P. 1
Nasata_tatkovina

Nasata_tatkovina

|Views: 592|Likes:
Published by Dijanna Acevska

More info:

Published by: Dijanna Acevska on Nov 15, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/06/2013

pdf

text

original

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

Na[ata tatkoviNa
Biljana Apostolovska – To{evska Igor Jurukov

Kliment Ohridski”. Skopje 373.091. Igor (avtor) a) Na{ata tatkovina – Osnovno obrazovanie – nastavni metodi – Prira~nici COBISS. 35 ISBN 978-9989-939-91-4 1. 23 sm Bibliografija: str.MK – ID 73995530 * Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF. – Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. direktor Urednik: Mitko ^e{larov Redakcija: Ta{e Stojanovski Lektura: Suzana Stojkovska Dizajn i pe~at: Koma. . – 35 str.izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto Za izdava~ot: Vesna Horvatovi}.3.7) (035) APOSTOLOVSKA – To{evska Biljana Prira~nik za nastavata po izborniot predmet Na{ata tatkovina : osnovno obrazovanie / Biljana Apostolovska – To{evska. Skopje . 2008. 2008 godina CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Igor Jurukov. : ilustr. Jurukov.3:908 (497. Skopje tira`: 400 Skopje.

i toa: 1. etnolo{ki i istoriski muzei. Vo nastavnata programa razraboteni se pet temi. 3. a mo`e da se realizira vo VI. Glavniot grad na na{ata tatkovina . gradski muzei. Pri realizacijata na temite osobeno va`na e ulogata na nastavnikot. zastapen e so 2 ~asa nedelno ili 72 ~asa godi{no. u~enicite mo`at podatocite od istra`uvawata da gi razmenuvaat so u~enici od drugi u~ili{ta koi istra`uvale vo ramkite na temite koi{to se predvideni so nastavnata programa. poseta na arheolo{ki. koj preku planirani aktivnosti }e ja realizira programata koja dava mo`nost za integrirawe i povrzuvawe so sodr`ini od drugite predmeti: istorija.vovED Vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie predmetot na{ata tatkovina e izboren predmet. Istovremeno. VII ili VIII oddelenie.Skopje. Kako e organizirana na{ata dr`ava i nejzinite institucii. prirodnonau~ni muzei. nejzinite prirodni bogatstva. no i preku objavuvawe na materijalot na veb-stranica na u~ili{teto. biologija i likovno obrazovanie. Predmetot e interdisciplinaren so sodr`ini od op{testveno-humanisti~koto i prirodo-nau~noto podra~je. U~enicite vo tekot i na krajot od u~ebnata godina mo`at da gi prezentiraat rezultatite od istra`uvawata pred u~enicite od svoeto u~ili{te. zbogatuva i sistematizira znaewata. 3 | N a { a t a t a t k ovina . Kulturno-istoriskite znamenitosti vo na{ata tatkovina. Nacionalni parkovi i prirodni bogatstva. so koi se razviva interesot na u~enicite za sistematizirawe i pro{iruvawe na znaewata za minatoto i sega{nosta na Republika Makedonija. 5. kako i izvori od kulturata i tradiciite na makedonskiot narod i na pripadnicite na drugite zaednici vo Republika Makedonija. Pri realizacijata na temite od predmetot na{ata tatkovina treba da dominiraat istra`uva~kite postapki so koi u~enikot }e gi razviva i nadgraduva. 4. 2. Muzejot na sovremena umetnost. Od minatoto na Makedonija. Vo ovoj nastaven predmet se naglasuva potrebata za koristewe na razli~ni izvori za u~ewe. kako i da se razviva patriotizmot i lojalnosta kon na{ata tatkovina. So programata nastavnikot na krajot na u~ebnata godina treba da planira aktivnosti koi }e ja pretstavat rabotata na u~enicite po predmetot na{ata tatkovina vo tekot na godinata. geografija.

Vo periodot na praistorijata razlikuvame: kameno vreme i metalno vreme od koi vo na{ata tatkovina imame materijalni izvori {to mo`at da se koristat pri istra`uvaweto na ovoj period. dodeka. potoa neolitskata ku}a od selo Porodin. kako {to }e zabele`ite и podelba na istorijata na periodi zna~ajni za Makedonija. PRaiStoRija KAMENO VREME METALNO VREME Staro Mlado Bakarno Bronzeno Metalno kameno kameno vreme vreme vreme vreme vreme Istorijata e podelena na: star vek. kade {to ima poseben del posveten na arheologijata. predmetite od keramika za sekojdnevna potreba (naj~esto za podgotvuvawe i ~uvawe на hranata i vodata). Bukure{ki miroven dogovor. Vardarski Rid (Gevgelisko) i drugi. kade {to se nao|aat mnogu utilitarni i sakralni materijalni izvori. so koristewe na razli~ni metodi na nastavata. sreden vek. oD MiNatoto Na MakEDoNija Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Makedonija. naselbi od metalno vreme se otkrieni vo Pelagonija. kaj selo Porodin (Bitolsko). praistorija. odnosno vladeele najpoznatite makedonski kralevi Filip II i Aleksandar III. pak. MINATOTO na ~ovekot e podeleno na PRAISTORIJA i ISTORIJA. Adam od Govrlevo i drugi. grupna. Poimi: minato. nakolnite `iveali{te vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Vardarski Rid. sreden vek. Postojat brojni materijalni ostatoci od ovoj period. Od ovoj period vo Makedonija . Vo Makedonija se zabele`uvaat ostatoci od naselbi od kamenoto vreme i od metalnoto vreme. a karakteristiki od site negovi periodi zabele`ani se i vo Makedonija. PRiMERi Na aktivNoSti Po NaStavNi tEMi tEMa 1. Eden od najgolemite i najzna~ajnite pronajdeni predmeti e Golemata (bo`ica) majka. MiNato Praistorija Istorija i selo Zelenikovo (Skopsko). U~enicite mo`at da gi posetat gradskite muzei i Muzejot na Makedonija vo Skopje. nov vek i najnov vek.Republika Makedonija. Najzabele`itelen materijalen izvor od ovoj period e lokalitetot Herakleja izgradena od Filip II Makedonski.DiDakti^ko-MEtoDSki NaSoki Za sekoja tema od programata за na{ata tatkovina se nudat primeri na aktivnosti so koi se realizira nastavata preku slednite formi na rabota: zaedni~ka. pronajdena na arheolo{kiot lokalitet Tumba Maxari. selo Brazda (Skopsko). sovremena nezavisna makedonska dr`ava . iStoRija Star vek Sreden vek Nov vek Najnov vek Praistorijata e period koj trae od pojavata na ~ovekot do pojavata na prvoto pismo. * da gi sistematizira znaewata za klu~nite datumi od minatoto na Makedonija od praistorijata do denes. osmanliski period. Ovie materijali im ovozmo`uvaat na u~enicite da se zapoznaat so karakteristikite na periodot {to se izu~uva. kaj selo Govrlevo 4 | Na{ata tatkovina Stariot vek trae od pojavata na prvoto pismo do po~etokot na golemata preselba na narodite i raspa|aweto na Rimskoto Carstvo. ASNOM. Ovoj period e posebno zna~aen za na{ata tatkovina bidej}i toga{ nastanala starata Makedonska dr`ava. Pokraj vakvata podelba mo`at da se izdvojat i drugi periodi koi se istoriski zna~ajni za odredeni dr`avi. Naselbi od kameno vreme se otkrieni kaj selo Tarinci ([tipsko). kaj Trebeni{te (Ohridsko). star vek. potoa lokalitetite Stobi. Skopsko. individualna i rabota vo parovi. SFRJ. Skupi.

Od ovoj period imame brojna na pi{ani i meterijalni izvori od koi nekoi se proglaseni za spomenici na kulturata. xamii i sli~no. Vo istiot period zapo~nalo potpa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast. so zaedni~ko rakovodstvo. kako Prezidiumot na ASNOM. Ohridskata kni`evna {kola. Podatoci od ovie golemi nastani imame najve}e preku gradbite specifi~ni za ovoj period: crkvi. Bukure{kiot miroven dogovor e dogovor so koj {to zavr{ile Balkanskite vojni. Ovaa zaednica na dr`avi be{e centralizirana. a nekoi se nao|aat vo muzeite {irum Makedonija. a makedonskata dr`ava proglasi nezavisnost i stana samostojna dr`ava. SFRJ be{e zaednica na republiki vo koja{to se nao|a{e na{ata tatkovina vo periodot od 1945 do 1991 godina kako ~lenka na federacijata. tvrdini. vo dr`avniot muzej i vo arheolo{kite lokaliteti koi u~enicite mo`at da gi posetat i da gi iskoristat vo nivnite istra`uvawa. feudalni kuli. So ovoj dokument Makedonija e podelena od svoite sosedi. zaradi {to na{ata tatkovina ima posebno civilizacisko zna~ewe vo svetskata istorija. Vo sredniot vek Makedonija bila del od Vizantiskoto Carstvo i nejzinata kultura ostavila pe~at na ovoj period. koj podocna prerasnal vo Vlada na Makedonija i ASNOM koj prerasnal vo Narodno sobranie. kako kruna na otporot. Posebno mesto zazemaat Mariovsko-prilepskata buna. odnosno zafa}a delovi od sredniot i od noviot vek. Vo Vtorata balkanska vojna sosedite ja podelile osvoenata teritorija. a bile formirani i prvite institucii. Posebno treba da se naglasi pri~inata za Prvata balkanska vojna vodena za istisnuvawe na Osmanliite od Makedonija i u~estvoto na makedonskite ~eti koi ja osloboduvale svojata tatkovina. Vo 1991 godina federacijata se raspadna na pove}e samostojni dr`avi. obrazovanieto.postojat i drugi lokaliteti. kulturata. Sredniot vek e istoriski period koj trae od raspa|aweto na Rimskoto Carstvo i golemata preselba na narodite. Na Sobranieto bilo doneseno re{enie za formirawe na dr`ava na makedonskiot narod. Mo`e da se zabele`i deka vo osmanliskiot period Makedonija bila celosna teritorija {to e od krucijalno zna~ewe za na{ata istorija. a podelbata ima refleksii i denes. materijalni ostatoci. no i vo pove}e pi{ani izvori. so zaedni~ka monetarna. ASNOM ili Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija e odr`ano na 2 avgust 1945 godina vo manastirot Sv. Ilindenskoto vostanie i formiraweto na Kru{evskata Republika. pa s$ do golemite geografski otkritija. Razlove~koto i Kresnenskoto makedonsko vostanie i. Sovremenata makedonska dr`ava po~nuva da se sozdava od 1945 godina so formiraweto na makedonskata dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM. razli~nite interesi i razli~nite pogledi za dr`avata taa po~na da zapa|a vo politi~ki i ekonomski krizi. a na 8 septemvri 1991 godina na referendum gra|anite na Republika Makedonija donesoa odluka za osamostojuvawe na Republika Makedonija od toga{nata zaedni~ka dr`ava . anovi. Posebno e va`no postoeweto i razvojot na Samoilovata dr`ava. sekojdnevniot `ivot na lu|eto od toj period. Poradi neramnomerniot razvoj. odnosno ne bila podelena se do Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor.Republika Makedonija vo 1991 godina. makedonskiot jazik bil kodificiran i bil proglasen za slu`ben. Za Makedonija ovoj period e zna~aen poradi dolgogodi{noto vladeewe na osmanliskata dr`ava so teritorijata na poluostrovot kade {to e Makedonija i posebno poradi pojavata na nacionalnata svest kaj Makedoncite. Od 1992 (3) godina so priemot na Republika Makedonija 5 | N a { a t a t a t k ovina . a istite odigrale istoriska uloga pri formiraweto na samostojnata dr`ava . koja najmnogu }e bide manifestirana preku formiraweto na Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. amami. voena i nadvore{na politika. {to bilo pogubno za Makedoncite. gradbi. dejnosta na Kiril i Metodij. no i pi{ani izvori koi mo`at da ni posvedo~at za ureduvaweto. dejnosta na Kliment i Naum. odnosno Makedonija. Ova e period koga zapo~nala i ranata renesansa vo Makedonija. manastiri. za {to svedo~i manastirot Pantelejmon kraj Skopje. Negu{koto vostanie. Prohor P~inski. Od posebna va`nost se artefaktite postaveni vo gradskite muzei.SFRJ. Kontinuitetot na ovie institucii e za~uvan. Osmanliskiot period e posebno zna~aen za minatoto na Makedonija i hronolo{ki navleguva vo dva golemi istoriski periodi.

fotografii. nastavnikot treba da im predo~i na u~enicite i tie ja dopolnuvaat hronolo{kata lenta. Vaka napraveniot hamer mo`e da bide izlo`en vo u~ilnicata i da pretstavuva nadgledno sredstvo za ~asovite po srodnite predmeti. ASNOM. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. nezavisna sovremena makedonska dr`ava . poseti na muzei. • Veb-stranici www. • Istorija na makedonskiot narod . ~in so koj{to smetame deka e sozdadena sovremenata makedonska dr`ava. crte`i ili fotografii od razli~ni vremenski periodi. sreden vek.vo OON. Najprvo u~enicite i nastavnikot nabrojuvaat nastani i periodi koi se va`ni za minatoto na Republika Makedonija.tritomno izdanie. poka`aniot interes. gra|anska kultura i sli~no. spisanija. grupa avtori (ili koe bilo izdanie {to e pove}etomno). za istite }e zalepat slika. Bukure{ki miroven dogovor. Istovrmeno pokraj istoriskite periodi i datumi mo`at da zalepat slika ili fotografii koi{to im ostavile najmnogu vpe~atok pri prethodnite istra`uvawa. U~enicite izrabotuvaat lenta na koja treba hronolo{ki da gi naredat nastanite i periodite od minatoto na Makedonija. spomenici i sl. geografija. Vo sekoj od obele`anite periodi. anti~ki period. b) U~enicite pravat zaedni~ka istoriska lenta na hamer. fotografija (dokolku e poseten spomenik. kako na primer: istorija. Otkako }e bidat zavr{eni site aktivnosti okolu izrabotkata na hamerot. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. • Dnevni vesnici. Dokolku nekoj va`en istoriski nastan ili period e ispu{ten. Nastavnikot i u~enicite zaedno gi razgleduvaat individualno napravenite hronolo{ki lenti. Na istoriskite lenti treba da se obele`at zna~ajnite periodi i datumi od makedonskata istorija. kako i da najde sliki. tie se sporeduvaat i se izdvojuvaat nastan | Na{ata tatkovina . Gi sporeduvaat podatocite i nastanite koi se poklopuvaat kaj najgolemiot del od u~enicite. postoi mo`nost materijalot da bide prenesen na vebstranicata. na{ata tatkovina stanuva ~len na me|unarodnoto semejstvo na narodite. osmanliski period.historyofmacedonia. po mo`nost. ite i datumite koi u~enicite i nastavnikot gi utvrdile za najzna~ajni i istite se pretstavuvaat na zaedni~ka istoriska lenta na hamer. Na hamerot nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at razli~nite periodi od razvojot na makedonskata dr`ava i }e gi obojat so razli~na boja. Sekoj u~enik ima zada~a sam da pronajde istoriski nastani i periodi koi spored nego se va`ni za na{ata tatkovina. nedelni vesnici. koj potoa }e bide postaven vo u~ilnicata (grupna rabota). Kako {to e ve}e naglaseno minatoto na Makedonija treba da bide pretstaveno vo slednite periodi: praistorija. koi se odnesuvaat na minatoto na na{ata tatkovina. nastavnikot i u~enicite }e gi obele`at ve}e odbranite datumi i nastani i. a dokolku u~ili{teto ima veb-stranica. muzej i sli~no) ili mo`e da nacrtaat crte`. SFRJ.Republika Makedonija.org (i po izbor na nastavnikot i u~enicite). Literatura • U~ebnici po istorija za V do VIII oddelenie od koj bilo avtor odobreni od MON (u~ebnicite {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Otkako }e gi izrabotat istoriskite lenti. u~enicite }e go prezentiraat pred drugite u~enici. Primer broj 1: Hronolo{ka lenta Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: a)U~enicite pravat hronolo{ka lenta (induvidualna rabota).

