrines. pokraj stariot pat za Gevgelija. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni. belvica. orelot zmijar (Circaetus gallicus). vodata na ezeroto ima zelena boja. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0.kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura . So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka.5 km. me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus).9 km. Falco naumanni) i dr. A. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. skobus. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. lini{. klen. kreja. D. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. nor i dr. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka. vodni zmii.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). popadika. Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te. Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo. Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. Osven ribite. sur orel (Aquila chrysaetos). To{evska. kuku{ka. . Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki.Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. 2008 god. Lilium heidrechii. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi. 20% se endemi~ni ili reliktni.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. Od vkupnata povr{ina 27. Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. Udovo vo dol`ina od 19. letnica. rakovi. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina. {kolki i dr. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus).5 km. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. na nadmorska viso~ina od 110 m. 2001. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . plaskun. mergur. perkija. Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. . Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae).najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar. Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. 1999). Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. somot. {tipalka i kamewarka). Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. jagula. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii.Demirkapiskata klisura . krap.

vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. M. Za{titeni podra~ja se i: . 1999). vo dolniot del na rekata Baba. {kolkata.Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. `oltenikavo crvena. lisicata. Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero. zmiite otrovnici. diva koza.5 m i dlabo~ina od 30 cm. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. Na okolu 100 m2 se prostira t. 2001). Atanasovski V. 2005). n. Izvorite se zna~ajni od nau~en. sina. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri. odnosno ima srna. otvoreno zelena. srnata. do`dovnikot. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. Kosel. na 950 m. liljacite. Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D.kawon. .poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. 2005). (Zikov M. na nadmorska viso~ina od 810 m. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. n.katlanovsko blato .[umskiot rezervatot jasen . . [ar Planina e vistinska prirodna ret- .Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. Glavniot izvor ima izda{nost od 1.5 km. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. . zapci. na nadmorska viso~ina od 450 metri. Ohridsko. Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe.Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. . kunata. klukajdrvecot. 1993). {trk i drugi `ivotni. pe~urki. mika{isti i granodioriti. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). Visok e 17 metri (Vasileski. siva i drugi boi. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. stalakmiti. D. `abata `olt muka~. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon. 1999). Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. Vo nego se sre}ava bogat dive~. Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. severno od gradot Prilep. v. . (Jovanovi} S. Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. (Kol~akovski D. Karpite se sostaveni od gnajsevi. Anastasovski V. kaj seloto Vev~ani.5 m3/sek. makedonskata pastrmka. [ar Planina . a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. 1931). Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. diva sviwa i me~ka. a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. Isto taka. 1993). Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. Atanasovski v. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. topki i sl. vo blizina na seloto Gorna \onovica. ververicata. vo faunata se prisutni: utot. P. (Vasileski D. koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. .kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. plo~i. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. a zad nego golemo podzemno ezero. 1993).

Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. Le{nica. planinski bo`ur.kost. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. beloglav mr{ojadec. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. srnata. me~kino grozje. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. valovi i moreni. volkot. Le{o~ka Reka. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda.sportski turizam. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. dolgocvetna jaglika. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. crven bozel. risot. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. narcisocvetna sasa. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. Znakot mo`e da bide slikovit. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. lincura. srceviden tajnik. Quboten i dr. potoa elina. a {iroka okolu 20 km. {arplaninski lopen. divata sviwa. planinsko yvon~e i dr. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. Tie se bogati so voda. {arplaninska temjanu{ka. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. lisicata. bor krivuq. glavno. divata ma~ka. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. vidrata. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. polze~ka ligavka. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. derflerova gladnica. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. Mazdra~a. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. tisa. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. babi~e. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. A. siv sokol. Dolga e okolu 80 km. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. planinski pelin. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. planinsko lule. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. sitna jaglika. karstni. poviena zina. kobilska `oltenka i dr. 1973). Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. divokozata. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. imaat brzi i bistri vodoteci. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. hermelinot. 27 | N a { a t a t a t k ovina . so bukvi i sli~no. Pr.). kunata belka. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. korapski oksitropis. [umite se do okolu 1 700 metri. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. {arplaninski karanfil. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. Cirkovite se okolu 50. kunata zlatka i dr. tea re~ka bistrica i dr. korapska gladnica. sokol lastovi~ar. fluvijalni. {arplaninski kostolom. Najgolemi se Pena. Mazdra~a. jastreb gluv~ar i dr. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. {arplaninska urodica. {arplaninska kamena treva. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. Tri Vodi.

Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. 2002). Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. za stopanski celi. Lipkovo. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica. glavno.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. Mariovo. A. op{tina Kumanovo na istok. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. Berovo. podra~jeto 5. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. 2005). @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. (Kol~akovski D. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. za{titenite podra~ja. Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. Potoa Lipkovska Reka. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . a od podzemnite pe{teri. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. prijatnata lokalna klima. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. 3. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. 1. A. Poimi: @eden. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura.. 2002). pome|u Srbija na sever. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. 2. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. 2005). Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. (Stojmilov. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. geomorfolo{kite oblici. Kru{evo. zgolemena na hamer.

(Stojmilov A. interesni vodopadi ili t. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. @ivotinskiot svet e naraznoviden. obeseni reki. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. (Ga{evski M. Kozjak prekrasni {umski povr{ini. slapovi ~esto visoki 2. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). (Selmani A. na pogolemi povr{ini. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. n. tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. crn jasen. Dren Planina. kako i me~kata. v. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. [umite vo Mariovo se raznovidni. vo koi dominira crniot gaber. Opkolena e site strani so planini: Nixe. v. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. kako i po nekoj blagun. „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). izvorna. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. po Pelister. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. Dumanovce do nekade 1 000 m. Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce. v. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. {to prevedeno zna~i \avolski Yid. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). lisicata. n. 2002). specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . Abietetosum). buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). v. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). v. Sele~ka. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. vo koja dominira blagunot. Ovaa {umska zaednica. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. Najubav od site e brni~kiot vodopad. n. n. v. 1984). Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. bel gaber. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. Toa se voedno. Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. pome|u 900 i 1 800 m. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. 1984). Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. avtenti~na priroda. se prostiraat {umite od bel bor. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). 3. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. Ko`uf od jug. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. Nedoprenata. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. so pogolema zastapenost na ploska~ot. 2002). volkot.3 m. Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. 1984). dlaboki re~ni klisuri. n. n. v. zajakot itn. neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. posebno vo povisokite delovi. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. virovi. v.. a nad nego od 1 300 do 1 800 m. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. n. a vo povisokite reoni na planinite Nixe. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. n. n.

N.8 ºC. pome|u Kadiica na istok. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. Pla~kovica i Obozna na zapad. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. ribolovniot. lisici. berovska kotlina (ili Male{evo) . lovniot turizam itn. Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata. Iako ve{ta~ka tvorba. krku{kata i belvicata. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. Pore~ieto. @ivotinskiot svet e raznoviden. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. Prisutni se erebici. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. leskata i dr. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. zajaci. kako i brezata. miren tek. klenot. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. 4. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. Preovladuva prete`no planinska kli ma. relativno visokata nadmorska viso~ina. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. Panov. a vo leto 17. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot. Opkolenosta so planini.2º C. me~ki.4ºC. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. srni.3 ºC i toa vo zima 0. . kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki. 1999). a maglite se retka pojava. nekade i kawonski. volci. Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. orli. sokoli. dabovata i borovata {uma. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. divi sviwi. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. n. v. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina. Zafa}a povr{ina od 806 km2. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. 5. dolinata na reka @ure{nica. krapot. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero.

Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot. Dona Duka. kru{evo Sele~ka Reka. Prostrani vidici. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. avtohton vid. od levata strana imeto na predelot. . . Poimi: molika. Mariovo div badem.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija. 3. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. Lipkovo Lipkovo. pr. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. 1. [ejtan Duvar.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki. Makedonski predeli. ohridski sun|er. belvica. {umska povr{ina. Ratevsko Ezero. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . kormorani. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata. pr. izvor Ra{~e Lipkovska Reka.. Brni~ki vodopad.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. pr. Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839. Ra{~e itn. klikuvata na Hyperlink. makedonski dab. jagula. Lojanska Reka. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela... 5. interesni sodr`ini. Otvorate nova stranica. @ure{nica. potoa odite na komandata Insert.. 4. . Dokolku sakate na nea da ima i zabava. Gla`wa. @eden.. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. petoigli~en bor. 1. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. Molika (Pinus Peuce).. ris. {arplaninec. berovo Bregalnica. smislete asocijacii. tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto. @eden 1. 2. pr. klikuvate i izbirate koloni i redovi.. ~apji.. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta. za Mariovo. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki. Mariovo 1 itn). Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata.. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. razli~en fotomaterijal i dr. lebed. ohridska pastrmka. reki @aba. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister.

