Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

3. Skopje 373. Jurukov. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska.091. : ilustr. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS.3:908 (497. . 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”. Igor Jurukov. – 35 str. Skopje . 23 sm Bibliografija: str.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. 2008. Skopje tira`: 400 Skopje.

5.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. prirodnonau~ni muzei. nejzinite prirodni bogatstva. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija. Od minatoto na Makedonija. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. biologija i likovno obrazovanie. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. poseta na arheolo{ki. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. VII ili VIII oddelenie. 3 | N a { a t a t a t k ovina . so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija.Skopje. Istovremeno. Muzejot na sovremena umetnost. Glavniot grad na na{ata tatkovina . i toa: 1. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. 3. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. 2. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. gradski muzei. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. geografija. zbogatuva i sistematizira znaewata. 4. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. etnolo{ki i istoriski muzei. a mo`e da se realizira vo VI. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot.

U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. ASNOM. Skopsko. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. dodeka. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. Adam od Govrlevo i drugi. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. Poimi: minato. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. star vek. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. osmanliski period. Bukure{ki miroven dogovor. pak. kaj selo Porodin (Bitolsko). Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. sovremena nezavisna makedonska dr`ava . so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. selo Brazda (Skopsko).Republika Makedonija. Vardarski Rid. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. potoa lokalitetite Stobi. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). Od ovoj period vo Makedonija . grupna. individualna i rabota vo parovi. MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. sreden vek. Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski. nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. praistorija. Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. sreden vek. SFRJ. pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. kaj Trebeni{te (Ohridsko). iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. nov vek i najnov vek. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko).DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. Skupi.

koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. gradbi. amami. feudalni kuli. xamii i sli~no. dejnosta na Kiril i Metodij. materijalni ostatoci. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. anovi. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. a bile formirani i prvite institucii. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei.Republika Makedonija vo 1991 godina. so zaedni~ko rakovodstvo. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. a podelbata ima refleksii i denes. dejnosta na Kliment i Naum. pa s$ do golemite geografski otkritija. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. odnosno Makedonija. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. voena i nadvore{na politika. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. Poradi neramnomerniot razvoj. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. tvrdini. Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata.postojat i drugi lokaliteti. {to bilo pogubno za Makedoncite. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. kako kruna na otporot. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. obrazovanieto. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. Ohridskata kni`evna {kola. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. kako Prezidiumot na ASNOM. so zaedni~ka monetarna. Negu{koto vostanie. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. kulturata. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod.SFRJ. no i vo pove}e pi{ani izvori. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . manastiri. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. Prohor P~inski. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi.

anti~ki period. nedelni vesnici. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). • Istorija na makedonskiot narod . koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. po mo`nost. poka`aniot interes. Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. geografija. sreden vek. • Veb-stranici www. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. gra|anska kultura i sli~no. poseti na muzei. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa. kako i da najde sliki. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer.historyofmacedonia. Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. • Dnevni vesnici. Bukure{ki miroven dogovor. fotografija (dokolku e poseten spomenik. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. SFRJ. za istite }e zalepat slika. ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. kako na primer: istorija.Republika Makedonija. spomenici i sl. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. ASNOM. fotografii. Vo sekoj od obele`anite periodi. grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno). spisanija. osmanliski period.vo OON. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota). nezavisna sovremena makedonska dr`ava .tritomno izdanie.

istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). istoriski ili gradskite muzei). anti~ki period. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot. etnolo{ki. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst.Istoriskite albumi. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. istoriski ili gradski muzej. osmanliski period. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. Bukure{ki miroven dogovor. 7 | N a { a t a t a t k ovina . etnolo{ki. Za vreme na istra`uvaweto. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album. b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. poka`aniot interes. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst. sreden vek. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. etnolo{ki. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. ASNOM. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. osobeno za delot za koj steknal znaewa. koi }e bidat podredeni vo albumot. Republika Makedonija. SFRJ. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat.

odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. koi voedno bile i prvite formirani partii. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. grad i sli~no. LDP. DPA i drugi. LP. Demokratija . SDSM. vlada. centralna vlast. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. utvrdena so zakon. Na dadeniot na~in. Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. javno obvinitelstvo. SPM. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi. premier.DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. izvr{na i sudska. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. Poimi: demokratija. sud. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. op{tina. izbori. preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. ustaven sud. politi~ki partii.pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. sobranie. Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija. gradona~alnik. kako i lokalnite izbori. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo. naroden pravobranitel. .ozna~uva vladeewe na narodot. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot.: VMRO . gradona~alnik. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. lokalna vlast. pretsedatel na dr`avata. Politi~ka partija . vo ramkite na edna op{tina. pratenik. koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. DUI.DPMNE. sovetnici i sli~no). pretsedatel. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava). Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. Vlasta se deli na: zakonodavna. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici.

Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. Vrz osnova na Ustavot i zakonite. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. Ministerstvo za zemjodelstvo. svikuva sednici. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Ministerstvo za pravda. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. odnosno za sproveduvawe na zakonite. Ministerstvo za ekonomija. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. Ministerstvo za zdravstvo. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. ratifikuva me|unarodni dogovori. Aktivnostite gi sproveduva. {umarstvo i vodostopanstvo. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. odlu~uva za vojna i za mir. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. izbran na slobodni i demokratski izbori. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. Ministerstvo za lokalna samouprava. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Ministerstvo za finansii. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot.

bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. Gra|anite bez posebni formalnosti. spisanija. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa.zels.org. Dokolku ne se. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. Na primer. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. Partijata na `oltite cre{i.sobranie. www. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. www.odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava. pak.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni). Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea.mk. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. Potoa. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot. misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. mk. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. 10 | Na{ata tatkovina . Sekako. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite . Tie imaat finansiska opravdanost za patot. Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta. • Dnevni vesnici. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no.vlada. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata. gi ukinuva. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr. Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in. treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite. Isto taka.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). odnosno glasa~ite. nedelni vesnici. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). nacionalnite parkovi i nivnata za{tita.

i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator.ti negativnosti i vo dvata slu~ai. So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. kako i poseta na institucija. poka`aniot interes. poka`aniot interes. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. Sobranie. b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. 11 | N a { a t a t a t k ovina . vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: . Pokraj ova. tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. Na primer. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. sud itn. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. skica na institucijata. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. Vlada. so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. Otkako gra|anite }e glasaat. u~enikot treba da izraboti {ema. na koi treba da se glasa. a taa uloga ja prezema nastavnikot. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. op{tina. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata.

Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. Rimskiot akvadukt. Poimi: glaven grad. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori. manastirot Sv. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. na najvisokoto mesto. i slu`ela za odbrana na gradot. na mestoto vikano Nerezi. Daut-pa{in amam. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 . Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. starata skopska ~ar{ija. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje.Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. Na{iot glaven grad . Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in. Gradot nastanal vo 3 vek pred . najgolem procut imal vo rimskiot period. Crkvata Sv.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. gradski institucii. Andrija.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina .SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. teatri i kina. manastirot Sv. a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot. muzei i galerii. Skupi. Izgraden e od kamen. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe.1941) Bugarsko vladeewe (1941 . koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima. Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje. Mustafa-pa{inata xamija. Kameniot most na Vardar. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. Pantelejmon.Kale. Spas so sarkofagot na Goce Del~ev. n. Manastirot Sv. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je.. Kale.e. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. crkvata Sv.

rekata Vardar. sliki. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. sreden vek. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . crte`i i sliki od materijalni izvori. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. odnosno minatoto na Skopje.exploringmacedonia. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. muzei i zna~ajni institucii. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. star vek. • Veb-stranica: www.skopje. Skopje. izdava~ Op{tina Skopje. • Razglednici od Skopje. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. periodi. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. dokumenti. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. stari tekstovi. www. li~nosti. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. Izgradena e vo 17 vek.Skopje i za nego imaat predznaewa. sliki. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici.com (i drugi strani po izbor na nastanikot). fotografii. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. koj }e sodr`i fotografii.mk. . nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. vedna{ pod Skopskata tvrdina. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. razglednici i sli~no. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite. Iako predznaewata ne se na isto nivo. sliki. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev. razglednici. fotografii. a koj }e ima istoriski datumi. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. mesta. stari tekstovi. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. razglednici. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. muzei i zna~ajni institucii. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. crte`i. odnosno minatoto na Skopje.gov. poka`aniot interes. Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. Crkvata Sv.

Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv. 14 | Na{ata tatkovina . a svojot procvet go imal vo III i IV vek. Kokino. crkvi. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. Isar . Anti~ki teatar . teatar. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje. Otkako }e soberat dovolno matrijal. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. Gali~ka svadba.Ohrid. bawi. fotografii. Stru{ki ve~eri na poezijata. razglednici.[tip. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: .Plao{nik.e. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot. Naum. Me~kin Kamen. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. Stobi.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija. So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period. . episkopsko sedi{te. Vev~anski karneval. mozaici i dr. stari tekstovi. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. Manastir Sv. Poimi: Herakleja. palati. Feudalni znamenitosti . Markovi kuli. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. Mal bitolski Monmartr. terakotni ikoni. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II.Kratovo. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. Pantelejmon . planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. a se del od Ohridskoto kulturno leto. Pelince. Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. sliki. Sv. a koi }e bidat rasporedeni po periodi. Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt.nov vek i najnov vek.

Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. odewe vo ku}ata na nevestata. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik.Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. so posebna organizacija i programa. Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. Na sekoja od niv ima krst. Naum. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. gledawe niz prsten. a natpisite na ikonite se na latinski. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. so svojata stara ~ar{ija. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj.Kratovo. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. ku}i. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. preku maska i smea. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. pominuvaweto po mostot Upija i drugo. Kumanovsko. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. igrawe na oroto Te{koto. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. feudalni kuli. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . Neretko e narekuvan i `iv muzej. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. kako na primer. igrawe na specifi~ni ora. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. crkvena ceremonija. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. Feudalni znamenitosti . Voedno se brkaat i lo{ite duhovi.

• Veb-stranici: www. za nivnoto zna~ewe. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Literatura • Monografija za Makedonija. ~uvawe i za{tita. poka`aniot interes. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes. muzei i zna~ajni znamenitosti.com. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. www. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor.exploringmacedonia.gomacedonia. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. 1 | Na{ata tatkovina .com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite. spisanija. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. • Razglednici od Makedonija. Spomenicite se razgleduvaat. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat. nedelni vesnici. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to.

Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. Poimi: nacionalni parkovi.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. Mavrovo. Pelister. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki. 1993). va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. ekosistemi. strog priroden rezervat. geomorfolo{kite. So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. 2007). 3. izdvoeni kako prirodno nasledstvo. botani~ki. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. za{titen predel. 1. nacionalen park. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina. karakteristi~niot reljef. 6. sekako.da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. park na prirodata. Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj. Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1. 5. Gali~ica. . 2. pove}enamensko podra~je. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: .tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5. . za{tita na karakteristikite na predelot. kako i so zakonski i podzakonski propisi. hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. Atanasovski. Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe.da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. spomenik na prirodata. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. 4. {to pretstavuva okolu 7. geolo{kite. negovite prirodno-geografski karakteristiki. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii. odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi. kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. Strog priroden rezervat . . kako i izvorna so~uvana priroda.