SFRJ. sreden vek. Pokazateli za postignuvawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. vo zavisnost od mestoto kade {to se nao|a u~ili{teto i kade {to u~enicite mo`at da istra`uvaat. u~enicite so pomo{ na nastavnikot izrabotuvaat istoriski album za minatoto na Makedonija. a koi ponatamu }e im pomognat vo izrabotkata na istoriski album za minatoto na Makedonija. 7 | N a { a t a t a t k ovina .Istoriskite albumi. Na ovoj na~in u~enicite }e gi pro{irat i nadgradat svoite znaewa za minatoto na Makedonija. treba da bidat prezentirani od strana na u~enicite. osobeno za delot za koj steknal znaewa. a po mo`nost dokolku u~ili{teto poseduva veb-stranica. istoriski ili gradskite muzej) tek na realizacijata: a) u~enicite istra`uvaat i sobiraat materijali za istoriski album (induvidualna rabota). U~enicite i nastavnikot posetuvaat arheolo{ki. crte`i i tekst koj }e gi objasnuva istite. osmanliski period. koj }e gi sodr`i site periodi: praistorija. Za site periodi koi se navedeni treba da se najdat sliki i literatura. koi }e bidat podredeni vo albumot. Vo sekoj slu~aj tekstot ne smee da dominira. koristel materijalni izvori i pi{uval tekst. Sekoj u~enik ima zada~a da osoznae {to pove}e podatoci od muzejot i da stekne {to pove}e znaewa od materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo muzejot.Primer broj 2: Istoriski album za minatoto na Makedonija Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskiot muzej (arheolo{ki. b) Izrabotka na istoriski album za minatoto na Makedonija (grupna rabota) Vrz osnova na tekstovite i materijalnite izvori za periodot ili periodite koi se pretstaveni vo posetenite muzei (arheolo{ki. poka`aniot interes. istoriski ili gradski muzej. anti~ki period. Vo istoriskiot album treba da dominiraat sliki. kako i vrz osnova na drugata literatura za minatoto na Makedonija. istoriski ili gradskite muzei). Republika Makedonija. etnolo{ki. Za vreme na istra`uvaweto. etnolo{ki. etnolo{ki. istoriskiot album od minatoto na Makedonija mo`e da bide pretstaven i na veb-stranicata. Pritoa im se uka`uva na va`nosta i potrebata za koristewe na materijalni izvori koi se nao|aat vo muzeite. nadopolnet so sliki i crte`i za znaewata koi gi steknal i za vpe~atocite od materijalnite izvori koi u~enikot gi videl vo muzejot. nastavnikot treba da gi pottiknuva u~enicite i da im gi objasnuva poimite so koi se sre}avaat vo svoite istra`uvawa. Bukure{ki miroven dogovor. Po zavr{uvaweto na posetata sekoj u~enik ima zada~a da napi{e tekst. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. Sekoj u~enik treba da dade svoj pridones vo izrabotkata na istoriskiot album. ASNOM.

vlada.pretstavuva grupa lica organizirani so cel da stanat politi~ka vlast. kako i lokalnite izbori. odnosno narodot ja izbira vlasta na slobodni i demokratski izbori i na toj na~in vladee preku izbranite pratenici. grad i sli~no. pretsedatel na dr`avata. koja preku svoite organi i preku administracijata i organiziranite javni slu`bi. koi voedno bile i prvite formirani partii. izvr{na i sudska. SPM. javno obvinitelstvo. sud. pratenik. DUI. Denes vo Republika Makedonija postojat pogolem broj na politi~ki partii kako na pr. lokalna vlast. Demokratija . koja {to ima ingerencii na lokalno nivo. Najmnogu pratenici osvoile partiite VMRO . LDP. Mandatarot podnesuva programa do Sobranieto i predlaga Vlada na Republika Makedonija. Pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija gi zastapuvaat interesite na gra|anite i ja izbiraat i ja kontroliraat Vladata. Lokalnata vlast gi pretstavuva organite koi{to ja sproveduvaat vlasta na lokalno nivo.ozna~uva vladeewe na narodot. sobranie.tEMa 2: kako E oRgaNiZiRaNa Na[ata DR@ava i NEjZiNitE iNStitUCii Celi: • u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae kako e organizirana na{ata dr`ava i kako se izbiraat orgnite na dr`avata. Pretsedatelot na dr`avata na partijata koja }e dobie najgolem broj na pratenici & dava mandat da formira Vlada na Republika Makedonija. Lokalna vlast Op{tina Gradona~alnik Organizacija na lokalnata vlast Sovet na op{tinata Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. premier. preku opi{anite institucii funkcionira demokratijata vo Republika Makedonija. Vo tekot na 1990 godina se formirale prvite politi~ki partii vo na{ata tatkovina. SDSM. Na 11 noemvri 1990 godina bile odr`ani prvite pove}epartiski izbori za pratenici na koi u~estvuvale 18 politi~ki partii i pove}e nezavisni kandidati. kako zaednica na `itelite na odredeno podra~je. . gradona~alnik. naroden pravobranitel. a pretsedatelskite izbori se odr`uvaat na 5 godini. ustaven sud. ja kontrolira zakonitosta na propisite na sovetot i go obezbeduva izvr{uvaweto na odlukite na sovetot. Centralnata vlast vo Republika Makedonija e pretstavena preku organite na dr`avata na centralno nivo (na nivo na celata dr`ava). Poimi: demokratija. vo ramkite na edna op{tina. odnosno vo edno ili pove}e naseleni mesta. DPA i drugi. ovozmo`uva vr{ewe na nadle`nostite propi{ani so zakon. Vo Republika Makedonija politi~kite partii u~estvuvaat na izbori i se borat za vlast. Gradona~alnikot se izbira na sekoja ~etvrta godina na op{ti. utvrdena so zakon. pretsedatel. Gradona~alniot ja pretstavuva i ja zastapuva op{tinata. Politi~ka partija .DPMNE i SKM-PDP od makedonskite politi~ki partii i partiite PDP i NDP od albanskiot blok na politi~ki partii.: VMRO . centralna vlast. izbori. Vo Republika Makedonija postojat 84 op{tini i gradot Skopje koj e posebna edinica na lokalnata samouprava vo koja se ostvaruvaat zaedni~kite potrebi i interesi na gra|anite na gradot Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija.DPMNE. sovetnici i sli~no). Izborite se oficijalen proces niz koj izbira~ite re{avaat za pra{awa od op{t interes ili za kandidati za javni funkcii (pratenici. Vo Republika Makedonija pod poimot lokalna vlast naj~esto se podrazbira op{tinskata vlast. Na dadeniot na~in. So odluka na Sobranieto mo`at da se odr`at i predvremeni parlamentarni izbori. gradona~alnik. neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakonot so koj se reguliraat lokalnite izbori. op{tina. Vlasta se deli na: zakonodavna. politi~ki partii. Vo Republika Makedonija redovnite parlamentarni izbori se odr`uvaat na 4 8 | Na{ata tatkovina godini. LP.

Toj gi pretstavuva gra|anite vo Sobranieto. Sobranieto e ednodomno i go so~inivaat 120 pratenici. {umarstvo i vodostopanstvo. koj mandatot da sostavuva Vlada & go dava na partijata koja {to osvoila najgolem broj glasovi na slobodnite i demokratskite izbori. donesuva odluki za menuvawe na granicite na Republika Makedonija.Republika Makedonija (Centralna vlast) Sobranie vlada Sudska vlast Pretsedatel Pratenici Premier Ministerstva (ministri) Agencii na Vladata Osnoven sud Apelacionen sud Vrhoven sud Naroden pravobranitel Javen obvinitel Sobraniski komisii Vladata e zadol`ena za izvr{uvawe. odlu~uva za vojna i za mir. Pratenikot vo Republika Makedonija e pretstavnik na narodot. Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Sobranieto go so~inuvaat 120 pratenici ~ij mandat trae ~etiri godini i tie ne mo`at da bidat otpovikani. Nea ja izbira Sobranieto na Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na Republikata. donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite. Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Aktivnostite gi sproveduva. odnosno gi izvr{uva preku slednite ministerstva: Ministerstvo za odbrana. Ministerstvo za zdravstvo. Premierot ili pretsedatelot na Vladata ja pretstavuva i rakovodi so rabotata na Vladata. izbran na slobodni i demokratski izbori. Ministerstvo za ekonomija. ratifikuva me|unarodni dogovori. rakovodi so niv i se gri`i vladinata programa da se sproveduva vo soglasnost so Ustavot i zakonite vo Republika Makedonija. odnosno go prenesuva nivniot glas i se bori za nivnite prava preku postavuvawe i donesuvawe zakoni. Ministerstvo za transport i vrski i Ministerstvo za kultura. Ministerstvo za finansii. odnosno za sproveduvawe na zakonite. Sobranieto na Republika Makedonija go donesuva i izmenuva Ustavot na Republika Makedonija. vo edinstveniot sudski sistem sudskata vlast ja sproveduvaat: osnovnite. Organizacija na centralnata vlast vo Republika Makedonija Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata. Ministerstvo za obrazovanie i nauka. Vladata donesuva Programa za svojata rabota i sekoja godina predlaga aktivnosti koi po programata }e se izvr{uvaat vo tekot na godinata. Sudska vlast osnovni sudovi apelacioni sudovi Organizacija na sudskata vlast vrhoven sud 9 | N a { a t a t a t k ovina . Premierot go izvestuva Sobranieto na Republika Makedonija za ostvaruvaweto na programata na Vladata i za aktivnostite prezemeni za sproveduvawe na zakonite vo na{ata dr`ava. Ministerstvo za zemjodelstvo. svikuva sednici. apelacionite i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. izbira Vlada na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot. Sudskata vlast vo na{ata tatkovina e nezavisna i e zadol`ena za sproveduvawe na sudskata pravda. Ministerstvo za pravda. Ministerstvo za trud i socijalna politika. Ministerstvo za lokalna samouprava. Vrz osnova na Ustavot i zakonite.

Ustavniot sud ja {titi ustavnosta i zakonitosta. odnosno re{ava dali zakonite koi se doneseni od Sobranieto se vo soglasnost so Ustavot. bez advokati i bez kakvi bilo tro{oci mo`at da mu se obratat na narodniot pravobranitel za brza intervencija. temata mo`e da bide od oblasta na ekologijata. Toj e organ izbran od Sobranieto i ima mandat od 8 godini. • Dnevni vesnici. Brojot na „~lenovite” na partiite mo`e da bide do 17 u~enici. bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. fotografii koi se odnesuvaat na organizacijata na na{ata tatkovina. Partijata na listovite nao|a opravdanos- Literatura • U~ebnici po gra|anska kultura za VII i VIII oddelenie od koi bilo avtor odobreni od MON (u~ebnici {to se upotrebuvaat vo u~ili{teto). Primer broj 1: Igrawe na ulogi: Izbori Mesto na realizacija: u~ilnica tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite kako e organizirana na{ata dr`ava i koi se instituciite vo nea. Dokolku ne se.org. Ustavniot sud gi {titi slobodata i pravata na ~ovekot vo na{ata tatkovina. nastavnikot organizira simulacija na izbori koi{to treba da gi opfatat pove}eto. spisanija. misli deka ne treba da se gradi pat do nacionalniot park i deka `ivotnata sredina i ~istata okolina namaat cena. nedelni vesnici. a ) Formirawe na politi~ki partii U~enicite izbiraat imiwa za svoite partii (Na pr.Javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija vo imeto na dr`avata pokrenuva inicijativa za krivi~no gonewe. Vo Republika Makedonija narodniot pravobranitel e samostoen organ koj gi za{tituva pravata na gra|anite koga se povredeni od strana na dr`avnite ~inovnici i do drugi lica so javni ovlastuvawa.zels. Sekako. koj }e treba da gi ubedi gra|anite da glasaat za negovata partija. Gra|anite bez posebni formalnosti. • Ustav na Republika Makedonija • Veb-stranici www. Dvete partii nadovrzuvaat pridobivki i vetuvawa okolu navedenite temi i gi istaknuvaat negativnostite .odnosno naveduvaat argumenti za i protiv predlozite. Na primer. Sekoja partija ima zada~a da si izbere pretsedatel koj }e gi pretstavuva. Na primer: Partijata na zelenite molivi saka da izgradi pat blizu do nacionalniot park vo koj ima i kulturno-istoriski spomenici. Izborot mora da bide napraven na demokratski na~in. www. www. Potoa.sobranie. Partijata na `oltite cre{i. kulturno-istoriskite spomenici i nivnata za{tita i sli~no. Tie imaat finansiska opravdanost za patot. gi ukinuva. pak. 10 | Na{ata tatkovina .vlada. Pretstavnikot govori pred gra|anite i gi ubeduva da glasaat za nego. nacionalnite parkovi i nivnata za{tita.mk (i po izbor na nastanikot i u~enicite). treba da se izbegnat imiwa na postoe~ki partii ili imiwa koi asociraat na istite. a po mo`nost i site spomenati institucii koi{to se del od makedonskata dr`ava.: Partija na zelenite molivi i Partija na `oltite cre{ni). Isto taka. odnosno glasa~ite. a ostanatite u~enici go pretstavuvaat narodot. Programata }e bide pretstavena od pretsedatelot na partijata. Narodniot pravobranitel e samostoen organ na Republika Makedonija koj e ~uvar i za{titnik na pravata na gra|anite. mk. a osnovata (temata) poradi ~uvstvitelnosta }e bide dadena od nastavnikot. Partijata mora da podgotvi programa koja{to }e im ja ponudi na gra|anite.mk. u~enicite za da gi poka`at prakti~no steknatite znaewa.

so gradona~alnikot ili so nekoj od sovetnicite. Primer broj 2: Instituciite na na{ata tatkovina Cel: .ti negativnosti i vo dvata slu~ai. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. u~enikot treba da izraboti {ema. Pokazateli za postigawata: u~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. op{tina. Otkako gra|anite }e glasaat. poka`aniot interes.. b) Organizirawe na izbori Nastavnikot i u~enicite go utvrduvaat znaeweto za zna~eweto na demokratijata. Pokraj ova. bi mo`el da pomogne pratenik vo Sobranieto ili sovetnik vo op{tinata. Pri posetata u~enicite treba se zapoznavaat so nivnata rabota i ulogata {to ja imaat. se izbira premier i se objasnuva negoviot izbor. skica na institucijata. poka`aniot interes. U~enicite da pobaraat od niv da im ka`at kako se organizirani instituciite vo koi{to rabotat i voop{to instituciite vo Republika Makedonija. na koi treba da se glasa. Za glasaweto da bide pointeresno }e bidat izbrani i novinari. kako i poseta na institucija. Na izborite pokraj politi~kite partii ima i organizator. vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i od blizinata na objektite do nivnoto mesto. 11 | N a { a t a t a t k ovina . sud itn. v) Formirawe na instituciite Vrz osnova na dobienite rezultati od glasaweto se formiraat Sobranieto i vladata. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so ulogata i zna~eweto na oddelni institucii vo na{ata dr`ava. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseta na najbliskata institucija (ili najbliskite institucii). So pomo{ na dopolnitelna literatura koja e dadena vo prira~nikot i so posetata na najbliskata institucija. Sobranie. Potoa u~enikot se pottiknuva da poseti institucija koja{to se nao|a vo negovoto mesto (mo`e da se organizira grupna poseta). tek na realizacijata: Za da mo`e u~enikot da ja razbere i pouspe{no da ja sovlada temata. po~nuvaj}i od mesna kancelarija. nastavnikot objasnuva za instituciite vo na{ata tatkovina so pomo{ na {ematski prikaz na organizacijata na lokalnata i centralnata vlast. Na primer. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. koj podgotvuva kutija za glasa~ki liv~iwa. a taa uloga ja prezema nastavnikot. i taa e za iznao|awe na kompromisno re{enie. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so pratenik od va{eto mesto. Ulogata na novinarite e da im postavuvaat prijatni i neprijatni pra{awa na pretsedatelite na partiite koga tie }e ja objasnuvaat svojata programa. nastavnikot gi broi glasovite i gi istaknuva. Najva`ni vo celiot proces se gra|anite koi po svoe ubeduvawe glasaat.Nastavnikot vo tekot na aktivnostite objasnuva i gi pottiknuva u~enicite da gi koristat ve}e steknatite znaewa za poimite koi se usvojuvaat. Vlada.

Andrija se nao|a na Matka i e izgraden vo 14 vek kako zave{tanie na Volka{in. Za vreme na skopskiot zemjotres vo 1963 godina golem del od tvrdinata so pridru`nite objekti bile sru{eni. Skupi. Spas so sarkofagot na Goce Del~ev.Skopje ima bogato kulturno-istorisko nasledstvo i po primerot na drugite glavni gradovi go ~uva i neguva. Crkvata Sv. Na{iot glaven grad .. Poimi: glaven grad.SkoPjE Celi: * u~enikot / u~eni~kata da se pottiknuva da go pro{iri znaeweto za minatoto na gradot Skopje. Izgraden e od kamen. Na najvisokoto mesto na mostot se nao|aat ostatoci od stra`arska kula izgradena vo vreme na osmanliskoto vladeewe. na najvisokoto mesto. no se smeta deka bil povtorno obnoven od poznatiot vizantiski imperator Justinijan. koga tvrdinata go dobila dene{noto ime . Glavniot grad e administrativen i deloven centar na dr`avata. * da gi zapoznava osnovnite administrativni funkcii na gradot Skopje. koja spored ovie podatoci zapo~nala mnogu porano otkolku renesansata vo Italija. Kameniot most na Vardar. starata skopska ~ar{ija. n.1941) Bugarsko vladeewe (1941 . a denes se so~uvani 55 laka od akvaduktot. a nadgraduvana e pove}e pati od razli~ni osvojuva~i na Skopje. Pantelejmon e izgradena vo 12 vek na padinite na Vodno. manastirot Sv. manastirot Sv.e. Kale e tvrdina izgradena na leviot breg na rekata Vardar. Eden zna~aen del na tvrdinata e izgraden za vreme na osmanliskoto vladeewe so Skopje. na mestoto vikano Nerezi. Kameniot most na Vardar se nao|a vo centaort na gradot Skopje i e negovo obele`je. Kale. Gradot bil uni{ten od zemjotres vo 518 godina. koj na negovite temeli go izgradil gradot Justinijana Prima.Skupi e anti~kiot grad ~ii ostatoci denes se nao|aat tEMa 3: gLavNiot gRaD Na Na[ata tatkoviNa vo severniot del na Skopje. Manastirot Sv. Mustafa-pa{inata xamija. Od posebna va`nost e minatoto na glavniot grad i negovoto kulturno nasledstvo. teatri i kina. koi po zavr{uvaweto na voenata slu`ba go izbirale kako mesto za `iveewe. Denes Kaleto se rekonstruira vo prvobitnata sostojba. i slu`ela za odbrana na gradot. Se nao|a vo severniot del na dene{niot grad Skopje i e zna~aen kulturno-istoriski spomenik. Pantelejmon. Rimskiot akvadukt. Vo 1164 godina bila dogradena po naredba na vizantiskiot imperator Aleksej Komnen. gradski institucii. crkvata Sv. Andrija. muzei i galerii. Starata skopska ~ar{ija se nao|a na leviot breg na Mi Natoto Na SkoPjE Praistoriski period Ranohristijanski period Srednovekoven period Osmanliski period Srpsko vladeewe (1918 . najgolem procut imal vo rimskiot period. Izgraden e kon krajot na 15 vek i ottoga{ do denes do`iveal nekolku rekonstrukcii. Gradot nastanal vo 3 vek pred . Daut-pa{in amam. Freskite koi se nacrtani vo crkvata se smeta deka se po~etok na ranata renesansa. Rimskiot akvadukt e del od sistemot za prenesuvawe na voda izgraden za vreme na rimskoto vladeewe. po naseluvaweto na rimskite kolonizatori.1944) Skopje vo SRM Skopje vo Republika Makedonija Prikaz na minatoto na gradot Skopje 12 | Na{ata tatkovina .Kale. Pokraj ova posebno va`ni za gra|anite na na{ata tatkovina se administrativnite funkcii na gradot Skopje.

Nastavnikot gi pottiknuva da baraat podatoci. razglednici. Pokazateli za postigawata: U~enikot/u~eni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. vedna{ pod Skopskata tvrdina. U~enicite imaat zada~a da napravat hronolo{ki album za Skopje i da gi najdat istoriski va`nite datumi. Primer broj 1: Patuvame niz vremeto vo Skopje glavniot grad na Republika Makedonija Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite datumi od minatoto na Skopje. www. Skopje. Izgradena e vo 17 vek. a svojot izgled zna~ajno go izmenila po doa|aweto na Osmanliite.mk. li~nosti. Otkako u~enicite }e gi spojat svoite patuvawa. razglednici i sli~no. fotografii.com (i drugi strani po izbor na nastanikot).Skopje i za nego imaat predznaewa. • Dnevni vesnici so tekstovi za Skopje. nastavnikot mo`e da napravi edno zaedni~ko pretstavuvawe. Crkvata Sv. fotografii. tek na realizacijata: U~enicite vo VI. koi }e gi dadat konturite na minatoto na Skopje. muzei i zna~ajni institucii. Primer broj 2: Hronolo{ki album za Skopje Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da baraat podatoci. sliki. stari tekstovi.exploringmacedonia. nastavnikot treba da gi pottikne u~enicite da gi povtorat svoite znaewa i da gi pro{irat. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za hronolo{kiot album. izdava~ Op{tina Skopje. star vek. Spas e del od Skopskata ~ar{ija i e vo neposredna blizina na Skopskata tvrdina. . planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. • Veb-stranica: www. Iako predznaewata ne se na isto nivo. Vo ovaa crkva se nao|aat stari ikoni so ikonostas koi se od 1824 godina i grobot i spomen-sobata so sarkofagot na Goce Del~ev. odnosno minatoto na Skopje. tek na realizacijata: Nastavnikot im objasnuva na u~enicite i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. Nastavnikot im objasnuva i gi zapoznava so istoriskiot razvoj. U~enicite mo`at da gi izveduvaat aktivnostite poedine~no ili vo grupi. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. U~enicite imaat zada~a da patuvaat niz vremeto i da gi najdat istoriski va`nite datumi. periodi.gov. VII ili VIII oddelenie na osnovnoto obrazovanie pove}e pati sretnale podatoci za glavniot grad na Republika Makedonija . planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes. • Razglednici od Skopje. odnosno minatoto na Skopje.rekata Vardar. 13 | N a { a t a t a t k ovina Literatura • Monografija za Skopje. mesta. stari tekstovi. koga doa|a do me{awe na vizantiskata i osmanliskata arhitektura. crte`i. a }e bide podelen na pove}e periodi: praistorija. muzei i zna~ajni institucii. sreden vek. odnosno edno zaedni~ko dvi`ewe niz vremeto i niz istorijata na Skopje. a koj }e ima istoriski datumi. crte`i i sliki od materijalni izvori. koj }e sodr`i fotografii. mesta i li~nosti koi se odlika na gradot Skopje. poka`aniot interes. Site raboti koi }e gi najdat treba da im poslu`at za patuvawe niz vremeto i niz minatoto na gradot Skopje. Otkako }e soberat dovolno materijal u~enicite mo`at da pristapat kon iscrtuvawe na pat po koj }e se dvi`at. Se smeta deka ~ar{ijata nastanala vo 12 vek. sliki. sliki. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. dokumenti. Na toj na~in }e bidat iskoristeni podatocite od site u~enici za istorijata na Skopje. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. razglednici.skopje.

Gali~ka svadba. Sv. Kokino. Vo site periodi u~enicite imaat zada~a da najdat podatoci. Anti~ki teatar . Teatarot ima odli~na akustika i izgraden e na mesto {to go za{tituva od veterot i go zadr`uva zvukot vo samiot objekt. Denes Anti~kiot teatar vo Ohrid svojata rasko{ ja poka`uva preku nastanite koi se odigruvaat na nego. Poimi: Herakleja.u~enikot / u~eni~kata da se zapoznae so klu~nite kulturno-istoriski znamenitosti vo Republika Makedonija. a koi }e bidat rasporedeni po periodi.da gi sistematizira znaewata za kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija od praistorijata do denes. planovi na gradot i materijalni izvori za Skopje od nastanuvaweto do denes.Ohrid. Stru{ki ve~eri na poezijata. Stobi. .e. Otkako }e soberat dovolno matrijal. Naum. palati. Isar . poznatite li~nosti od gradot i anegdotite povrzani so niv. Manastir Sv. Pelince. Se smeta deka gradot nastanal vo II vek pred n. Ovoj kulturno-istoriski spomenik izobiluva so gradbi koi svedo~at za spomenatiot period. od koi najimpozantni se teatarot i mozaicite. u~enicite mo`at da pristapat kon izrabotka na album za Skopje. no nau~nicite se mnogu vnimatelni okolu to~noto vremensko odreduvawe na nastanuvaweto na teatarot.Kratovo. fotografii. a svojot procvet go imal vo III i IV vek. Anti~kiot teatar vo Ohrid datira vo anti~kiot period. U~enicite vo razgovor so niv se zapoznavaat so zna~ajnite datumi od istorijata. a se smeta deka od IV do VI vek bil episkopsko sedi{te. sliki. a se del od Ohridskoto kulturno leto. bawi.[tip. tEMa 4: kULtURNo-iStoRiSki ZNaMENitoSti vo Na[ata tatkoviNa Celi: . Mal bitolski Monmartr. a po izrabotkata mo`e da se izberat najdobrite hronolo{ki albumi i da bidat prezentirani ili pretstaveni kako edinstven proekt na veb-stranicata na u~ili{teto. mozaici i dr. Markovi kuli. Vev~anski karneval. teatar. Druga aktivnost: Mo`e da se ostvari kontakt so lica od razli~na vozrast. terakotni ikoni. koj svedo~i za starata makedonska dr`ava i ostatocite od nejzinata tradicija na ovie prostori.Plao{nik. koga bil bogat grad i ranohristijanski episkopski centar. stari tekstovi. crkvi. Pokazateli za postigawata: U~enikot }e bide vrednuvan spored interesot i vlo`eniot trud vo ispolnuvaweto na postavenite zada~i. Herakleja e anti~ki makedonski grad izgraden od makedonskiot kral Filip II. 14 | Na{ata tatkovina .nov vek i najnov vek. Me~kin Kamen. Denes se so~uvani delovi od Stobi kako {to se ostatoci od ku}i. Pantelejmon . razglednici. Feudalni znamenitosti . episkopsko sedi{te. koi imaat svoi vpe~atoci za gradot Skopje. Stobi e anti~ki makedonski grad koj{to se nao|a na vlivot na Crna Reka vo Vardar. So doa|aweto na Rimjanite vo Makedonija gradot potpadnal pod rimska vlast.

Manastirot Sveti Naum se nao|a na 28 km od Ohrid. Karnevalot se odr`uva vo `ivopisnoto selo Vev~ani na 13 i 14 januari. na mestoto kade {to rekata Crn Drim se vleva vo Ohridskoto Ezero. gledawe niz prsten. preku maska i smea. Kokino e megalitska opservatorija koja se nao|a vo blizina na seloto Kokino. Ovoj spomenik zaedno so Makedoniumot i so nekolku pomali spomenici e napraven kako potsetnik za Ilindenskoto vostanie i herojskata borba za odbrana na gradot Kru{evo vo poslednite denovi od vostanieto vo 1903 godina. Naum. Denes ovaa krepost e zna~aen kulturno-istoriski spomenik koj go otslikuva `ivotot vo Makedonija vo srednovekovieto. a natpisite na ikonite se na latinski. Najspecifi~ni obi~ai na karnevalot se: poseta na sekoj dom od vasili~arite (koi se pod maski) i glavnata sve~enost koga se pretstavuvaat maskite. Za nejzinata organizacija se gri`i organizacionen odbor. Na lokalitetot dominiraat kameni sedi{ta nare~eni tronovi.Kratovo. Ovaa teorija e proverena so arheoastronomska analiza koja potvrdila deka stanuva zbor za opservatorija. so obi~ai koi ja odlikuvale svadbata. so svojata stara ~ar{ija. odewe vo ku}ata na nevestata. Vo 2001 godina arheologot Jovica Stankovski otkril naselba od bronzeniot period. pominuvaweto po mostot Upija i drugo. igrawe na specifi~ni ora. a vo crkvata se nao|a grobot na sv. {to go ote`nuvale pristapot na protivnikot. po koja e poznato mija~koto selo Gali~nik. Kumanovsko. zatoa {to mo`at da se zabele`at spomenatite objekti i zanaeti na lu|eto koi se specifi~ni samo za starite makedonski gradovi. Tvrdinata po smrtta na kralot Marko potpadnala pod vlasta na Osmanliite. Na niv se prika`ani likovi na svetiteli. mostovi e grad koj kako da e konzerviran i svedo~i za spomenatiot period. Srednovekovnata tvrdina imeto go nosi po nejziniot graditel i vladetel kralot Marko. crkvena ceremonija. od koi se smeta deka se gledale nebeskite tela. so posebna organizacija i programa. koja spored dimenziite i izgledot se razlikuvala od prethodno videnite arheolo{ki nao|ali{ta. Sekoja godina svadbata se odr`uva so mlado`enec 15 | N a { a t a t a t k ovina . Me~kin Kamen e eden od najzna~ajnite kulturno-istoriski spomenici koi svedo~at za herojskoto minato na makedonskiot narod i e simbol na nepokorot. Ovaa manifestacija sekoja godina e se poposetena od mnogubrojni doma{ni i stranski gosti. Lokalitetot zafa}a povr{ina od okolu 5 000 m2 skalesto postaven na dve platformi vedna{ pod planinskiot vrv Tati}ev Kamen so nadmorska visina od 1 013 metri. poto~no nad mestoto kade {to vo prvo vreme se nao|al gradot. Neretko e narekuvan i `iv muzej. Terakotnite ikoni se otkrieni vo 1985 i 1986 godina i pretstavuvaat edno od najzna~ajnite dela na makedonskoto kulturno nasledstvo. igrawe na oroto Te{koto. koj ja izgradil na nepristapno mesto opkru`eno so golemi kameni blokovi. kako na primer. Terakotni ikoni se pronajdeni na Vini~koto kale i datiraat od krajot na VI do krajot na VII vek. Voedno se brkaat i lo{ite duhovi. Gali~kata svadba se odr`uva i denes kako del od makedonskata tradicija so ceremonijalen del vo koj u~esnicite na svadbata se obla~eni vo tradicionalni selski nosii karakteristi~ni za gali~kiot kraj. Gali~kata svadba e tradicionalna makedonska svadba. Maskite go otslikuvaat ona {to ja odbele`alo godinata. ku}i. Feudalni znamenitosti . Vakov objekt pretstavuva vistinsko bogatstvo za na{ata tatkovina i e del od na{eto kulturno nasledstvo. a na karnevalot u~estvuvaat re~isi site `iteli od seloto. Na ova mesto sekoja godina se odbele`uva Ilindenskoto vostanie i borbata za osloboduvawe od ropstvoto. Na sekoja od niv ima krst. Crkvata vo manastirskiot kompleks ima centralna polo`ba i se izdiga nad ezeroto. Markovite kuli se srednovekovna tvrdina koja{to se izdiga nad gradot Prilep. simboli~ni `ivotni i kompozicii koi ilustriraat bibliski tekstovi. Seto ova go ~ini vreden da se posetuva i spomenuva kako spomenik od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Vev~anskiot karneval e star okolu 1400 godini i e interesna me{avina na paganskite i sovremenite obi~ai. feudalni kuli. Kratovo so svoite kulturno-istoriski spomenici od srednovekovieto. kako del od sekojdnevieto i imaat za cel da gi prika`at rabotite od vedrata strana. Karnevalot se odr`uva vo ~est na svetecot Vasilija.

bro{uri i sli~no vo koi ima tekstovi. se vodi ragovor za vremeto i mestoto/li~nosta na koja se posveteni. 1 | Na{ata tatkovina . Spomenicite se razgleduvaat. Potoa u~enicite pravat album so fotografiite na spomenicite koi gi posetile ili prona{le na veb-stranicata. Sekoja godina eden poet se proglasuva za nositel na Lovoroviot venec na poezijata.com (i drugi strani po izbor na nastanikot i u~enicite) • Dnevni vesnici. fotografii koi se odnesuvaat na kulturno-istoriskite spomenici vo na{ata tatkovina. b) Individualna rabota U~enicite gi slikaat. muzei i zna~ajni znamenitosti. Tie mo`e da razmenuvaat podatoci so u~enici od drugite u~ili{ta koi rabotat na ist proekt za kulturno-istoriskite spomenici od nivnite mesta i za kulturno-istoriskite spomenici voop{to. Primer broj 1: Cel: u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so zna~ajnite spomenici i znamenitosti vo Republika Makedonija. Literatura • Monografija za Makedonija. za nivnoto zna~ewe. nedelni vesnici. Pritoa nastavnikot i u~enicite gi posetuvaat kulturno-istorikite spomenici od nacionalen interes.gomacedonia. odnosno sozdavaat materijal koj bi go koristele ponatamu vo pretstavuvaweto na spomenicite. Pokazateli za postignuvawata: U~enikot/u~ni~kata se vrednuva spored postignatite znaewa za temata. Za celata sve~enost se gri`i odnapred odbran odbor.exploringmacedonia. crtaat ili pismeno gi opi{uvaat spomenicite. Stru{kite ve~eri na poezijata e me|unarodna manifestacija na poetite i sekoja godina se odr`uva vo Struga vo ~est na bra}ata Miladinovi. poka`aniot interes. kako i spored zalagawata vo individualnata i grupnata rabota. • Razglednici od Makedonija. www. tek na realizacijata: a) Grupna rabota Nastavnikot im objasnuva na u~enicite za va`nosta na kulturno-istoriskite znamenitosti vo Republika Makedonija i deka preku nivnoto ~uvawe ja ~uvame i neguvame istorijata na na{ata tatkovina. Na ovaa manifestacija se sobiraat poeti od celiot svet i gi ~itaat svoite pesni na svojot maj~in jazik na poznatiot Most na poezijata na rekata Crn Drim. Mesto na realizacija: u~ilnica i poseti na spomenici. spisanija. Sekoj u~enik dobiva zada~a da najde {to e mo`no pove}e sli~ni spomenici vo Makedonija. ~uvawe i za{tita. na Internet preku vebstranicite dadeni vo literaturata i da gi sporedi i podredi vo periodi. • Veb-stranici: www.com.i nevesta koi po poteklo se od gali~kiot kraj.

da ja osoznae gri`ata za nacionalnite parkovi. a e dopolnet i izmenet vo 1965 godina. So toa za{titata na prirodnite bogatstva na Republika Makedonija. Vo Ustavot zdravata `ivotna sredina e definirana kako temelna vrednost za na{ata dr`ava i kako takva ima prioritet vo nejziniot razvoj. koja toga{ be{e vo sostav na spomenatata dr`ava. negovite prirodno-geografski karakteristiki. So ovoj zakon prirodnite retkosti se definiraat kako pojavi od zoolo{ki. odr`uvawe na prirodno vospostavenite ekolo{ki procesi. nacionalen park. Nekoi od niv imaat tolkava vrednost {to se od svetsko zna~ewe. klimatskite karakteristiki i drugi faktori se sre}avaat golem broj prirodni bogatstva. ekosistemi. Za taa cel po Vtorata svetska vojna vo 1945 godina e donesen Sojuzen zakon za za{tita na spomenicite na kulturata i prirodnite retkosti na toga{nata Demokratska Federativna Republika Jugoslavija koj. NaCioNaLNi PaRkovi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . sekako. karakteristi~niot reljef. izdvoeni kako prirodno nasledstvo. kako i izvorna so~uvana priroda. . .tEMa 5: NaCioNaLNi PaRkovi i PRiRoDNi bogatStva 5.podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi. se zdobiva so status na prirodno nasledstvo. spomenik na prirodata. park na prirodata. Mavrovo. Atanasovski. Celta na ovoj vid za{tita na oddelni podra~ja e: za~uvuvawe na `iveali{tata. Za{titenite podra~ja opfa}aat prirodni `iveali{ta. Vo na{ata tatkovina se za{titeni vkupno 141 objekt na povr{ina od 182 965 ha. za{titen predel. Prviot zakon koj se odnesuva samo na prirodnite retkosti e donesen vo 1960 godina. 5. 1993). hidrolo{kite i dru17 | N a { a t a t a t k ovina . Vo Republika Makedonija ima dva strogi prirodni rezervati: Ezerani na Prespanskoto Ezero so povr{ina od 2080 ha i strogiot priroden rezervat tikve{ vo klisurata na Crna Reka so povr{ina od 10650 ha. Strog priroden rezervat . kako i Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo 2005 godina. pove}enamensko podra~je. strog priroden rezervat. Poimi: nacionalni parkovi. geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki. 2007). va`e{e i za podra~jeto na Republika Makedonija.11% od vkupnata povr{ina na dr`avata. 1. Potoa sledi Zakonot vo 1973 godina. Ottamu e i potrebata tie da se za{titat kako prirodni retkosti. za{tita na karakteristikite na predelot. za{tita na avtenti~niot predel poradi nau~ni studii. Na prostorot na Republika Makedonija kako rezultat na raznovidniot geolo{ki sostav. kako i so zakonski i podzakonski propisi. 3. geolo{ki i geomorfolo{ki formacii.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so mestopolo `bata na nacionalnite parkovi. geolo{ko-paleontolo{ki i geografski karakter i se stavaat pod za{tita na dr`avata (Zikov M. 4. monitoring ili obrazovni celi i namaluvawe na naru{uvawata vo prirodata preku gri`livo planirawe i sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa i drugi dozvoleni aktivnosti i ograni{uvawe na pristapot do javnosta (Grupa avtori. botani~ki. Pelister. geomorfolo{kite.da ja sogleda mo`nosta za razvoj na razli~ni vidovi turizam vo nacionalnite parkovi. se regulira so Ustavot na Republika Makedonija. odr`uvawe na genetskite resursi vo dinami~na i evolutivna sostojba. Gali~ica.da se pottikne da go osoznava zna~eweto na nacionalniot park. ekosistemite i vidovite vo prirodna sostojba. 2. {to pretstavuva okolu 7. geolo{kite. 6. Nacionalen park – spored Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi pretstavuva podra~je na za~uvana avtenti~na priroda koja poradi svoite prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet. . Tie se podeleni vo oddelni kategorii spored svetskite kriteriumi na IUCN i se delat na: 1.

Vo ramkite na nacionalnite parkovi naj~esto se izdvoeni stroga za{titna zona. Tumba. Dojranskoto Ezero. istoriskoto. pe{terata Ubavica. postojat i drugi prostori koi gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi za da prerasnat vo nacionalen park kako [ar Planina. Golem Kozjak. Kar{i Bav~i. Za{titenite podra~ja se prostiraat na povr{ina od 2 709 ha. Poto~no se protega na istok od vrvot Vi{esla do bregot na Prespanskoto Ezero kaj Sir Han. Postojat pove}e pri~ini poradi koi prostorot e proglasen za nacionalen park kako: polo`bata pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Pokraj niv. Vodno i Ko`le so vkupna povr{ina od 2 338 ha. Mokrino. na zapad po isto~niot breg na Ohridskoto Ezero do manastirot Sv. postoi i eden pomal valov so prose~na {iro~ina od okolu 400 m i dol`ina do 2 km. vospitno-obrazovnoto i drugo zna~ewe kako dobra od op{t interes se pod posebna za{tita na dr`avata. Duvalo. Otsekot pod vrvot Magaro e osobeno interesen za alpinizam. Zafa}a del od planinata Gali~ica i pribre`nite delovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Prespanskoto Ezero. Za da se za~uva avtenti~nosta na prostorot vo strogo za{titenata zona zabraneti se site aktivnosti so isklu~ok na nau~no istra`uva~kata rabota i organiziranite poseti so prethodno odobrenie na upravata za za{tita na nacionalniot park. Kako zna~ajni geomorfolo{ki oblici se i dvata cirka na Gali~ica pome|u prevalot Polce (1568 m) i vrvot Magaro (2254 m). pe{terata Mle~nik. Mariovo i jablanica. Drena~ka Reka.gite karakteristiki. No. (Kol~akovski D. kulturna. Neprtka. Lako Signoj. na jug po granicata so Republika Albanija do Ohridskoto Ezero. kako i ostrovot Golem Grad. Kalnica. Ostrovo. a ostanatite se privle~ni za po~etnici alpinisti (Zikov M. Strogo za{titenata zona gi opfa}a predelite i biotopite koi se odlikuvaat so avtenti~nost i prirodna sostojba na rastitelnite i `ivotinskite zaednici koi so malata rasprostranetost pretstavuvaat tipi~ni i edinstveni pojavi i se odlikuvaat so osobeni prirodni ubavini. Katlanovskiot predel). Kalojzana. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 22 750 ha. Sozdavaat atraktiven . truglajs i golem vrv. Skopskata tvrdina. od koi golem broj se endemi~ni i reliktni vidovi. Od denudacionite oblici najkarakteristi~ni se to~ilata i siparite pod vrvot Magaro na tektonskiot otsek. Rupa. turisti~ko –rekreativna i stopanska zona. Popova [apka. Ovie oblici na nekoga{noto glacijalno vlijanie imaat pejza`na vrednost i golemo vospitno-obrazovno zna~ewe. Od geomorfolo{kite oblici posebno vnimanie zaslu`uvaat tektonskite rasedni oblici kako otseci pod vrvovite Magaro. Katlanovsko Blato. Stefan. Mokrievo. Murite. Kale Bawi~ko. Slatinskata pe{tera. Kowska Reka. Konopi{te.se prostiraat na povr{ina od 56 850 ha. Spomenici na prirodata . Demir Kapija. Kako spomenici na prirodata se izdvojuvaat: Ohridskoto Ezero. So toa proglasuvaweto na odredeni prostori za nacionalen park prevenstveno e vodeno od namerata da se za~uva izvornoto prirodno. Nacionalniot park ima nau~no-istra`uva~ka. Iberliska Reka.rekretivna namena. kulturnoto. Suvi Dol. 18 | Na{ata tatkovina od predelite so posebni prirodni karakteristiki se izdvojuvaat: Leskodol. Kole{inskiot vodopad. Markovi Kuli. Pelister i Mavrovo. NaCioNaLEN PaRk gaLiЧiCa Nacionalniot park gali~ica se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija pome|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. jakupica. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 695 m na povr{inata na Ohridskoto Ezero. a najvisokata na 2 275 m na vrvot na Gali~ica. 1996). interesnite reljefni oblici. Manastir. Чam Чiflik i Ru~ica. 1987). pe{terata Kru{je. bogatstvoto so rastitelni i `ivotinski vidovi. Vo Republika Makedonija postojat tri nacionalni parkovi: gali~ica. kako i izrazenite pejza`ni i estetski vrednosti. nau~noto. vospitno-obrazovna i turisti~ko. kulturno i duhovno bogatstvo. Menkova Livada. Vev~anskite izvori. Karaslari. se do zapadniot breg na Prespanskoto Ezero do ostrovot Golem Grad. Nacionalniot park e staven pod za{tita na 25 oktomvri 1958 godina od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. Prevalec. Kawonot Matka. Zvegor. Trubarevo. Kako za{titeni predeli se izdvojuvaat: Garska Reka.

1987). Od faunata se sre}avaat 10 vida vodozemci. N. Spored hidrobiolo{kite osobini i rastitelniot svet okolu nego.7ºC. Kowsko. turisti~ka. 2007 god.pejza`en ambient poradi promena na boite od bela do siva i zelena.) Na povr{ina od 0. Prisutni se mnogu rastitelni zaednici so endemi~ni pretstavnici. Visokite planinski predeli na Gali~ica se `iveali{te na retki i zagrozeni vidovi ptici kako {to se: zlatestiot orel. izdol`eno vo pravec SSI-JJZ. no zatoa. Snegot se zadr`uva od 90 do 150 dena vo godinata. a na povisokite delovi klimata e planinska. Karstnite pojavi se pretstaveni so {krapi. Prisutni se 4 karstni poliwa: Suvo Pole. Bregovite se odlikuvaat so strmni klifovi. 16 vidovi trevni zaednici. (Panov. Poradi varovni~kiot sostav na Gali~ica vo planinskiot del na parkot postoi nedostatok na voda. specifi~na hidrofauna vo ezerskite krajbre`ni delovi. 17 vida vleka~i. (Zikov M. no sepak povolnosta na vakvite klimatski karakteristiki vo tekot na zimata ne e iskoristena vo celost vo funkcija na turizmot. sepak ovde postojnite karstni reljefni formi se privle~ni tokmu poradi svojata specifi~nost. Od povr{inskite karstni reljefni formi najmnogubrojni se vrta~ite. (Kol~akovski D. kako i ostrovot Golem Grad. Vo predelite na visokite planinski delovi na Gali~ica prisutni se reliktni i endemi~ni vidovi na rastitelni zaednici koi se so~uvani vo izvorna sostojba. obrazovna i pejza`na vrednost. Vrduq. 1998). (foto: B. ]afa.6 km2 (Stojmilov A. vrta~i.342 km2 se javuvaat pove}e od 15 izvori so vkupen kapacitet od 11 m3/sek. Vo te{ko pristapniot Zli Dol se sretnuva i diviot kosten kako endemski vid za Balkanskiot Poluostrov. borovata molika i munika. 1987). Vo nacionalniot park vo krajbre`nite ezerski delovi preovladuva izmeneta mediteranska klima. Me|u drvenestite rastenija karakteristi~ni se divata i pitoma foja. Tie zaedni~ki sozdavaat edno malo ezero od koe vodata istekuva vo Ohridskoto Ezero (Stojmilov A. Odnosno. Endemi~en rastitelen i `ivotinski svet e prisuten i na krajbre`nite karpi i klifovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. ova ezerce e so nepovtorliva nau~na. vo vodite na Prespanskoto Ezero. uvali. Izvorsko ezero vo podno`jeto na Gali~ica. koi na mesta se visoki i do 10 metri (Stojadinovi} Ч. karstni poliwa i pe{teri. Sostaveni se od trijaski varovnici koi na viso~ina od 3 do 4 m se potkopani i se obrazuvaat potkapini. Iako karstni reljefni formi imame i vo drugi delovi vo na{ata zemja.5 km ju`no od s. Ima romboidna forma. 1997). 2002). Od vkupnite povr{ini na nacionalniot park duri 12 790 ha ili 56 % se pod {uma. Vnimanie predizvikuvaat i desetinata pe{teri i nekolku propasti. 124 vida ptici i 40 vida na cica~i. 1968). Ostrovot Golem Grad se nao|a na isto~nata strana na planinata Gali~ica. (Zikov M. Vrne`ite od sneg iznesuvaat 970 mm. Od geomorfolo{ki aspekt interesni se i klifoidnite bregovi na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. A. Na slikata so strelki se poso~eni meur~iwata voda od sublakustriskite izvori. pak. Prose~nata temperatura kraj Ohridskoto Ezero iznesuva 11. {im{ir i dr. Naum vo ju`noto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. a kraj Prespanskoto Ezero 9. Asanxura. se javuvaat 41 vid drvenesti rastenija.2ºC. Posebno reprezentativen geomorfolo{ki i hidrolo{ki objekt e izvori{teto ostrov kaj manastirot Sv. Najgolemo e karstnoto pole ]afa so povr{ina od 5. To{evska. 2002). beliot i beloglaviot mr{ojadec i siviot so19 | N a { a t a t a t k ovina . vo podno`jeto na Gali~ica ima golemo koli~estvo izvori. 4. Vo ramkite na nacionalniot park se vodi stroga kontrola na opstanokot i gri`ata na rastitelniot i `ivotinskiot svet. Ostrovot e dolg 800 m a {irok 400 m. Temperaturite vo tekot na letniot period se povolni za odvivawe na rekreacija kraj voda. Na ostrovot Golem Grad se sre}ava endemi~niot vid na rastenieto diva foja (Pinus Peuce). 40 vidovi grmu{ki.

raznovidnite vidovi na ptici i drugi `ivotni. Se pretpostavuva deka imeto Pelister poteknuva od imeto na molikata (Pinus Peuce) koja poradi kitkata so pet lisja naselenieto koe `iveelo vo potpelisterskite sela ja narekuva petlister (Stojmilov A. Na viso~ina pome|u 1 300 i 2 000 m se sre}avaat golemi koli~ini na iskr{eni karpi i blokovi koi se poznati kako „kameni reki” i koi se mnogu interesni reljefni oblici vo ovoj nacionalen park. v. n.6º C. 20 | Na{ata tatkovina NaCioNaLEN PaRk PELiStER Nacionalniot park „Pelister” se prostira na isto~nite padini na planinata Pelister. Na nadmorska viso~ina od 1300 metri prose~nata temperatura iznesuva 1. turisti~ko-rekreativnata zona se prostira na 2310 ha i nudi izvonredni mo`nosti za leten i zimski turizam. glavno. Naum. Najniskata to~ka na nacionalniot park e na 700. Posebna atraktivnost na Pelister mu dava glacijalniot reljef. Ostatokot od nacionalniot park pripa|a na ekonomskata zona. vo blatoto kaj selo Stewe prisuten e endemi~en i specifi~en tercieren svet na ezerskata fauna. divite kozi. Strogo za{titenata zona se prostira na povr{ina od 985 ha i gi opfa}a visokite planinski predeli na gali~ica. Atanasovski V. vo krajbre`niot del na dvete ezerski strani se rasporedeni pogolem broj hotelsko-ugostitelski objekti. Sekako. osobeno dvata cirka koi se ispolneti so voda. na Gali~ica ima najgolem broj na raznoviden dive~. se prisutni {umite. Pokraj najvisokiot vrv Pelister so 2601 m. pelikanot. 1993).1ºC. {to pretstavuva 97. Najizrazeni se vo mesnosta Kopanki i retko mo`at da se sretnat na drugo mesto. subalpska i alpska na najvisokite planinski prostori. srnite. Na Prespanskoto Ezero zapo~nuva od naselbata Sir Han i se prostira pome|u bregot na ezeroto i rabot na {umata se do makedonsko-albanskata granica. Od niv 61 vid e trajno za{titen dive~. Tie se poznati kako glacijalni ezera Golemo i Malo Pelistersko Ezero. Od site nacionalni parkovi. Gali~ica i Jablanica na severozapad” (Zikov M. a najvisokata na 2 601 m. Klimata e studena kontinentalna. ezeroto ostrovo kaj Sv. Zafa}a povr{ina od 12 500 ha. @iveali{ta imaat risot. a na ostrovot Golem Grad se sre}avaat mnogu retki i zagrozeni vidovi ptici kako: belata ~apja. v. {umite od molika kako relikten vid od terciernata flora. klifovite i strmnite bregovi na ohridskoto i Prespanskoto Ezero. Za ostvaruvawe na turisti~ko-rekreativnata funkcija vo ramkite na nacionalniot park. me~kite. Odnosno. pi{tarkata. Prirodnite ubavini so koi raspolaga planinata.kol. Na nadmorska viso~ina od 1 200 metri brojot na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 135 dena. a vo letniot period temperaturata mo`e da dostigne i povisoki vrednosti (Panov N. Dominira planinskiot reljef. Kako posebno obele`je na nacionalniot park Gali~ica e balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi). Sele~ka Planina i Kajmak~alan na istok i kon Prespanskoto Ezero. divite sviwi. Vakvite klimatski karakteristiki se mnogu pogodni za razvoj na zimsko-sportskiot turizam. n. Pogolemite koli~ini na . srednojanuarskata e 2. glavno. 1998). ima u{te 24 planinski vrvovi povisoki od 2000 m. Zonata za zimski turizam se prostira na biloto na Gali~ica. Vo tekot na izminative desetina godini praveni se napori da se podobri sostojbata na {umite spored kvalitetot i povr{inata bez da se naru{i vidoviot sostav i biodiverzitetot na nacionalniot park. 2002). Zonata za leten turizam i rekreacija na ohridskata strana zapo~nuva kaj mesnosta Bej Bunar i ja zafa}a povr{inata pome|u bregot na Ohridskoto Ezero i trasata na patot Ohrid-Sveti Naum. granitnite masi od koi e izgraden. golemiot kormoran i golemata bregova lastovica. ovde ne nao|aat mesto klifovite i strmnite bregovi koi se del od za{titenata zona na nacionalniot park. Zatoa od Pelister mo`e da se prostiraat „veli~estveni panorami do Jakupica na sever. a posebno glacijalniot reljef vo najvisokiot del na planinata bile dovolen motiv ovoj prostor da bide staven pod za{tita vo 1948 godina i so toa pretstavuva najstar nacionalen park vo na{ata zemja. a na pogolemite viso~ini snegot se zadr`uva do 280 dena. Vo nea. blatoto kaj selo Stewe. ostrovoto golem grad. ima 100 vida.1% od vkupniot dive~ vo na{ata zemja.

Vo te~enieto na reka Radika me|u ~etirite kawoni. Tie se bistri re~ni tekovi. Molikovite {umi na Pelister rastat kako molikovi {umi so paprat i molikovi {umi so borovinki.. {umite i {umskite predeli okolu Mavrovskoto Pole se proglasuvaat za nacionalen park. Ogromna ambientalna vrednost imaat 23 planinski reki (Sapun~ica. elenot. 1997). molikovi {umi so buka (110 ha). So dlabo~ina od 14. Nacionalniot park ima izvonredni mo`nosti za razvoj na turizmot kako vo letniot taka i vo zimskiot period od godinata. Zafa}a povr{ina od 4 200 m2. poradi {to posetitelite ne ja propu{taat mo`nosta da se iskapat vo nego (Stojmilov A. Od cica~ite bi gi spomenale: srna­ ta. Ezeroto ima skoro kru`na forma i se prostira na 760 m2. erebicata kamewarka. Na severozapad od Golemoto Pelistersko Ezero se nao|a Maloto Pelistersko Ezero na nadmorska viso~ina od 2 180 m. Tuka `iveat 37 vida cica~i..Mavrovo” gi opfa}a ju`nite delovi na [ar Planina. {to voedno e i najvisok vrv vo Republika Makedonija. zlatniot orel. od koi ~isto molikovite {umi se prostiraat na 1174 ha. me~kata. D. n. Crvena reka. Vo visokiot planinski del na nacionalniot park prisutna e skoro polovina od vkupnata planinska vegetacija vo Republika Makedonija. Denes Nacionalniot park . NaCioNaLEN PaRk MavRovo vo 1949 godina vo izvorniot zakon so koj e proglasen za nacionalen park se veli: „poradi osobenite prirodni ubavini. v. Od ribite zna~ajna e endemi~nata pelisterska pastrmka (Salmo peristerkus Karaman) ili makedonskata pelagoniska pastrmka. divata sviwa. vo dol`ina 21 | N a { a t a t a t k ovina . v. so {to e najgolemiot nacionalen park vo na{ata zemja.vrne`i ovozmo`uvaat ovde da imame bogatstvo na izvori i planinski reki. turisti~kata naselba „Ni`epole”. Posebno vnimanie predizvikuva prisustvoto na endemi~niot i relikten petoigli~est bor molika (Pinus Peuce Gris). Zastapeni se 88 drvenasti rastenija. bukovi i dabovo-bukovi {umi. [emnica. Sredi{niot del na nacionalniot park ja zafa}a dolinata i slivot na rekata Radika. vo nacionalniot park postoi i bogata i raznovidna fauna. Najniskata to~ka e na 606 m. a najvisokata e na vrvot Golem Korab visok 2753 m. v. Isto taka zastapeni se i me{ani molikovi {umi so ela (447 ha). Za taa cel od golemo zna~ewe se hotelot „Molika”. istoriskoto i nau~noto zna~ewe. Vo funkcija na turizmot se i nekolkute ski-liftovi i poni ski –liftot. golemoto Pelistersko Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 2 218 metri. fosilniot glacijalen reljef na planinata korab. 16 vida vleka~i i 12 vidovi vodozemci. ) vo dol`ina od 212 km. risot. na vlivot na Mala Reka vo Radika. 130 vida ptici. karstnite poliwa na planina ta bistra. kaj mesnosta Bo{kov Most. Vo ramkite na parkot se nao|aat u{te 52 vrva povisoki od 2000 metri n. braj~inska reka i dr. Vo nacionalniot park Pelister duri 5 377 ha se pod {uma. Vo tekot na letoto vodata se zagreva do 20°C. posebno se istaknuva kawonot bari} koj se protega od vlivot na Ribni~ka Reka do vlivot na @irovni~ka Reka.” vo 1952 godina so izmenite na Zakonot za osnovawe na nacionalniot park Mavrovo se zgolemuva povr{inata pod nacionalen park i gi dobiva dene{nite granici.5 m e najdlabokoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija. Nacionalniot park izobiluva so geolo{ki. [ara. geomorfolo{ki. molikovo-bukovi-elovi {umi. karpestiot laza~ i crvenoklunata galica. kako i planinarskiot dom „Kopanki”. n. bogati so pastrmka. hidrolo{ki i drugi osobenosti. {to pretstavuva 29% od vkupnata dendroflora vo Republika Makedonija (Kol~akovski. 1977). detskoto odmorali{te „Pelister” (koe postoi od 1985 godina). divata koza. elenot. a od hidrolo{kite `ivopisnoto te~enie na rekata Radika i glacijalnite ezera. Kako posebna karakteristika na nacionalniot park se i glacijalnite ezera: golemo i Malo Pelistersko Ezero ili Pelister­ ski o~i. Zafa}a povr{ina od 73 088 ha. Osven flora. Endemi~na e i pelisterskata ka~unka (koja se sre}ava kaj Golemoto Pelistersko Ezero) i karanfil~eto. zapadnite i centralnite delovi na bistra i site delovi na korab i De{at vo granicite na Republika Makedonija. Od geomorfolo{ki aspekt posebno vnimanie privlekuvaat triesetinata pe­ {teri vo dolinata na rekata Radika.

Kako rezultat na morfolo{kite osobenosti na nacionalniot park imame kontinentalna klima. klisurata na Sredna i Dolna Radika. klisurata na gorna Radika. Trebi{te na nadmorska viso~ina od 1565 m. Site prirodni retkosti se izdvoeni vo 5 strogo za{titeni zoni so vkupna povr{ina od okolu 4 796 ha. 1997). Po horizonatala i vertikala vo tabelata zabele`uva sli~nosti i razliki. kawonskata kli surabari}. 35 grmu{ki. stepskata eja. golemiot buf i dr. Ovde dolinskoto dno na Radika e mo{ne tesno. vo kawonskiot del se zastapeni crni gaberovi {umi i {ikari od blagun i bel gaber. se prostiraat submediteranski i termo-kserofilni {umi. so {to e najnisko glacijalno ezero vo na{ata zemja. Osven toa golem del od nacionalniot park e namenet za sto~arstvo i {umarstvo. Sene~kite karpi. Od glacijalnite ezera posebno bi go spomenale ezeroto Lukov. Od posebno zna~ewe e prisustvoto na raznoviden rastitelen i `ivotinski svet. Klimatskite priliki i posebno pogolemite koli~ini vrne`i od sneg mnogu povolno se odrazuvaat na razvojot na zimsko-sportskiot turizam vo nacionalniot park. Vo parkot e za~uvana reliktna flora od tercierot. Potoa 11 vida odozemci.od 9 km. 1: Sporedbena tabela na nacionalnite parkovi Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite samostojno pravat sporedbena tabela Sekoj od u~enicite vo svojata tabela gi naveduva karakteristikite na nacionalnite parkovi. se nastojuva da se izraboti zaedni~ka sporedbena tabela. od koi golem del se endemi~ni i reliktni vidovi. a okolu 100 se retki ili endemi~ni vidovi za Balkanskiot Poluostrov. Smr~ata e zastapena samo vo gorniot tek na Axina Reka i toa e najju`en areal na nejzino rasprostranuvawe vo Evropa. Na nadmorska viso~ina od 1 300 do 1 550 metri najgolema zastapenost ima gorskata bukova {uma. Relativno golemi povr{ini ima i pod gorskata bukova {uma so ela. Primer br. No. so umereni vlijanija na mediteranskite struewa po dolinite na Crn Drim i Radika. Vo delovite na parkot pokraj te~enieto na Radika i Mala Reka. postudena planinska klima na prostorot na Mavrovskoto Ezero i negovata neposredna okolina i alpska klima na najvisokite planinski predeli. od koi 38 vidovi drvja. [tirovi~kata Planina. Toa e voedno najgolemiot kawon vo Republika Makedonija. Ovoj del mo`e da se zbogati i so fotografski materijal od nacionalnite parkovi. Za taa cel vo nacionalniot park se izdvoeni nekolku lokaliteti za turisti22 | Na{ata tatkovina ~ki poseti: kawonot guri vran na Dlaboka Reka kaj selo @u`we. orelot krsta~. oddelen del e za turisti~ko-rekreativni celi. Prilog 1: Sporedbena tabela karakteristiki NaCioNaLEN PaRk na nacionalnite parkovi vo Republika gali~ica Pelister Mavrovo Makedonija Geografska polo`ba Nadmorska viso~ina Osobeni geomorfolo{ki objekti Klimatski odliki . spored karakteristikite koi se povtoruvale kaj najgolem broj u~enici. severozapadno od s. kako edno od pette glacijalni ezera na planinata De{at. Mala i golema korapska vrata i grupata vrvovi kaba{ so Rosi Rimnic. Vkupno se zastapeni 1000 vida rastenija. Smesteno e vo cirk. kako i 11 nau~no-istra`uva~ki oddeli pod {uma na povr{ina od 6 465 ha. Sekoj od u~enicite nastojuva da pronajde po tri sli~ni i po tri razli~ni raboti kaj sekoj od nacionalnite parkovi. 12 vida vle~ugi i 35 vida cica~i. Zafa}a povr{ina od okolu 4 000 m2. a dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1 200 i 1 360 m (Vasileski D. Ovde se sre}avaat okolu 140 vida ptici me|u koi pozna~ajni se livadskata eja. suriot ili zlaten orel. b) U~enicite pravat zaedni~ka sporedbena tabela koja mo`e da stoi vo u~ilnicata Otkako se izdvoeni karakteristikite na sekoj od nacionalnite parkovi. Na krajot sekoj samostojno se obiduva da izdvoi samo 5 zbora koi asocijativno vedna{ }e poso~at na soodvetniot nacionalen park.

sekako. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat celosni soznanija za mestopolo`bata na nacionalnite parkovi. Prespansko Ezero. a toa se okolu 200 vida. Pod prirodni retkosti se podrazbiraat nedvi`ni i dvi`ni delovi i predmeti na `ivata i ne`ivata priroda. PRiRoDNi REtkoSti i Za[titENi ZoNi Celi: . Vo ramkite na prirodnite retkosti i za{titenite zoni }e gi navedeme osnovnite karakteristiki na strogite prirodni rezervati. Toa mo`e da bide poster. Haliaeetus albicilla). 23 | N a { a t a t a t k ovina Primer 2: Nacionalnite parkovi i turizmot Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) U~enicite vo uloga na promotori na turizmot vo nacionalnite parkovi Nastavnikot gi deli u~enicite vo grupi (najdobro ~etiri). kulturni. . zdravstveni. Od Evropskata crvena lista na globalno zagrozeni vidovi `ivotni i rastenija izdadena od OON vo 1995 godina. Tri vida ptici (Pelicanus crispus. Za strog priroden rezervat e proglasen vo 1996 godina. . Prostorot e mo~urliv i obrasnat so trska i e odli~no mesto kade `iveat golem broj ptici. Phalacrocorah pygmaeus.da razgrani~uva koj lokalitet zo{to e za{titen so zakon. nivnite prirodno-geografski karakteristiki i mo`nosta vo niv da se razviva razli~en vid turizam. za{titeni podra~ja. od vkupno 14 vida. Zafa}a povr{ina od 2 080 ha.da osoznava {to mo`e pove}e informacii za rastitelniot i `ivotinskiot svet vo za{titenite podra~ja. duri 62 vida se na Spisokot na za{titeni vidovi spored Bernskata konvencija. na celata rabota da i dade natprevaruva~ki karakter. . koi poradi nau~ni. ^etvrtata grupa ima za cel da gi ocenuva nastapite i. Haliaeetus albicilla) se nao|aat na spisokot na 24 najstrogo za{titeni vidovi ptici so me|unarodno zna~ewe. ovde se prisutni site ptici koi se sre}avaat na Prespanskoto Ezero. Od niv 140 se vodni ptici.u~enikot/u~eni~kata treba da se zapoznae so zna~eweto na prirodnite retkosti. Dojransko Ezero. Strog priroden rezervat Ezerani – go opfa}a severniot krajbre`en del na Prespanskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 855 m. Katlanovsko Blato Jasen i ostanati za{titeni podra~ja. . Tri od grupite imaat zada~a vrz osnova na prirodno-geografskite osobenosti na sekoj od nacionalnite parkovi da izgotvat svoja turisti~ka ponuda. [ar Planina. Pelikanus onocrotalus. Ovoj vid prezentacija mo`e da bide organizirana i na nivo na u~ili{teto. Vo ramkite na u~ilnicata se impoviziraat turisti~ki {tandovi i sekoja grupa preku svoj reprezent na ponudata gi reklamira prirodnite i turisti~kite potencijali na nacionalniot park. Ohridsko Ezero. vospitno-obrazovni. 2. spomenicite na prirodata i ostanatite za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija.Osobeni hidrolo{ki objekti Rastitelen svet @ivotinski svet Specifi~na odlika Endemi~ni rastenija Endemi~ni `ivotni Vidovi turizam tEMa 5. turisti~ko-rekreativni i drugi vrednosti se pod posebna za{tita na zaednicata. gri`ata za nivno za~uvuvawe. Poimi: prirodni retkosti. 3 vida se `iteli na rezervatot Ezerani (Pelicanus crispus. Od vkupniot broj ptici. flaer (iako ne se isklu~uva mo`nosta zavisno od tehnikata so koja raspolaga u~ili{teto i spremnosta na nastavnicite i u~enicite toa da bide i prezentacija vo Microsoft Office Power Point).da znae kade prostorno se nao|aat prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata tatkovina. Poto~no.

Vo ovoj za{titen prostor od geomorfolo{kite formi so golemo zna~ewe se klisurata na rekata Kamenica. pistacijata. Zatoa vo 1979 godina e proglasen za spomenik na prirodata i e vnesen vo listata na mesta so prirodni retkosti na UNESKO. Bidej}i od 35 registrirani grablivi ptici vo na{ata zemja. Zafa}a povr{ina od 10650 ha. Vo pogled na florata karakteristi~ni se divata foja. ribniot fond na ezeroto go so~inuvaat i jagulata. me|u koi najkarakteristi~ni se ohridskata pastrmka i belvicata. klisurestiot del kaj mesnosta Vrap~e i Svilovec. Prespanskoto Ezero se odlikuva so bogatstvo od prirodni vrednosti. skobustot. bela riba i jagula. Doka`ano e deka vo ezeroto se sre}avaat okolu 146 endemi~ni vida rastenija i `ivotni. Zatoa ezeroto ostanalo kako priroden muzej na `iviot svet koj odamna izumrel vo drugi ezera. pe{teri. Tuka bi gi spomenale ostrovot Golem Grad. isto~no sibirska. krapot. Smesteno e pome|u ogranocite na Jablanica i Mokra Planina od zapadnata i Gali~ica od isto~nata strana. 64% od crvite i 90% od pol`avite vo ezeroto se endemi~ni. siva ~apja. lokalnata klima koja ja predizvikuva vo prostorot.. No. kako i nepovtorlivosta na ambientot koj go sozdavaat okolnite planini koi se izdigaat nad ezeroto. izvori. ohridsko Ezero . beliot gaber. vodopadi. kawonot ^atino na rekata Bla{tica. So proyirnost na vodata od blizu 22 m se smeta za edno od najproyirnite ezera vo Evropa. geolo{ko-geomorfolo{ki formi i zaednici na rastenija i `ivotni. 1999) Prespansko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Ohridskoto ezero e interesno i poradi zalivite. @ivotinskiot svet se odr`al do denes blagodarenie na izoliranosta na ezeroto. klenot. rezervatot Ezerani e na svetskata lista na najzna~ajnite me|unarodni vodni `iveali{ta. (Kol~akovski D. gologlaviot brades mr{ojadec. Vegetacijata e pobujna na severnoto i severozapadnoto krajbre`je. najgolemata po povr{ina paleoarkti~ka oblast e podelena na ~etiri podoblasti: evrosibirska. skobalot. Denes 60% od ribite. mrenata. ovoj prostor e proglasen za strog ornitolo{ki priroden rezervat. orel zmijar. klifovite. Kako spomenici na prirodata se izdvoeni razli~ni objekti: ezera. Od ribite kako endemi~ni i retki se izdvoeni 17 vida ribi koi pripa|aat na tri grupi: pastrmka. Site navedeni prirodni karakteristiki go izdvojuvaat Ohridskoto Ezero kako prostor so prirodni retkosti so neprocenlivo bogatstvo. Kako dokaz za va`nosta na Ohridskoto Ezero i negoviot `iv svet e i toa deka pri zoogeografskoto zonirawe na kontinentalnite vodi vo svetot. 10 vida ribi se endemi~ni za Ohridskoto Ezero. beloglav mr{ojadec. planinsko-aziska i ohridska. me|u koi e i ohriskiot trkalezen sun|er (Spongila ohridanus). crniot mr{ojadec.9 km2. @ivotnite uslovi koi postojat vo ezeroto se zadr`ale od periodot na tercierot.8 km2. golem gavran. Na prostorot na na{ata zemja se prostira na 229. vo rezervatot se registrirani 23 vida. abrazivnite podi{ta. poluostrovite. Strog priroden rezervat tikve{ – se prostira na podra~jeto na Tikve{koto Ezero na Crna Reka. rastitelniot i `ivotinskiot svet. na nadmorska viso~ina od 853 m. Ima prose~na dlabo~ina od 151 m. Smesteno e vo Prespanskata kotlina pome|u planinata Gali~ica na zapad i Pelister na istok. Na prostorot na na{ata tatkovina se prostiraat 176. klisuri.prirodno tektonsko ezero vo jugozapadniot del na Republika Makedonija. Dojransko Ezero – prirodno tektonsko ezero vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. Kosturski Dol i horstot Vi{e{ica. pla{icata. Istovremeno `iveat i pogolem broj ptici: orel ribar. na nadmorska viso~ina od 695 m. me|u koi najzastapena e ribata nivi~ka. vo prodol`enie samo za del od niv }e bidat izneseni pove}e soznanija. krapot i dr. Denes vo Prespanskoto Ezero `iveat 12 vida ribi. paleontolo{ki lokaliteti. moranecot. Za spomenik na prirodata e proglaseno vo 1977 godina i denes pretstavuva atraktiven i specifi~en voden objekt vo na{ata tatkovina. Smesteno e vo 24 | Na{ata tatkovina . Poradi nivniot pogolem broj.Poradi ornitolo{koto zna~ewe koe go ima rezervatot kako zna~ajno `iveali{te na vodni ptici.

Site navedeni karakteristiki na Dojranskoto Ezero bile preduslov vo 1970 godina toa da bide proglaseno za spomenik na prirodata. a kako priroden raritet se smeta propasta „Srt” i karsten vrutok Koriti{te. prisutni se i pogolem broj vodni `elki. . orelot zmijar (Circaetus gallicus). vodni zmii. Posebno e interesen vlezniot del so dol`ina od 0. sur orel (Aquila chrysaetos). Beloglaviot mr{ojadec e eden od najvpe~atlivite simboli na ovoj 25 | N a { a t a t a t k ovina . karas. Potoa evidentirani se 119 vida dnevni i 140 vida no}ni peperutki. 2005) koi se vistinska prirodna retkost. Tuka se sre}avaat brojni endemi~ni vidovi na rastenija i `ivotni. Osven ribite. Dojranskoto Ezero se izdvojuva spored bogatstvoto so fito i zooplankton. 1999). egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). {tipalka i kamewarka). Od vkupnata povr{ina 27. belvica. Vo vtorata polovina na letoto koga cvetaat. Zapo~nuva od utokata na reka Bo{ava i se protega do s. jagula. So boewe e konstatirano deka karsniot vrutok so izda{nost od 2 m3/s e istek na ponornicata Pati{ka Reka. 20% se endemi~ni ili reliktni. Zatoa se vbrojuva me|u najbogatite ezera so riba vo Evropa. Lilium heidrechii.najvpe~atliva i najdolga klisura na rekata Vardar. letnica. Vo dolniot del klisurata Kawonot Matka se narekuva kawon Matka i (foto: B. Spored `iviot svet na ezerskoto dno e sli~no na Kaspiskoto Ezero. Kawonot Matka e proglasen za spomenik na prirodata vo 1994 godina. krap. a 77 vida balkanski endemi~ni mali peperutki se nao|aat tokmu vo kawonot „Matka”. Falco naumanni) i dr. na nadmorska viso~ina od 110 m. Posebna atrakcija pretstavuva specifi~niot na~in na lovewe riba so pomo{ na ptici (kormorani).Dojranskata kotlina na nadmorska viso~ina od 148 metri. skobus. Prostorot na povr{ina od 200 ha e staven pod za{tita vo 1960 godina. od koi najgolem broj se od grupata na zelenite i sinozelenite algi.4 km2 i pripa|aat na Republika Makedonija. crn mr{ojadec (Aegypius monachus). mergur. so cel da se obezbedi za{tita na geomorfolo{kite vrednosti na prostorot na kawonot i na postojanata flora i fauna. Na prostorot se otkrieni dva vida na vistinski pajaci i {est la`ni skorpii. Udovo vo dol`ina od 19. {kolki i dr. Od terciernite relikti posebno se zna~ajni: ko{aninovata temjanu{ka (Viola kosaninii) i natalievata ramondia (Ramonda nathaliae). To{evska.) toa e istovremeno najubaviot del na rekata Treska (Zikov M. somot. Vo najgolem del pretstavuva prav kawon so visoki strani na mesta i nad 1 000 metri relativna viso~ina. Na nejzinite strani se prisutni razni karstni formi. lini{. popadika. Denes e potopen so ve{ta~kata akumulacija Matka. 2008 god. Propasta Srt e dlaboka 36 m i skoro celata e ispolneta so pe{terski korali (Kol~akovski. plaskun. perkija. Od okolu 1 000 evidentirani rastenija. Ovaa klisura e eden od najbogatite ornitolo{ki rezervati vo Evropa spored zastapenosta na retkite ptici grablivki kako: beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus). me|u koi e pe{terata „bela voda” koja se nao|a vo neposredna blizina na rekata Vardar. klen. Prisutni se pove}e od 60 vida fitoplanktoni.kawon. kreja. Lilium martagon. Vo kawonot `iveat i ~etiri vida na mr{ojadci: bradest mr{ojadec (Gypaetus barbatus). .kawon Matka – Rekata Treska od seloto Zduwe do seloto [i{evo te~e niz klisura .5 km. kuku{ka. beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus) i egipetski mr{ojadec (Neophron percnopterus). Klisurata nizvodno od Zduwe e dolga 29. Ovde se nao|aat okolu desetina pe{teri.5 km. vodata na ezeroto ima zelena boja. pokraj stariot pat za Gevgelija. 2001.9 km. Pe{terata ima dva pe{terski kanali so vkupna dol`ina od 955 m i zavr{uva so bunarsko ezero dlaboko do 8 m. Vo mo~urlivite delovi vo podra~jeto na Dojranskoto Ezero `iveat pticite garo.Demirkapiskata klisura . D. Utvrdeno e deka vo Dojranskoto Ezero `iveat 17 vida ribi (crvenoperka. nor i dr. lisestiot gluv~ar (Buteo rufinus). A. razni sokoli (Falco peregrines. rakovi. Endemi~ni rastenija na lo- kalitetot se: Caladonia macedonica.

[ar Planina e vistinska prirodna ret- .se nao|a vo jugoisto~niot del na Skopskata Kotlina. ververicata. Niz pe{terata te~e podzemen vodotek. vo faunata se prisutni: utot. kaj seloto Vev~ani. diva sviwa i me~ka. Atanasovski V. Sostaveni se od dve nizi karpesti gramadi vo dol`ina od 9 km i {iro~ina od 7. 1931). . . mika{isti i granodioriti. koe nastanalo so izdignuvawe na koritoto na Vardar so nanos {to go talo`ela vodata {to se vlevala vo reka Vardar od severnata strana. koj ponira vo eden od nejzinite hodnici i nadvor od nea se pojavuva kako karstno vrelo. Se prostira na povr{ina od 10000 ha. Toa e minijaturen krater so pre~nik od 0. Ohridsko. Poradi prisustvoto na sulfurvodorod celiot kraj ima miris na rasipani jajca. liljacite. Na okolu 100 m2 se prostira t.kole{inski vodopad – se nao|a na severnite padini na planinata Belasica. 2005). n.5 km. sina.Markovi kuli – se nao|aat dol` severoisto~niot rab na Pelagoniskata kotlina.5 m3/sek. na nadmorska viso~ina od 376 do 2180 metri. Atanasovski v. topki i sl. Za{titeni podra~ja se i: . {kolkata. makedonskata pastrmka. 1999).Duvalo –aktivna postvulkanska pojava vo neposredna blizina na s. na nadmorska viso~ina od 450 metri. . Vo podno`jeto na Markovi Kuli e poznatata figura Svetec koja gledana od razli~ni strani li~i na slon.poradi atraktivnosta i nepovtorlivosta na najgolem del od nejzinite prirodno-geografski karakteristiki. zapci. [ar Planina . v. `abata `olt muka~. a desetina metri podolu se nao|aat u{te nekolku izvori koi se vo kontakt so glavniot izvor (Zikov M. Vo 2003 godina e pokrenata inicijativa za zapi{uvawe na kompleksot Markovi Kuli vo Listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. na 950 m. Sozdaden e po tektonski pat vo granitni karpi. . {trk i drugi `ivotni. `oltenikavo crvena. odnosno ima srna. Po dostavenoto barawe do Komitetot za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo dobieno e izvestuvawe deka predlogot e primen i so toa Markovi Kuli e na privremenata lista na UNESKO (Kol~akovski D. klukajdrvecot. (Kol~akovski D. pome|u P~iwa i vlezot na rekata Vardar vo Taorskata Klisura. (Jovanovi} S. vo dolniot del na rekata Baba. poradi golemoto prisustvo na markantni i nepovtorlivi denudacioni reljefni formi vo vid na stolbovi. n. severno od gradot Prilep. (Zikov M. 2001). a poteknuvaat od prekrambriumot (Zikov. Pretstavuva ostatok od nekoga{noto Katlanovsko Ezero. diva koza. do`dovnikot. Za {umski rezervat e proglasen so Zakonot za {umi i ima isklu~itelna vrednost vo delot na prirodnoto bogatstvo na Republika Makedonija. Visok e 17 metri (Vasileski.vev~anski izvori – se nao|aat na isto~nite podno`je na planinata Jablanica. stalakmiti. Glavniot izvor ima izda{nost od 1. a viso~inata na nekoi gramadi e i nad 1 000 metri. vo blizina na seloto Gorna \onovica. Nejzinoto postoewe e dokaz za nekoga{nata vulkanska aktivnost vo Ohridskata 2 | Na{ata tatkovina kotlina. Ovaa postvulkanska pojava e sulfatara i mofeta. pe~urki.5 m i dlabo~ina od 30 cm. na nadmorska viso~ina od 810 m.se nao|a na zapadnata strana na planinata Jakupica. . Isto taka. siva i drugi boi. 1993). Vo nego se sre}ava bogat dive~. P. Izvorite se zna~ajni od nau~en. obrazoven i turisti~ko-rekreativen aspekt. Glavniot izvor se nao|a vo otvorot na edna pe{tera. zmiite otrovnici. M. . Dvete nizi se povrzani so grebenot Zlatovrv (1422 m). kunata. 1993).kawon. Kosel.katlanovsko blato . Taa e najubavata i najdolgata pe{tera vo Republika Makedonija (1 010 m) (Kol~akovski D. (Vasileski D. a zad nego golemo podzemno ezero. Sala na vodopadot vo koja od pe{terskiot nakit ima stalaktiti. otvoreno zelena. Karpite se sostaveni od gnajsevi. srnata. Na krajot od salata ima vodopad visok okolu 6 metri. plo~i.[umskiot rezervatot jasen . Zatoa vo 1965 godina povr{inata od 70 ha e proglasena za priroden rezervat i e pod za{tita na Zakonot za prirodni retkosti. Denes Katlanovskoto Blato se izdvojuva spored bogatstvoto so ptici. 1999). Prirodnite vrednosti na Markovi Kuli se od isklu~itelno zna~ewe. D. helektiti vo razli~ni boi od `oltenikavo kafeava. Anastasovski V. 2005). 1993).Pe{terata Ubavica (ili \onovica) – se nao|a na planinata Bukovi}. lisicata.

Le{o~ka Reka. derflerova gladnica. [ar Planina gi ima site potrebni preduslovi za razvoj na razli~ni vidovi turizam. vidrata. Nekoi od cirkovite se ispolneti so voda i se pretvoreni vo ledni~ki ezera. jastreb gluv~ar i dr. [umite se do okolu 1 700 metri. kunata zlatka i dr. Markovi Kuli so nekoja nacrtana karpa itn. 1973). planinsko lule. a najvisok e golem tur~in so 2 747 m. Posebno se va`ni lokalnite endemi~ni rastenija kako {arplaninskata ka~unka. na prostorot na nekoe za{titeno podra~je tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat karta na prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo Republika Makedonija Se nastojuva kaj u~enicite da dojde do izraz kreativnosta vo asocijativnoto povrzuvawe na prostorot so konkreten poim. me|u koi se izdvojuva vrutok so izda{nost od 1 500 l/s. risot. narcisocvetna sasa. planinski bo`ur. srnata. So povr{ina od 66 800 m2 e najgolemoto ledni~ko ezero vo Republika Makedonija (Stojmilov. Le{nica. Registrirani se okolu 100 pogolemi izvori. bogovinskoto Ezero se nao|a na nadmorska viso~ina od 1 960 metri. tea re~ka bistrica i dr. Pokraj endemi~nite ovde se zabele`uvaat reliknite vidovi rastenija (smr~a.sportski turizam. A. sokol lastovi~ar. Pr. divata ma~ka. fluvijalni. glavno. {arplaninski kostolom. {arplaninska urodica. babi~e. Golemi povr{ini od okolu 550 km2 se pod pasi{ta. Vo poniskite delovi najzastapeni se dabot i pitomiot kosten. Najvpe~atlivi tragi ostavila glacijacijata. Mazdra~a. denudacioni i nivacioni reljefni oblici. divata sviwa. divokozata. polze~ka ligavka. Za [ar Planina karakteristi~no e ku~eto – {arplaninec. Me|u mnogubrojnite ptici od posebno zna~ewe se onie koi se nao|aat na spisokot na prirodnite retkosti na Republika Makedonija kako zlaten orel. a vo povisokite delovi bukata i vo odredeni kraevi borot i elata. a vo 1997 godina bil izgotven predlog za donesuvawe zakon za proglasuvawe na ostanatiot del na [ar Planina od makedonska strana za nacionalen park. Ovaa planina izobiluva so isklu~itelno bogatstvo od rastitelen svet. Primer 3: Prirodni retkosti i za{titeni zoni Mesto na realizacijata: u~ilnica. Se nao|a vo zapadniot del na Republika Makedonija. bor krivuq. srceviden tajnik. potoa elina. Cirkovite se okolu 50. lincura. a {iroka okolu 20 km. kunata belka. hermelinot. Se pretpostavuva deka od podno`jeto do najvisokite delovi vo florata na masivot se zastapeni pove}e od 1500 vidovi. {arplaninska kamena treva. Quboten i dr. na nadmorska viso~ina od 2 000 i 2 500 metri i najgolem del se razmesteni na severnata i severoisto~nata strana. tisa. Posebno se istaknuvaat odredeni lokaliteti kako Popova [apka. Od cica~ite posebno atraktivni se me~kata. planinsko yvon~e i dr. Dolga e okolu 80 km. Vo reljefen pogled na nea se sre}avaat glacijalni. lisicata. kobilska `oltenka i dr. {arplaninski karanfil. Na [ar Planina se sre}ava bogat `ivotinski svet. poviena zina. Na makedonskata strana na [ar Planina evidentirani se 27 ledni~ki ezera. crven bozel. beloglav mr{ojadec. Smisluvaat znak so koj gi obele`uvaat lokalitetite so prirodni retkosti i za{titenite zoni. Najgolema vrednost na florata na [ar Planina ja so~inuvaat okolu 150 endemi~ni rastitelni vida. Predlo`eniot prostor treba da se prostira na 51 858 ha. Ottamu postojat idealni uslovi za razvoj na zimsko. Tie se bogati so voda. Ima desetici vrvovi povisoki nad 2 000 m.). sitna jaglika. so bukvi i sli~no.kost. taka da denes na [ar Planina se sre}avaat cirkovi. {arplaninska temjanu{ka. volkot. korapska gladnica. siv sokol. {arplaninski lopen. valovi i moreni. 27 | N a { a t a t a t k ovina . imaat brzi i bistri vodoteci. me~kino grozje. Nejziniot ju`en del so povr{ina od 14 010 ha ve}e e vo ramkite na nacionalniot park Mavrovo. rezervatot Ezerani da bide obele`an so znak ptica. a ima i okolu 20 pogolemi planinski reki. Raspolaga so skija~ki tereni vo dol`ina od 48 km. karstni. dolgocvetna jaglika. planinski pelin. Tri Vodi. Se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri na ekolo{ki i biolo{ki diverzitet. Ovaa planina se istaknuva spored bogatstvoto so voda. korapski oksitropis. Znakot mo`e da bide slikovit. Mazdra~a. Najgolemi se Pena.

Se protega od jugozapad kon severoistok na vkupna povr{ina od 109 km2. 2. Ima {iroka mre`a na kanali 28 | Na{ata tatkovina . Pod kartata }e bide napravena legenda za objasnuvawe na znacite. za stopanski celi. od desnata strana na rekata Vardar na nejziniot izlez od Dervenskata Klisura. Poradi geolo{kiot sostav na planinata od povr{inskite karstni reljefni oblici se sre}avaat {krapi i vrta~i. a od podzemnite pe{teri. Zaedni~kata karta mo`e da bide del od enterierot na u~ilnicata. 2005). Se nao|a vo podno`jeto na planinata @eden na 300 m nadmorska viso~ina. (Stojmilov. Vo geolo{ki pogled e izgraden od kristalesti varovnici koi le`at vrz kristalesti {krilci. Vo ovie granici na povr{ina od 270 km2. Berovo. A. Vodata preku celata godina e bistra i ima temperatura od 12ºC. kade }e prisustvuva stru~no lice od domenot na za{titenite podra~ja. op{tina Kumanovo na istok. U~enicite }e mo`at neposredno na teren da doznaat mnogu pove}e za konkretniot lokalitet. Taa pretstavuva primer za suva pe{tera. Posebna prirodna karakteristika na planinata @ eden e izvorot Ra{~e koj izbiva na kontaktot pome|u kristalestite {krilci i varovnicite. glavno. koja }e bide zaedni~ko pole za rabota na u~enicite. kako i Lojanska Reka koja na svojot tek od izvori{na ~elenka kon Lojansko Pole ima atraktiven strmen pad. Okolu 60% od vodite na izvorot poteknuvaat od podzemnite vodi na freatski i arterski izdan na Polo{kata kotlina. (Kol~akovski D. Iako dvete akumulacii Gla`wa i Lipkovo se delo na ~ovekot sozdadeni. pome|u Srbija na sever. Poimi: @eden. Hidrografskite objekti imaat golema uloga vo sozdavaweto na ubavinata na prirodata na ovoj prostor. i galerii koi se rasporedeni vo vertikalen pravec vo pet nivoa. o~ekuvani rezultati U~enicite se zdobivaat so celosni informacii za prirodnite retkosti. op{tinite Ara~inovo i Gazi Baba na jug i op{tina ^u~er na zapad. geomorfolo{kite oblici. na kontaktot pome|u varovni~kite i metamorfnite karpi. kako i mali ezera sozdadeni od vodata kapnica.u~enikot/u~eni~kata da zapoznava i drugi prostori koi se vpe~atlivi spored prirodnite karakteristiki. Toj e najgolemiot karsten vrutok vo Skopskata kotlina i eden od pogolemite vo Republika Makedonija. A.. Lipkovo. Kru{evo. Me|u niv najgolema e pe{terata Dona Duka. za{titenite podra~ja. Nivnata vkupna dol`ina iznesuva okolu 600 metri (Stojmilov. @eden – planina pome|u Skopskata i Polo{kata kotlina. op{tina Lipkovo – se nao|a vo najseverniot del na Republika Makedonija. 2005).Nastavnikot prethodno treba da obezbedi konturi na nema karta. 1. Ovde bi go spomenale izvorot vrela kaj Lojane. prijatnata lokalna klima. Za doma dobivaat zada~a se {to zapomnile da zapi{at i na sledniot ~as da se vklu~at vo diskusijata koja treba da se razvie vo vrska so prirodnite retkosti i za{titenite zoni vo na{ata zemja. Koli~inata na voda se dvi`i od 3 do 5 m3 /sek. zgolemena na hamer. Mariovo. 2002). nivnata razmestenost vo na{ata zemja i zna~eweto koe go imaat. a 10% se vodi koi poniraat od koritoto na rekata Vardar pri visok vodostoj (Kol~akovski D. 2002). PREDELi So PoSEbNi PRiRoDNi kaRaktERiStiki Cel: . Vo pogornite ~etiri kata se sre}avaat pe{terski ukrasi. sepak vodenite povr{ini odli~no se vklopile vo prirodniot ambient na ovoj ubav prostor. b) U~enicite vo poseta na prirodni retkosti i za{titeni zoni Nastavnikot prethodno dogovara poseta na najbliskiot lokalitet. Za razlika od ostanatiot del na kumanovskiot region. prostorot se odlikuva so interesni prirodno-geografski karakteristiki kako geolo{kiot sostav. koja se do vlezot vo Lipkovsko Pole ima klisurest tek. 3. kako i izvorite vo lipkovskiot planinski del na Skopska Crna gora. podra~jeto 5. Potoa Lipkovska Reka.

Kaj selo Belanovce kaj vrvovite na Mal i Golem Kamen. tie pri vlivot sozdavaat vise~ki vlivovi. Po rabot na Kumanovskata kotlina na okolu 800 m.3 m. „Na okolu 1 km pred Rape{kiot Most od levata strana vodata od vodotekot prosto pa|a vo koritoto na Crna Reka” (Ga{evski M. v. Sele~ka. se rasprostraneti gorunovite {umi (Orno Quercetum patraeacae). v. 1984). Na mali povr{ini okolu selo Dumanovce. se sre}avaat {umite od bel i crn bor (Pinetum silvestris – nigrae). avtenti~na priroda. Se nao|a vo ju`niot del na Republika Makedonija. Vo visinskiot pojas od 600 do 1000 m. navleguva od dvete strani na klisurata na Lipkovska Reka se do s. nad selo Otqa prisutni se {umi od dabovite ploska~ i cer. 2002). {to prevedeno zna~i \avolski Yid. n. Povr{inite pod {uma se poizrazeni vo povisokite delovi na prostorot. Vo ovie visoki delovi na Mariovo se sre}avaat i me{ani {umi od buka i ela (Fagetum montain. Toa se voedno. n. Vo koritoto ima golem broj ostenci i proodnosta e mnogu mala. v. po Pelister. Najubav od site e brni~kiot vodopad. (Stojmilov A. n. 3. n. Opkolena e site strani so planini: Nixe. 1984). Bidej}i Crna Reka pobrzo go vsekla svoeto korito vo odnos na nejzinite pritoki. virovi. vo koi dominira crniot gaber. Na mali povr{ini na nadmorska viso{ina od 700 metri se prostira zaednica na grozdestiot ruj. Dumanovce do nekade 1 000 m. Vo najniskiot del od dolinata na Crna Reka se prostiraat {umi od blagun i bel gaber (Carpinatum orientalis). obeseni reki. Posebno interesen e delot pome|u utokite na Bela Reka (Trnov~ica) i Kowarka. Pritoa crniot bor e rasprostranet pome|u 900 i 1 300 m. Ovaa {umska zaednica. na Nixe i Mariovski Kozjak se prostiraat {umi od buka (Fagetum montanum). a na potoplite delovi od Mariovo prisutni se gorunovo-cerovi {umi (Orno Quercetum patrae carretosum). a vo povisokite reoni na planinite Nixe. Kozjak prekrasni {umski povr{ini. (Ga{evski M. Gi ima na padinite na Sele~ka i Dren Planina od levata i Nixe i Kozjak od desnata strana na Crna Reka. a nad nego od 1 300 do 1 800 m. v. Impresivna e Sko~ivirskata klisura na Crna Reka. kade Crna Reka formirala pove}e brazdi. Nad {umite od blagun pome|u 700 i 110 m. [umite vo Mariovo se raznovidni. Se sre}avaat okolu 180 vida ptici. Nedoprenata. na pogolemi povr{ini. Vo prizemniot kat se kserofilni pasi{ta. 2002). pome|u 900 i 1 800 m.na Op{tina Lipkovo se odlikuva so posebno ubava i specifi~na {umska vegetacija. vo vid na pojas se sre}avaat {umi od blagun i bel gaber. na pove}e mesta vo Lipkovskiot Karadak se prostiraat {umi od dab gorun. slapovi ~esto visoki 2. Ko`uf od jug. kako i po nekoj blagun. Mariovski Kozjak na povr{ina od 1038 km2 i na nadmorska viso~ina od 500 do 2 361 metar. @ivotinskiot svet e naraznoviden. dlaboki re~ni klisuri. Na nadmorska viso~ina od 1 600 do 1 850 metri na Nixe e {uma od molika (Pinetum peuce). Poradi nivnata endemi~nost za{titeni se so zakon. neposredno pokraj granicata so Republika Grcija. bel gaber. Vo {umite vo Mariovo prisutni se i drugi endemi~ni drva. bor i ela (Pinetumsilvestris – nigrae – abietetosum). kako i me~kata. vo koja dominira blagunot. Interesna e po specifi~niot reljef: goli i suvi ridovi. i toa: makedonskiot dab (Quercetum trojanae) vo mesnosta Skrka pome|u selata Vitoli{te i Vrpsko i diviot badem pokraj te~enieto na Crna Reka. n. Ovoj del od klisurata se narekuva [ejtan Duvar. (Selmani A. Dren Planina. volkot. interesni vodopadi ili t. v. se prostiraat {umite od bel bor. Mariovo – edna od najinteresnite i najnepristapnite oblasti vo Republika Makedonija. v. zajakot itn. buka i bor (Pinetum silvestris – nigrae –fagetosum). n. Abietetosum). n. Toj i divata foja ovde sozdavaat zaedni~ka {uma (Amygdalo Juniperetum excalsae) (Stojmilov A. lisicata. n. n. izvorna. 1984). posebno vo povisokite delovi.. v. Na visina pome|u 1 300 i 1 700 m. najrasprostranetite molikovi {umi vo na{ata zemja. specifi~nite prirodno-geografski karakteristiki na pros- 29 | N a { a t a t a t k ovina . v. [umite od gorun ~estopati se me{ani so leska (Corylus avellane). crn jasen. na varovni~ki teren se rasprostraneti {umi na diva leska i crn gaber. so pogolema zastapenost na ploska~ot.

@ivotinskiot svet e raznoviden. Me|u reljefnite karakteristiki se istaknuvaat karakteristikite na okolnite planini. zajaci. lisici.3 ºC i toa vo zima 0. Izgradeno e vo 1971 godina na Ratevska Reka. Preovladuva prete`no planinska kli ma. vo prirodniot ambient se vklopuva ve{ta~koto ezero. Od hidrografskite objekti pokraj spomenatite reki. nekade i kawonski. Zafa}a povr{ina od 806 km2. Zabele`ani se 2 099 son~evi ~asovi. volci. pome|u Kadiica na istok. Po spu{taweto od Male{evskite Planini te~e niz Berovsko Pole so {irok. n. kru{evo – se prostira na isto~nite padini na Bu{eva Planina. kako i brezata. So toa prostorot e atraktiven za posetitelite vo tekot na celata godina. Vo vegetacijata zastapeni se bukovata. kako i klisurestite delovi na Sele~ka Reka (Markoski B.8 ºC. hidrografijata i {umskata vegetacija se pri~ini poradi koi ovoj del na Republika Makedonija se smeta za eden od prostorite so istaknati prirodni karakteristiki. a borot vo neposredna blizina na Kru{evo. vo koe od ribniot fond se sre}avaat re~nata pastrmka. Berovskata kotlina ima najniska godi{na vrednost na temperaturata na vozduhot od 8.2º C. Ima mo{ne razviena izvori{na ~elenka. srni. N. a maglite se retka pojava. 5. na nadmorska viso~ina od 800 do 1 932 metri. Panov.4ºC. berovska kotlina (ili Male{evo) . Od hidrografskite obele`ja posebno e atraktivno te~enieto na rekata Bregalnica. na nadmorska viso~ina od 1 120 do 1 260 metri. Iako ve{ta~ka tvorba. 1999). lovniot turizam itn. dolinata na reka @ure{nica. Samiot grad i negovata neposredna okolina imaat posebni prirodni karakteristiki.torot se mnogu dobra predispozicija za proizvodstvo na zdrava ekolo{ka hrana i za razvoj na turizmot. Male{evskite Planini na jug i niskiot horst Bejaz Tepe od sever. Atraktivni se `ivopisnata klisuresta dolina na rekata @aba. vo ju`nite i jugozapadnite delovi dabot. krku{kata i belvicata. Vo visokiot del na kotlinata na golemi povr{ini se protega {umska vegetacija {to go pravi prostorot posebno ambientalno atraktiven. relativno visokata nadmorska viso~ina. me~ki.se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija. Prisutni se erebici. Ratevsko Ezero samo go nadopolnuva ostanatiot prirodno ubav ambient na prostorot. so {to e oddelena od Pijane~kata Kotlina. klenot. divi sviwi. Ovde silno se manifestira vlijanieto na kontinentalnata klima i me|u kotlinite vo Republika Makedonija. Pla~kovica i Obozna na zapad. Dlaboko e vse~ena vo starite paleozojski karpi na Male{evskite Planini. na samo 6 km jugoisto~no od Berovo. Vo poslednive godini intenzivno se nastojuva da se promovira celiot ovoj kraj kako turisti~ko mesto vo koe mo`e da se najde mnogu ~ista priroda i zdrava hrana. Opkolenosta so planini. orli. leskata i dr. Rekata izvira pod vrvot ^engino Kale na Male{evskite Planini na 1 720 m. a vo leto 17. So toa toj e najvisokiot grad vo Republika Makedo30 | Na{ata tatkovina nija. krapot. Temperaturnite priliki ovozmo`uvaat snegot da se zadr`uva do 76 dena vo tekot na godinata. 4. dabovata i borovata {uma. Pore~ieto. miren tek. po dolinata na Treska vo pravec na Ki~evskata Kotlina i planinata Bistra koi osobeno se {iroko otvoreni na vrvovite od planinata Baba Sa~. Kru{evo se izdvojuva kako prostor so posebni prirodni karakteristki koi se osnova za za razvoj na zimskosportskiot. Kaj seloto Razlovci vleguva vo 19 km dolgata Razlovska Klisura. v. Srednogodi{nata temperatura iznesuva 8. ribolovniot. sokoli. So navedenite prirodno-geografski karakteristiki. Od vrvovite na Bu{eva Planina se prostiraat prostrani vidici kon Pelagoniskata Kotlina. . Vo severozapadnite i zapadnite delovi na prostorot preovladuva bukata.

kru{evo Sele~ka Reka. Go otvorate dokumentot Makedonski predeli i go zacrnuvate so gluv~eto imeto @eden vo kolonata. Ra{~e itn. makedonski dab. 4. Zatoa ovde }e dobijat upatstvo kako da izrabotat informativna stranica za del od rabotata na ~asovite po predmetot na{ata tatko­ i­ a i istata da ja v n prika~at na veb-stranicata na u~ili{teto. petoigli~en bor. krstozbori ~ii sodr`ini se odnesuvaat na predelite so posebni prirodni karakteristiki i na istiot na~in priklu~ete gi na veb-stranicata.. smislete asocijacii. lebed. razli~en fotomaterijal i dr. Mariovo div badem. ris. pr. berovo Bregalnica. Dokumentot povtorno go snimate pod odredeno ime. Vo nea go vnesuvate tekstot za konkretniot prostor. belvica.. klikuvate i izbirate koloni i redovi. Otvorate nova stranica. interesni sodr`ini. {umska povr{ina. REtki viDovi RaStENija i @ivotNi vo REPUbLika MakEDoNija Celi: . 5. pr. ohridska pastrmka. koj raste samo na nekolku planini na Balkanskiot Poluostrov. @eden 1. Brni~ki vodopad. Denes najrasprostranetite molikovi {umi vo Republika Makedinija se prisutni na Pelister. Poimi: molika. 1.. Lipkovo Lipkovo. Vo Microsoft Office FrontPage otvorate nova stranica. Potrudete se izgledot na stranicata da bide {to e mo`no poatraktiven. Istoto mo`e da go napravite za site predeli so posebni karakteristiki. pr. reki @aba. 2. 3. Otkako }e vi se otvori Insert Hyperlink go birate dokumentot snimen kako @eden 1 i pritiskate na ok.Primer 4: Predeli so posebni prirodni karakteristiki Mesto na realizacijata: u~ilnica tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat materijali za ubavinite i prirodnite retkosti vo gorenavedenite oblasti koi }e bidat del od veb-stranicata na u~ili{teto So ogled na toa {to stanuva zbor za u~enici vo pogornite oddelenija na osnovnoto u~ili{te. . potoa odite na komandata Insert.u~enikot/u~eni~kata da se zapoznae so retkite vidovi rastenija i `ivotni vo Republika Makedonija.da se zapoznae so na~inite na koi tie se za{tituvaat. a od desnata nekoi op{ti karakteristiki na predelot. 1. (materijalot za Lipkovo }e bide dokument Lipkovo 1. Dona Duka. 31 | N a { a t a t a t k ovina Tabelata ja popolnuvate: pr. ~apji. Prostrani vidici. klikuvata na Hyperlink. MakEDoNSki PREDELi @eden Dona Duka. Dokolku sakate na nea da ima i zabava.. Na gornata strana od monitorot na znakot vo vid na tabela. .. avtohton vid.da mo`e da gi poznava nivnite osnovni karakteristiki. . Ratevsko Ezero. o~ekuvani rezultati U~enicite umeat da prepoznavaat i drugi prostori koi se so karakteristi~ni prirodni karakteristiki. [ejtan Duvar.. izvor Ra{~e Lipkovska Reka. jagula. Gla`wa. @eden.. Lojanska Reka. So toa ste gi povrzale dvata dokumenta. Ona {to go pi{uvate go snimate (Save as) pod nekoe ime. pr... Makedonski predeli. @ure{nica. za Mariovo. a potoa sledat povr{inite pod molika na planinata Nixe. ohridski sun|er. Molika (Pinus Peuce). Toa go pravite za sekoj od predelite so posebni prirodni karakteristiki. kormorani. od levata strana imeto na predelot. Mariovo 1 itn). tie ve}e imaat soznanija za koristewe na kompjuterite vo nastavata i istra`uvaweto. {arplaninec. Ovoj relikt e otkrien na Pelister od strana na germanskiot fitogeograf Abgust Grizbah vo 1839.