Interesni se poradi nivnoto t. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. so bentalna fauna. Ubavata ohridska pastrmka. glavno. 6. 4. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. n. po levata strana. a i mrestili{teto [um vo Struga. 3. 5. prvenstveno so hironomidni larvi.. Taa e izrazito ezerska riba. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. kratka i {iroka gorna vilica. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). no i so zooplanktonski organizmi. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. a ma`jacite gi oploduvaat. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. ima mnogu vkusno meso.2. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. poradi namaluvawe na nezjiniot broj. No. vo tekot na proletnite i letnite meseci. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. sitni zabi. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del.5 m i te`ina do 3 kg. Se hrani. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi. ohridska pastrmka (Salmo letnica). endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. CITES. jagula . Isto taka. Zakonot za lovstvo (. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te. Spored Micevski (1997) . Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. Kako i pastrmkata. so crveni i crni damki. mnogu barano na pazarot. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. pa se pu{ta vo ezeroto. kako bojata. poradi dolgiot pat {to go pominale. kako i na po{tenska marka. glavno. Ima relativno golemi o~i. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. endemit za Ohridskoto Ezero. Za toa se gri`i. goleminata na o~ite i sl. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija.Sl. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite. vo blizina na bregot. belvica (Acantholingua ohridana). ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. EU Habitats and Species Directive.

Krznoto e naj~esto dam~esto. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. 9. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. letaat sigurno. vle~ugi i dr. Ovie ptici. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. Se hranat so mali ribi. Ima spleskan i {irok klun. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. dolg vrat i mala glava. Ima miren temperament. Imaat dolgi noze. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. rasno ku~e. mo~uri{ta i ezera.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. 1991). Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. Vo odnos na teloto nozete se kratki. Na pr. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~.na{i nacionalni simboli. iako ne mnogu brzo. ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. 33 | N a { a t a t a t k ovina . mandri. vodozemci. 1991). [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. 7. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. Ovie ptici plivaat i nurkaat. Risot e dolg od 80 do 105 cm. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. gusto i grubo vlakno. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. so metalen odblesok. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. a `enkite 58 cm. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t. 1991). Ishranata mu zavisi od sezonata.. Toa e silno. (Dimovski A. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. Perduvite im se temno oboeni. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. prekrieno so dolgo. 8. Imaat kompaktno telo. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. pokrieno so gusti ubavi perja. Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. Se hranat glavno. visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. dolg vrat i dolg klun. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. iako postojat na primeroci i bez damki. so ribi. poto~no a~koto ili maliot kormoran. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. (Dimovski A. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. 10. Teloto mu e val~esto i krupno. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. elen i dr.n. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. Rastenija i `ivotni . kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa.

o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. gi poznavaat na~inite na nivna za{tita. 34 | Na{ata tatkovina .Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki.

6. 31-32. Napredok. PMF. Geografski str. Kultura. Geografski razgledi kn. mariovi kompleklniot park Gali~ica. www. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli. 6. 36. `ivotna sredina tom 1.com Godi{en zbornik kn. 4. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. Jovanovi} S. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn.geografija. 2. 21. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija. Risot vo Makedonija . mariovi kompleksni geoza{tita. Godi{en zbornik kn. dru{tvo. www. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. sredno stru~no u~ili{te. 1-2. 13. 10. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. Skopje. Skopje. razgledi kn. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. Geografski razgledi kn. Geografski razgledi kn.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. 25. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn. Geografski razgledi kn. donija. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: .exploringmacedonia. 19. Grad vo Prespanskoto Ezero. 21. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. 34. www. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. Vasileski D (1997): Radika. 16. 25. Godi{en zbornik Makedonija. 1. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. Geografski dina i prostorno planirawe. 37. 9.reka. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make.ekolo{ki atlas.mk. istiki na Kumanovskata kotlina. Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. 33-34. 27. Skopje. P (1931): Reqef Skopske Kotline. 5. Markoski B. 8. 18. 13. Glasnik 29. Andonovski T. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. Skopje. iovo. Stojmilov A (1984): [umarstvo. MNR.galicica. 3. www. 31. sv. Skopje. donija. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28. X. 17. Geografski razgledi kn.mk. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. 25. PMF. 12.gov. 20. na karsniot reljef vo Republika Makedonija. PMF. Makedonija . Koordinativno te lo za iseledi kn.com. [ar Planina.mk Manakovi} D. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. Godi{en zbornik kn.mk Manakovi} D. 26. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. 185. www. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). grafski karakteristiki. 32-33. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta). 2007.1. 22. 23.mzsv. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica. Ekologija. 15.yahoo. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. Skopje. Zikov M. Skopje.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn.24.com vo nacionalniot park Gali~ica. 40. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka.gov. 7. Andonovski T. Godi{en zbornik kn.moepp. Toper. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. Geografski razglekovina Makedonija. Tetovo. 31. 33-34. 36. Bilten za fizi~ka geografija br. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. Godi{en zbornik kn. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. 23. br. 33-34.org.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e.google. Geografski razgledi kn. Institut za geografija. 11. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. 14. 2.

ISBN 978-9989-939-91-4 .