kulturno i duhovno bogatstvo. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. vospitno-obrazovna i turisti~ko. Sozdavaat atraktiven . Spomenici na prirodata . Murite. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. No. Tumba. Stefan. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. istoriskoto. Kalnica. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. Mokrino. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. 1987). Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. Kawonot Matka. kulturna. Ostrovo. Slatinskata pe{tera. Pelister i Mavrovo. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. pe{terata Mle~nik. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka. Prespanskoto Ezero. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Vev~anskite izvori. Mokrievo. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. pe{terata Kru{je. Kar{i Bav~i. Konopi{te. Golem Kozjak. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Suvi Dol. Kalojzana. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. jakupica. Manastir. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. kulturnoto. Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). Karaslari. Katlanovsko Blato. Trubarevo. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. Demir Kapija. kako i ostrovot Golem Grad. Kale Bawi~ko. Duvalo. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. nau~noto. Zvegor. Prevalec. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Pokraj niv. Lako Signoj. interesnite reljefni oblici. 1996). Skopskata tvrdina. Neprtka. Menkova Livada. (Kol~akovski D. pe{terata Ubavica. Чam Чiflik i Ru~ica. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. Kole{inskiot vodopad. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. truglajs i golem vrv. Mariovo i jablanica. Popova [apka. Markovi Kuli. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Rupa. Drena~ka Reka. Katlanovskiot predel). Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica.rekretivna namena. Kowska Reka. Dojranskoto Ezero.gite karakteristiki. Iberliska Reka.

Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. pak. 2007 god. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. 16 vidovi trevni zaednici. 1987). To{evska. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. 1997). a kraj Prespanskoto Ezero 9. Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. 2002).7ºC. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija. 1987). Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. karstni poliwa i pe{teri. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda.5 km ju`no od s. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. Odnosno. (Zikov M. A. borovata molika i munika. kako i ostrovot Golem Grad. Vrduq. beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. no zatoa. Ima romboidna forma. 1968). Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. a na povisokite delovi klimata e planinska. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. 1998). Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima. Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci.2ºC. vrta~i. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. (Panov. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. 17 vida vleka~i. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. 4. obrazovna i pejza`na vrednost.) Na povr{ina od 0. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). uvali. (Zikov M. Kowsko. N.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Asanxura. {im{ir i dr. koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. (foto: B. Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. 2002). Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. turisti~ka.6 km2 (Stojmilov A. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. (Kol~akovski D. ]afa. 40 vidovi grmu{ki. vo vodite na Prespanskoto Ezero. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica. Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego. Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata.

blatoto kaj selo Stewe. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja. Klimata e studena kontinentalna. glavno. me~kite. Od site nacionalni parkovi. pi{tarkata. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. Vo nea. Sekako. divite kozi. v. granitnite masi od koi e izgraden. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. glavno. Atanasovski V. 2002). klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. se prisutni {umite. 1998). Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. n. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. {to pretstavuva 97. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. v. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. srednojanuarskata e 2. ezeroto ostrovo kaj Sv. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. Naum. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi).1ºC. turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park.6º C. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. n. ima 100 vida. Dominira planinskiot reljef. raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. ostrovoto golem grad. 20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister. pelikanot. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. 1993). Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. Odnosno. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. divite sviwi. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. @iveali{ta imaat risot. Pogolemite koli~ini na . a najvisokata na 2 601 m. srnite.kol.

v. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. turisti~kata naselba „Ni`epole”. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni. NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2.. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija. divata koza. molikovo-bukovi-elovi {umi.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki.. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. So dlabo~ina od 14. [emnica. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika. geomorfolo{ki. me~kata. D. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). erebicata kamewarka. elenot. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. karstnite poliwa na planina ta bistra. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. 1977). karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. ) vo dol`ina od 212 km. molikovi {umi so buka (110 ha). braj~inska reka i dr. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. na vlivot na Mala Reka vo Radika. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. Tie se bistri re~ni tekovi. n. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. v. n. divata sviwa. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka. kaj mesnosta Bo{kov Most. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). Osven flora. istoriskoto i nau~noto zna~ewe. Denes Nacionalniot park . [ara.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici. hidrolo{ki i drugi osobenosti. Crvena reka. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . v. 130 vida ptici. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija.Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. zlatniot orel. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. Tuka `iveat 37 vida cica~i. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. bukovi i dabovo-bukovi {umi. 1997). Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. elenot. Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika. bogati so pastrmka. detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). risot. Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. Najniskata to~ka e na 606 m. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri.

Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. kawonskata kli surabari}. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. 1997). 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. golemiot buf i dr. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. Potoa 11 vida odozemci. severozapadno od s. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. No. Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. Sene~kite karpi. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. od koi 38 vidovi drvja. [tirovi~kata Planina. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. klisurata na Sredna i Dolna Radika. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. Smesteno e vo cirk. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. orelot krsta~. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. suriot ili zlaten orel. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. klisurata na gorna Radika. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. 35 grmu{ki. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. stepskata eja. Primer br.od 9 km.

na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter. ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. vospitno-obrazovni.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. kulturni. Poimi: prirodni retkosti. Zafa}a povr{ina od 2 080 ha. Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. koi poradi nau~ni. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point). Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. Phalacrocorah pygmaeus. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. Tri vida ptici (Pelicanus crispus. Pelikanus onocrotalus. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. Toa mo`e da bide poster. Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. Haliaeetus albicilla).da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. Od vkupniot broj ptici. 2. zdravstveni. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. sekako. [ar Planina. . . Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. od vkupno 14 vida.da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam. gri`ata za nivno za~uvuvawe.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. a toa se okolu 200 vida. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero. za{titeni podra~ja. Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. Od niv 140 se vodni ptici. Ohridsko Ezero. . Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. Poto~no. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: . . Dojransko Ezero. 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija. Prespansko Ezero.

@ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija. golem gavran. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. pla{icata. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. izvori. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. gologlaviot brades mr{ojadec. ohridsko Ezero . na nadmorska viso~ina od 853 m. (Kol~akovski D. planinsko-aziska i ohridska. skobustot. krapot. beliot gaber. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. crniot mr{ojadec. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. na nadmorska viso~ina od 695 m. rastitelniot i `ivotinskiot svet.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. abrazivnite podi{ta. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. pistacijata. vodopadi. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. pe{teri. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. klifovite. siva ~apja. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. isto~no sibirska. krapot i dr. vo rezervatot se registrirani 23 vida. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. poluostrovite. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot. No. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. paleontolo{ki lokaliteti. beloglav mr{ojadec. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. klenot. Poradi nivniot pogolem broj. orel zmijar. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot. bela riba i jagula. Denes 60% od ribite. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina .8 km2. moranecot. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka.9 km2. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. skobalot. mrenata. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. klisuri..

Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . 20% se endemi~ni ili reliktni. belvica.kawon. popadika. kuku{ka. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni. orelot zmijar (Circaetus gallicus).5 km. Lilium heidrechii. 2001. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. somot. Falco naumanni) i dr. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. Lilium martagon. skobus. {tipalka i kamewarka). Osven ribite. A.Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. To{evska. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo. Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. rakovi.5 km. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. {kolki i dr. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica. karas. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii. Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. letnica. 1999). plaskun. nor i dr. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. perkija. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus). pokraj stariot pat za Gevgelija. 2008 god. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar.Demirkapiskata klisura . D. vodni zmii. vodata na ezeroto ima zelena boja. Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. sur orel (Aquila chrysaetos). klen. Od vkupnata povr{ina 27. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi.kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura . Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani). razni sokoli (Falco peregrines. Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae). na nadmorska viso~ina od 110 m. lini{. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. kreja. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). krap.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. Udovo vo dol`ina od 19. jagula. Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. . me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. mergur. a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te. . beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus).9 km. Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. Od okolu 1 000 evidentirani rastenija.

Anastasovski V. Kosel. 1993).vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. {trk i drugi `ivotni.Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s.Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina. Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D. Na okolu 100 m2 se prostira t. Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero. Isto taka.kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica. 1999). Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti. vo blizina na seloto Gorna \onovica. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. severno od gradot Prilep. vo dolniot del na rekata Baba. 1993). klukajdrvecot.5 m3/sek. Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca.kawon. Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti. a zad nego golemo podzemno ezero. 2005). Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. Vo nego se sre}ava bogat dive~. siva i drugi boi. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo. n.katlanovsko blato .Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. n. diva koza. kaj seloto Vev~ani. `oltenikavo crvena. srnata. D. Glavniot izvor ima izda{nost od 1.se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. . . odnosno ima srna. (Vasileski D. . liljacite. 1931). na 950 m. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri. ververicata. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. 1993). 2001).[umskiot rezervatot jasen . (Zikov M. vo faunata se prisutni: utot. Atanasovski v. Karpite se sostaveni od gnajsevi. mika{isti i granodioriti. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. 1999). makedonskata pastrmka. kunata. Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). . zapci. do`dovnikot. pe~urki. Atanasovski V. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. {kolkata. Izvorite se zna~ajni od nau~en. Visok e 17 metri (Vasileski. stalakmiti. Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. v. [ar Planina .poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki. `abata `olt muka~. zmiite otrovnici. diva sviwa i me~ka. P. [ar Planina e vistinska prirodna ret- .se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. (Jovanovi} S.5 km. . sina.5 m i dlabo~ina od 30 cm. na nadmorska viso~ina od 810 m. 2005). lisicata. (Kol~akovski D. topki i sl. Za{titeni podra~ja se i: . Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. Ohridsko. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. otvoreno zelena. na nadmorska viso~ina od 450 metri. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. . plo~i. Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. M. Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon.

Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km.sportski turizam. potoa elina. tea re~ka bistrica i dr. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. 27 | N a { a t a t a t k ovina . Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. 1973). kobilska `oltenka i dr. tisa. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. {arplaninska temjanu{ka. Le{o~ka Reka. [umite se do okolu 1 700 metri. Mazdra~a. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. fluvijalni. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. Najgolemi se Pena. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. imaat brzi i bistri vodoteci. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. vidrata. poviena zina. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. sokol lastovi~ar. hermelinot. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. korapska gladnica. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. babi~e. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. Pr. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. narcisocvetna sasa. planinsko yvon~e i dr. {arplaninski kostolom. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. siv sokol. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. risot. beloglav mr{ojadec. Mazdra~a. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. Quboten i dr. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. planinski bo`ur.). karstni. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. bor krivuq. {arplaninska kamena treva.kost. {arplaninska urodica. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. sitna jaglika. lincura. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m. dolgocvetna jaglika. Le{nica. lisicata. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. srnata. me~kino grozje. divata sviwa. Tri Vodi. volkot. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. kunata belka. valovi i moreni. divata ma~ka. Dolga e okolu 80 km. Cirkovite se okolu 50. jastreb gluv~ar i dr. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. glavno. kunata zlatka i dr. A. {arplaninski lopen. Znakot mo`e da bide slikovit. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. crven bozel. derflerova gladnica. srceviden tajnik. planinski pelin. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. polze~ka ligavka. Tie se bogati so voda. a {iroka okolu 20 km. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. so bukvi i sli~no. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. korapski oksitropis. planinsko lule. divokozata. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. {arplaninski karanfil.

kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. 2002). na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. (Stojmilov. op{tina Kumanovo na istok. za stopanski celi. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. 2005). Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region.Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. podra~jeto 5. Poimi: @eden. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. zgolemena na hamer. 3. A. 1. za{titenite podra~ja. 2005). Lipkovo. a od podzemnite pe{teri. glavno. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. 2. PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. pome|u Srbija na sever. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. Potoa Lipkovska Reka. geomorfolo{kite oblici. Mariovo. Kru{evo. (Kol~akovski D. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica. 2002). Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. A. op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. Berovo. prijatnata lokalna klima. kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci.. @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina.

vo koja dominira blagunot. Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. n. n. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. obeseni reki. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. avtenti~na priroda.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. 2002). Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. Toa se voedno. 1984). neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. crn jasen. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi.3 m. virovi. n. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). izvorna. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. v. n. @ivotinskiot svet e naraznoviden. v. Opkolena e site strani so planini: Nixe. Kozjak prekrasni {umski povr{ini. buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). 3. [umite vo Mariovo se raznovidni. v. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. n. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. n. Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. (Selmani A.. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. bel gaber. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. vo koi dominira crniot gaber. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. pome|u 900 i 1 800 m. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. po Pelister. Dren Planina. posebno vo povisokite delovi. n. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. 1984). v. (Stojmilov A. na pogolemi povr{ini. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. Sele~ka. Abietetosum). vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. v. n. Dumanovce do nekade 1 000 m. 2002). Najubav od site e brni~kiot vodopad. Nedoprenata. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). {to prevedeno zna~i \avolski Yid. slapovi ~esto visoki 2. „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. lisicata. 1984). (Ga{evski M. Ko`uf od jug. dlaboki re~ni klisuri. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. zajakot itn. v. volkot. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. n. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . kako i po nekoj blagun. Ovaa {umska zaednica. se prostiraat {umite od bel bor. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. a vo povisokite reoni na planinite Nixe. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m. a nad nego od 1 300 do 1 800 m. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. so pogolema zastapenost na ploska~ot. kako i me~kata. Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce. interesni vodopadi ili t. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). v. v. a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum).

Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura.3 ºC i toa vo zima 0. Pore~ieto. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki.4ºC. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. v. volci. Opkolenosta so planini. Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8. 5. krapot. berovska kotlina (ili Male{evo) . Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. a maglite se retka pojava. kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B. relativno visokata nadmorska viso~ina. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. ribolovniot. n. lovniot turizam itn. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. 1999). kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. @ivotinskiot svet e raznoviden. klenot. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. me~ki. Pla~kovica i Obozna na zapad. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. nekade i kawonski. lisici.2º C. leskata i dr. divi sviwi. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. Panov. Preovladuva prete`no planinska kli ma. pome|u Kadiica na istok. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot.8 ºC. Zafa}a povr{ina od 806 km2.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. Iako ve{ta~ka tvorba. N. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. miren tek. Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata. krku{kata i belvicata. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. orli. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. . Prisutni se erebici. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. srni. 4. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. kako i brezata. dabovata i borovata {uma. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. zajaci. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. sokoli. dolinata na reka @ure{nica. a vo leto 17. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m.

reki @aba. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat... Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. Dokolku sakate na nea da ima i zabava. 3. Otvorate nova stranica. Poimi: molika. razli~en fotomaterijal i dr. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. berovo Bregalnica. {umska povr{ina. pr.. ohridska pastrmka. pr. smislete asocijacii. 5. petoigli~en bor. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. Lojanska Reka. interesni sodr`ini.. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata.. 1. ohridski sun|er. pr. jagula. Molika (Pinus Peuce). So toa ste gi povrzale dvata dokumenta.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki. @ure{nica. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. klikuvata na Hyperlink. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. 4. @eden 1. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. klikuvate i izbirate koloni i redovi. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister. Brni~ki vodopad. za Mariovo. Mariovo 1 itn). Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839. belvica. Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki. izvor Ra{~e Lipkovska Reka. Ra{~e itn. Prostrani vidici.. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. Dona Duka. . Ratevsko Ezero. pr. avtohton vid. Lipkovo Lipkovo. lebed. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot. 1. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela. Gla`wa. kormorani. Makedonski predeli.. kru{evo Sele~ka Reka. [ejtan Duvar. {arplaninec. od levata strana imeto na predelot. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: .u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija. ris.. . tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. makedonski dab. . potoa odite na komandata Insert. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok. ~apji. Mariovo div badem. @eden. 2..

prirodno bogatstvo na na{ata zemja. poradi dolgiot pat {to go pominale.Sl. Ubavata ohridska pastrmka. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. prvenstveno so hironomidni larvi. pa se pu{ta vo ezeroto. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. vo blizina na bregot. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. endemit za Ohridskoto Ezero. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi.. kako i na po{tenska marka. 5. so bentalna fauna. vo tekot na proletnite i letnite meseci. Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. n. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. No. Se hrani. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. Isto taka. ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. 4. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. ima mnogu vkusno meso. Za toa se gri`i. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. a i mrestili{teto [um vo Struga. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. ohridska pastrmka (Salmo letnica). Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. mnogu barano na pazarot. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast. EU Habitats and Species Directive. Interesni se poradi nivnoto t. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. Spored Micevski (1997) .5 m i te`ina do 3 kg. po levata strana. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. Ima relativno golemi o~i. glavno. Zakonot za lovstvo (. poradi namaluvawe na nezjiniot broj. so crveni i crni damki. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol.2. belvica (Acantholingua ohridana). jagula . no i so zooplanktonski organizmi. sitni zabi. CITES. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. 6. goleminata na o~ite i sl. Kako i pastrmkata. kratka i {iroka gorna vilica. glavno. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. a ma`jacite gi oploduvaat. kako bojata. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. 3. Taa e izrazito ezerska riba.