5 m i te`ina do 3 kg. Vo vodite na Saragasovoto More `enkite gi polagaat jajcata na golema dlabo~ina. kako i na nekoi planini vo nejziniot isto~en del. pa se pu{ta vo ezeroto. glavno. isklu~ivo po desnata strana na rekata od slatkovodnite vodi `enkite jaguli trguvaat kon svoeto dale~no mrestili{te. a negoviot lov e trajno zabranet (~len 15). Kako i pastrmkata. Teloto e so srebrenesta boja so nekolku temni i retko crveni damki. poradi {to e na aversot na monetata od 5 denari. Sega vo ezeroto se vnesuva po ve{ta~ki pat. Do ovoj moment na nivniot razvoj tie se polovo nedefinirani i hemafroditni. Denes mo`e da se najde samo vo gustite {umi i nedoprenite oblasti vo zapadniot del na Republika Makedonija. Ima izvonredno vkusno portokalovo meso. Site ovie podgotovki se slu~uvaat pred golemata migracija kon Saragasovoto More. Ovoj vid na sun|eri se sporeduva samo so sun|erite vo Tiberiskoto Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir. Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid. Ris (Lynx lynx martinoi)– pretstavuva nacionalen simbol. jagulata zapo~nuva intenzivno da se hrani. Flotira~kite jajca postepeno se izdignuvaat na povr{inata izveduvaj}i se vo larvi.2. po levata strana. Patuvaweto trae pove}e od edna godina. „svadbeno patuvawe” po Crn Drim (do izgradbata na ve{ta~kite akumulacii: [piqe i Globo~ica) do Saragasovo More. 5. Se hrani. ima golemo biolo{ko zna~ewe kako endemit za Ohridskoto Ezero. 6. koi grupirani ~ekaat vo deltite i krajbre`nite podra~ja. glavno. Vo momentot koga ja dostignuva polovata zrelost. kon mestoto od kade do{le nivnite roditeli. kratka i {iroka gorna vilica. prvenstveno so hironomidni larvi. Za da se odr`i pastrmkata sekoja godina se vr{i ve{ta~ko mrestewe i odgleduvawe na podmladokot na odredena vozrast.. Ubavata ohridska pastrmka. ohridska pastrmka (Salmo letnica). Ima relativno golemi o~i. Interesni se poradi nivnoto t. Isto taka. sitni zabi. Promenite zavr{uvaat vo esenta i toga{ grupirani vo jata. poradi namaluvawe na nezjiniot broj. ve}e nekolku godini lovot e zabranet. so crveni i crni damki. 3. a i mrestili{teto [um vo Struga. Spored Micevski (1997) . goleminata na o~ite i sl. Za toa se gri`i.obi~nata jagula (Anguilla anguilla) mo`e da dostigne dol`ina do 1. EU Habitats and Species Directive. belvica (Acantholingua ohridana). risot e za{titen i so me|unarodni konvencii koi se ratifikuvani vo na{ata zemja: Bernska konvencija. So razvojot zapo~nuva nivnoto dvi`ewe nazad. mnogu barano na pazarot. endemi~en vid riba vo Ohridskoto Ezero. poradi dolgiot pat {to go pominale. Spored razli~ni nau~nici postojat razli~ni podatoci za nivniot broj. a ma`jacite gi oploduvaat. vo blizina na bregot. no i so zooplanktonski organizmi. ohridski sun|er (Spongila ohridanus) ili ohriskiot trkalezen sun|er e interesen endemi~en vid so~uvan vo vodite na Ohridskoto Ezero. CITES. endemit za Ohridskoto Ezero.Sl. Na dolgoto patuvawe tie se razvivaat do mladi jaguli. kako i na po{tenska marka. Poradi zna~eweto kako nacionalen simbol se nao|a na aversot na banknotata od 2 denari. Lu{pite na belvicata se koristat za izrabotka na ohridski biser. Vo minatoto risot bil rasprostranet na celata teritorija vo zapadnite i ju`nite delovi na na{ata dr`ava. No. Onie jaguli koi se predisponirani da stanat `enki go zapo~nuvaat svojot pat vo rekite i slatkite vodi. Istovremeno do`ivuva nekoi transformacii na teloto. Taa e izrazito ezerska riba. jagula . Taa e ekonomski najva`en vid riba vo ezeroto. Po ovoj ~in vozrasnite jaguli umiraat od iscrpenost. Vo minatoto se lovele po 80 t/godi{no. ima mnogu vkusno meso. prirodno bogatstvo na na{ata zemja. 4. Zakonot za lovstvo (. Posebno spektakularno e dvi`eweto sprotivno od te~enieto na rekata. so bentalna fauna. Koga 32 | Na{ata tatkovina pristignuvaat vo moreto im se pridru`uvaat ma`jacite. vesnik na RM” 20/96) go kategorizira kako za{titen dive~ (~len 12). kako bojata. vo tekot na proletnite i letnite meseci. n.

8. Hristovski i Angelovski (2001) smetaat deka na celata teritorija na na{ata zemja ima pribli`no 35 risa. Tie se ptici koi se gnezdat vo golemi kolonii. 10. verno e na gospodarot i nepodmitlivo. dodeka vo zima se hrani so pokrupen dive~ kako srna. Imaat dolgi noze. Propratno se delat i mali flaeri so osnovnite karakteristiki na rastenieto ili `ivotnoto i na~inite za nivnata za{tita. Ishranata mu zavisi od sezonata. vle~ugi i dr. Ovie ptici. Risot e voglavno no}no aktivno `ivotno. so metalen odblesok. pokrieno so gusti ubavi perja. Prose~na te`ina na vozrasnoto ku~e iznesuva od 35 do 45 kg za ma`jacite i 30 do 40 kg kaj `enkite. potoa golemata bela ~apja (Egretta alba) i malata bela ~apja (Egretta garzetta) (Dimovski A. 7. mo~uri{ta i ezera. Na pr. Ovie ptici plivaat i nurkaat. „Dresiranite” ptici vo jato i pri nizok let nad samata ezerska povr{ina. Gorniot klun zavr{uva so ostra kuka. mandri. Glavno gi naseluvaat krajbre`nite delovi na vodite i mo~uri{tata. 1991). koi gi lovat koga nurkaat do 10 metri dlabo~ina. Imaat kompaktno telo. Gnezdata gi pravat visoko na drvjata. Primer 5: Retki vidovi rastenija i `ivotni Mesto na realizacijata: u~ili{te tek na realizacijata: a) u~enicite izrabotuvaat propagaden materijal so koj ja informiraat po{irokata sredina za retkite vidovi rastenija i `ivotni. Kaj nas se zastapeni golemiot kormoran ili norot (Phalacrocorax carbo) i a~koto ili maliot kormoran (Phalacrocorax pygmaeus). Toa e silno. a bil razvien samo na nekoi ezera i reki vo dale~nata Kina kade bil upotrebuvan golemiot kormoran ili norot. Na bexovite se sliki na retkite vidovi rastenija ili `ivotni. Nozete im se kusi i se pomesteni nanazad. So svojata ubavina go razubavuva Ohridskoto Ezero. 1991). Risot e dolg od 80 do 105 cm. Vo tekot na letniot period glavna hrana mu se glodarite i drug pomal dive~. rasno ku~e. Ima miren temperament. 9.. vodozemci. Se hranat so mali ribi. 33 | N a { a t a t a t k ovina . elen i dr. poto~no a~koto ili maliot kormoran. Ima spleskan i {irok klun. a `enkite 58 cm. Vo starite zapisi mo`e da se najde podatok deka ovoj na~in na ribarewe poteknuva od stariot vek. (Dimovski A. [arplaninec ­ ov~arsko ku~e koi se odgleduva na ovie prostori od damne{ni vremiwa. Lebed – pripa|a vo redot na guskovidni ptici. Se smeta za nacionalen simbol i se nao|a na aversot na banknotata od 1 denar. Ovde od golema pomo{ e upotrebata na Internet kade mo`at da se najdat pogolem broj fotografii i tekstovi. Krznoto e naj~esto dam~esto. Vo ovie aktivnosti potrebno e da se smisli slogan za celata kampawa. ^apji (Ardeidae) – spa|aat vo redot na {trkovidni ptici. dolg vrat i mala glava. Vo odnos na teloto nozete se kratki. imale golema upotreba vo ribareweto na dojran~ani. Zabele`ani se site nijansi od belo do temnokafeavo i skoro crna boja. Na sekoj bex e pretstaven eden vid rastenie ili `ivotno. Rastenija i `ivotni . visok 80 cm i te`ok od 14 do 36 kg. Vo na{ata zemja poznati se sivata ~apja (Ardea cinerea) koja prestojuva pokraj golemite reki.na{i nacionalni simboli. Potoa od hartija se izrabotuvaat bexovi koi se delat niz u~ili{teto. Teloto mu e val~esto i krupno. prekrieno so dolgo. dolg vrat i dolg klun. iako ne mnogu brzo. 1991). iako postojat na primeroci i bez damki. a prednite prsti se srasnati so plovna membrana. Ma`jacite se visoki prose~no 62 cm. (Dimovski A. gi terale ribite vo posebno ogradeni lovi{ta t. gusto i grubo vlakno. Perduvite im se temno oboeni. letaat sigurno. koi se nao|aat kraj bregot obrasnat so trska. Najmnogu se upotrebuva za odbrana na stadata ovci od divite `ivotni. Se hranat glavno.nivniot broj samo vo klisurata na rekata Radika iznesuva okolu 54 edinki. kormorani (Phalacrocoracidae) – spa|aat vo redot na veslono`nite ptici. so ribi.n.

34 | Na{ata tatkovina . gi poznavaat na~inite na nivna za{tita. umeat da gi poznavaat nivnite osnovni karakteristiki. o~ekuvani rezultati U~enicite steknuvaat znaewa za retkite vidovi rastenija i `ivotni vo na{ata tatkovina.Po`elno e vo kampawata da se vklu~at likovnata i literaturnata sekcija i na toj na~in da prerasne vo zaedni~ka aktivnost vo u~ili{teto.

Andonovski T (1984): Geomorfologija na Marwww. Geografski dina i prostorno planirawe. X.google. 8. iovo. www. Kol~akovski D (1996):Geomorfolo{ki karakteristiki na 30. 27. 33-34. 33-34. 7. Skopje. Andonovski T. PMF. 16. Zikov M. 1. Geografski razgledi kn. Markoski B. 19. Zikov M (1987): Geomorfolo{ki osobenosti.gov. Stojmilov A (1975): Turisti~ki vrednosti planinite vo SR donija spored na~inot na nivniot postanok.exploringmacedonia. Atanasovski V (1993): Prirodnoto nasledstvo na Resni geografski karakteristiki. Jovanovi} S. 34. 14. donija. nivna valorijakupi~kiot planinski turisti~ki region. 23. Mariovo kompleksni geografski prou~uvawa. mariovi kompleklniot park Gali~ica. 32-33. 26. 2. sv. Geografski razgledi kn. 20. 33-34. sredno stru~no u~ili{te.com Godi{en zbornik kn. Godi{en zbornik kn. Godi{en zbornik kn. `ivotna sredina tom 1. (1979): Geomorfologija na planinata Bukovi}. 36. www. Skopje. Panov N (1999): Receptivnite faktori kako element za razvoj na turizmot vo Kru{evo. Vasilevski D (1999):Tipovi vodopadi vo Republika Make. Kol~akovski D (2005): Osnovni hidrogeografski karakteristiki na karstnite vrutoci vo Republika Makedonija. Bilten za fizi~ka geografija br. Panov N (1998): Nacionalnite parkovi kako kompleksni Godi{en zbornik kn. Britanika Enciklopediski re~nik kn 10 F-[. Makedonija . Kol~akovski D (2005): Prilog kon prou~uvawe na mikroreljefnite formi vo granodioritnite karpi na lokalitetot Markovi Kuli. P (1931): Reqef Skopske Kotline. MNR. 35 | N a { a t a t a t k ovina Literatura: . 25. 25. www. 12.ekolo{ki atlas. www. Geografski str. 17.com vo nacionalniot park Gali~ica. razgledi kn. 18. Geografski razgledi kn. 13. Stojmilov A (1984): Geografska polo`ba. 31. Kol~akovski D (2001): Speleomorfolo{ki karakteristiki 33.reka. Kol~akovski D (1999): ^ovekot i prirodata – degradacija i 32. istiki na Kumanovskata kotlina. mariovi kompleksni geoza{tita. Zikov M (1999): Valorizacija na vodite na rekata Treska vo 28.mk Manakovi} D.1.24. 21. Milevski I (2007): Mojata tatproblemi vo Op{tina Lipkovo (prv del). 4. 2.mzsv. Risot vo Makedonija . 13. 21. 36.com. Andonovski T (1993): Podzemni karstni formi www.mk. 37. Ministerstvo za `ivotna srevisokoplaninskiot predel na Stara Gali~ica. publika Makedonija i na~inite na negova za{tita. Toper. materijal na Dru{tvoto za za{tita na prirodata na MakeSkopje. 31. br. 185. Geografski razgledi kn. Vasileski D (1997): Radika. 5. 6. [ar Planina. PMF. Kultura. grafski karakteristiki.mk Manakovi} D. Milevski I (2001):Geomorfolo{ki karakterturisti~ki motivi. Godi{en zbornik kn.materijali na Makedonskoto ekolo{ko za{tita. Selmani A (2002): Identifikacija na osnovnite ekolo{ki Apostolovska To{evska B. 15. 22. Geografski razglekovina Makedonija. Stojmilov A (2002): Fizi~ka geografija na Republika Makepodra~jeto na kawonot Matka. Koordinativno te lo za iseledi kn.gov.galicica. Institut za geografija. Geografski razgledi kn. 1-2. na karsniot reljef vo Republika Makedonija. 10. Glasnik 29. 25. 31-32. Godi{en zbornik Makedonija. Andonovski T. Skopje.moepp. Tetovo. Ekologija.mk. Skopje. 40. 3. 23. Geografski razgledi kn.com Manakovi} D (1962): Poteklo na vodata vo vreloto Ra{~e. Stojmilov A (1984): [umarstvo. 11. Stojmilov A (2006): Turisti~ka geografija (za prva godina) Skopskog nau~nog dru{tva kn. Grad vo Prespanskoto Ezero.org. Skopje.yahoo. Godi{en zbornik kn. www.nacionalen park – propagandno-informativen razgledi kn. Godi{en zbornik zacija i kategorizacija za prostorno ureduvawe na nacionakn. Kol~akovski D (1997): Biogeografija (interna skripta). Skopje. 9. Skopje. 2007. dru{tvo. donija. Stojadinovi} ^ (1968): Geomorfolo{ki crti na ostrovot Golem ni{tvo. Stojmilov A (1977): Turisti~ki vrednosti na pelisterskiot i kn.geografija. Napredok. Korisni internet adresi: Lazarevski A (1993): Klimata vo Makedonija. PMF. 6.

ISBN 978-9989-939-91-4 .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->