dolg vrat i mala glava. mandri. Ovie ptici. Vo odnos na teloto nozete se kratki. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. pokrieno so gusti ubavi perja. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). (Dimovski A. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki. 33 | N a { a t a t a t k ovina . so metalen odblesok. Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. 1991). mo~uri{ta i ezera. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. 1991). Krznoto e naj~esto dam~esto. gusto i grubo vlakno. iako ne mnogu brzo. elen i dr. koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. letaat sigurno. Rastenija i `ivotni . visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. Imaat kompaktno telo. dolg vrat i dolg klun. Teloto mu e val~esto i krupno. Se hranat so mali ribi. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. 9. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. 7.na{i nacionalni simboli. Ovie ptici plivaat i nurkaat. (Dimovski A. Toa e silno. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. Ima spleskan i {irok klun. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. Se hranat glavno. Na pr. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. Ishranata mu zavisi od sezonata. rasno ku~e. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. poto~no a~koto ili maliot kormoran. iako postojat na primeroci i bez damki. Risot e dolg od 80 do 105 cm.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki.n. 1991). Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. prekrieno so dolgo. vle~ugi i dr. Ima miren temperament. Imaat dolgi noze. so ribi. Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. 10.. 8. Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. vodozemci. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. a `enkite 58 cm. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. Perduvite im se temno oboeni. ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici.

gi poznavaat na~inite na nivna za{tita. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina. 34 | Na{ata tatkovina .Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki.

14. 33-34.geografija. 32-33. 23. www. www.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e.galicica. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn. 21. Toper. 11. Bilten za fizi~ka geografija br. www. dru{tvo. razgledi kn. 9. 26. Andonovski T. 36. Andonovski T. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. 2.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn.yahoo. Makedonija . Skopje. donija. www. Tetovo. Skopje.mk.mzsv. br. na karsniot reljef vo Republika Makedonija. 2007. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. Geografski razgledi kn. Skopje. 3. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa.mk Manakovi} D.moepp. iovo. 25. Koordinativno te lo za iseledi kn. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. www.exploringmacedonia. Geografski razgledi kn. Skopje. Skopje. 17. grafski karakteristiki.mk. Skopje. 185. sredno stru~no u~ili{te. 15. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. mariovi kompleklniot park Gali~ica.google. 20. donija. 1-2. Napredok. 36. 5. Jovanovi} S. 22. 25. 6. PMF. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta). Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija. Godi{en zbornik Makedonija. Skopje. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: . Geografski razgledi kn. Godi{en zbornik kn. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www. 13. 7. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. PMF. X. Markoski B. 33-34. 4. Glasnik 29.1. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti. Institut za geografija. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28. 1. Kultura. PMF.com vo nacionalniot park Gali~ica.24.com. Ekologija. [ar Planina. Geografski razgledi kn. Vasileski D (1997): Radika. istiki na Kumanovskata kotlina. Godi{en zbornik kn. P (1931): Reqef Skopske Kotline. mariovi kompleksni geoza{tita.reka. Geografski razgledi kn. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. 31. Godi{en zbornik kn. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. sv. 23. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. MNR. `ivotna sredina tom 1. 13. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. 37. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). 16. 6. 27. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica. 2.ekolo{ki atlas. Grad vo Prespanskoto Ezero. Geografski dina i prostorno planirawe. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. 25. Geografski razglekovina Makedonija. 19.org. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33. Geografski str. 40.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. 34. 10. 31. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok. 18. Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli.com Godi{en zbornik kn. Zikov M. Geografski razgledi kn. 31-32. Godi{en zbornik kn. 21. 8. Stojmilov A (1984): [umarstvo.gov. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. 33-34.mk Manakovi} D. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka.gov. Risot vo Makedonija . 12.

ISBN 978-9989-939-91-4 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful