P. 1
Raskazi Od Shesti Kat, Dragi Mihajlovski

Raskazi Od Shesti Kat, Dragi Mihajlovski

|Views: 907|Likes:
Published by Natalija Jovanovska

More info:

Published by: Natalija Jovanovska on Jan 22, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/18/2012

pdf

text

original

Sections

  • Milton
  • Tasi~o
  • Nu{i}
  • Merso
  • Granica

RASKAZI OD [ESTI KAT

Дигиталната верзија на оваа книга е објавена според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи извор-Некомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете:

да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото

Под следните услови:

• •

Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело.

• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Drugi knigi od Dragi Mihajlovski: Re~no uli{te, Skopje, Kni`evna mladina na Makedonija, 1981 (raskazi) 2. \on, Skopje, Kultura, 1990 (raskazi) 3. Skok so stap, Skopje, Makedonska kniga, 1994 (raskazi) 4. Tripolskata kapija, Skopje, Kaprikornus, 1999 (raskazi) 5. Prorokot od Diskantrija, Skopje, Kaprikornus, 2001 (roman) 6. Smrtta na dijakot, Skopje, Kaprikornus, 2002 (roman) 7. Vol{ebnoto kotle i drugi bajki, Skopje, Kaprikornus, 1995 (kniga za deca) 8. Siromaviot i ~u~urligata, Skopje, Kaprikornus, 2000 (kniga za deca) 9. Neraspnati bogovi, Skopje, Tabernakul, 1991 (esei i prevodi) 10. Pod Vavilon: zada~ata na preveduva~ot, Skopje, Kaprikornus, 2003 (esei i studii) 1.

DRAGI MIHAJLOVSKI

RASKAZI OD [ESTI KAT
IZBRANI I NOVI

KAPRIKORNUS, 2003

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”. Skopje 821.163.3 - 32 MIHAJLOVSKI, Dragi Raskazi od {esti kat : izbrani i novi / Dragi Mihajlovski. Skopje : Kaprikornus, 2003. - XVIII, 431 str. ; 21 sm Mojot raskaz / Dragi Mihajlovski: str. V-VIII ISBN 9989-715-16-5 COBISS.MK-ID 53153546

Mojot raskaz

V

o tekstot nare~en raskaz mora, preku re~enicite, da se krade prostor i vreme za, {to pobrzo, da se stigne do vrvot na edinstveniot nastan kaj{to e epifanijata, otkrovenieto ili ona zaradi koe avtorot n# vle~el za nos ne ostavaj}i, ni za mig, da mu pobegneme od pozicijata na koja smrtno sme mu potrebni - ~itatelskata. Pritoa na~eloto preskoknuvawe i goltawe na celi nastani, ili ostavawe jazovi, procepi vo re~enicite od tekstot, postojano funkcionira. Vo niv, vo tie ‘temni zoni’ na tekstot prebiva premol~enoto, ona drugoto, neizbranoto, ona {to vreska, pi{ti, pla~e po svetlina no koe avtorot, prisilen na izbor, nikoga{ ne e vo mo} da go pretstavi vo eden ist tekst. Tokmu zatoa avtorite se postojano terani od ova ‘drugoto’ da pi{uvaat novi tekstovi vo koi, za da bide ironijata pogolema, {tom }e go pretstavat prethodno potisnatoto, istovremeno ovozmo`uvaat ra|awe na novo potisnato koe, normalno vedna{ po~nuva da pla~e po sopstvenoto izleguvawe na videlina. Zatoa avtorot nikoga{ ne prestanuva da pi{uva iako negoviot napor da ja isfrli na povr{ina seta potisnatost, seta drugost, e, o~igledno, zaluden. Edna takva re~enica (so ‘temni, preskoknati mesta’) {to bi mo`ela da otvori eden raskaz bi glasela, pribli`no
V

vaka: Dimitar izleze od doma po cigari bez da & se javi na Marija a koga & se javi ve}e be{e vo Avstralija, pre`enet i bez namera da se vra}a. Vedna{ gledame kolku vreme i prostor se goltnati. ^itatelot verojatno se pra{uva kako i koga izvadil viza, dali dobro patuval, imal li gri`a na sovest, kako i koga stignal vo Avstralija, so kogo se pre`enil, zo{to re{il da ne se vra}a itn.. Koga avtorot bi se zafatil ova da go objasnuva, toga{ bi preminal vo podetalna eksplikacija na temnoto, vo pogolemo zagrabuvawe od ‘drugoto’ odnosno bi se otka`al od raskazot i bi pi{uval roman. Za{to kako {to e raskazot eden vid objasnuvawe, tolkuvawe, depoeticazija, demetaforizacija, desakralizacija na pesnata kako kni`evna forma, taka romanot e objasnuvawe, tolkuvawe, demetaforizacija, desakralizacija na raskazot. Sekoj obid rabotite da se objasnuvaat vodi vo metonimizacija, vo pro{iruvawe ili vo eden vid ‘prevod’ na prvoto, bo`joto, svetoto, metafori~noto, na poetskoto. No jasno e deka nieden avtor, bukvalno nieden ne mo`e nikoga{ do kraj, zaradi sopstvenata ograni~enost kako su{testvo, bez ogled na milionite stranici ‘eksplikacija’, da go izvle~e na povr{ina ‘drugoto’, temnoto, skrienoto, ona {to, bez ogled kolku i da e potisnuvano vo temnicata ili vadeno na videlinata od tekstot, postojano }e bara da bide ~ueno i videno. No da se vratime na na{ata re~enica. So isto takvi re~enici po nea se sozdava tekstot na raskazot. Takviot tekst, isto kako re~enicite od koi e sostaven, golta i preskoknuva vreme i prostor. Toj e nu`no paratakti~ki, odnosno jukstapoziciski vez od, prete`no, nezavisni re~enici, koj{to brzo i nezadr`livo juri napred do odnapred postavenata cel odnosno do ve}e spomenatoto otkrovenie ili epifanijata. Tuka, samo tuka, dokolku
VI

raskazot e uspe{en, po do`iveanoto zadovolstvo, ~itatelot stanuva svesen zo{to bil tolku gri`livo i vnimatelno voden dotamu. Zna~i dejstvo, samo dejstvo, ni{to drugo osven dejstvo. Pritoa vo tekstot {to se sozdava do`d mo`e da vrne samo vo edna re~enica no nikako vo site. Istoto va`i i za opisite. Ako gi ima, tie se samo i edinstveno vo funkcija na dejstvoto i na paratakti~kiot tekst {to brza (stremej}i se da proizvede zadovolstvo) da ja zatvori na edna zamislena, odnapred fiksirana to~ka, svojata, inaku apsolutno, otvorena struktura. ‘Te`inata’ na re~enicata sekoga{ zavisi od ‘te`inata’ na zborovite {to ja so~inuvaat. Poradi relativnata kusost na raskazot, avtorot ne mo`e da si dozvoli upotreba na zborovi bez sopstvena te`ina, osnosno energija. Energijata zadol`itelno doa|a od napregnatosta, nagnetenosta na zborot so tradicija, kultura, religija, modernost. Praznite, neenergizirani zborovi imaat neverojatna mo} da ja urnat strogata struktura na raskazot, odnosno da go napravat neuspe{en. Za `al, ponekoga{ za toa e dovolen samo eden, edinstven zbor. Neenergizirani mo`at da bidat i zborovi {to se pomalku poznati. Takvite nikoga{ ne smeat da se upotrebat bez ubavo da im se smisli mestoto vo kontekstot za{to samo vo nego tie dobivaat smisla i za{to samo taka mo`eme da gi razbereme bez da go znaeme nivnoto zna~ewe. Ili, ka`ano poinaku, zborovite si imaat svoe zna~ewe, no dobivaat smisla samo koga se stavaat vo kontekst, odnosno koga im se raspa|a zna~eweto vo procesot na potraga po smisla pri gradeweto na re~enicata. Koga pi{uva, odnosno koga so zborovite pravi re~enici a so re~enicite tekst (vo slu~ajov raskaz) koj{to treba, vo daden mig, da mu dade zadovolstvo na ~itatelot, avtorot mora da bide svesen deka nastanite i promenite
VII

{to se slu~uvaat vo negoviot tekst mo`e da imaat golemo vlijanie vrz nadvore{niot, avtomatiziran, sekojdneven svet. Tuka le`i va`nosta na kni`evnosta. Taa trgnuva od stvarnosta, ima referenti vo nea, no koga }e se oformi, vlijanieto ne e od stvarnosta vrz kni`evnosta tuku obratno, od kni`evnosta vrz stvarnosta. Zatoa koga se oblikuva raskazot, bitni elementi za ostvaruvawe na edna od osnovnite celi na kni`evnosta - nejzinoto vlijanie vrz stvarnosta od koja trgnuva - se otvoraweto i zatvoraweto na raskaznata struktura. Tuka avtorot treba da bide najeksploziven: pri otvoraweto za da go privle~e vnimanieto na ~itatelot i pri zatvoraweto kaj{to e epifanijata za da mu pru`i zadovolstvo na ~itatelot no i da go ostvari potrebnoto vlijanie vrz nego za ovoj da ja menuva stvarnosta vo koja, da ne zaboravime, edinstveno `iveat toj i avtorot. Kni`evnite likovi, za razlika od niv, `iveat samo vo jazikot. Ovde, pred vas, kako pokaz na pogore ka`anoto, stojat dvaeset i osum ‘kusi’ zagrabuvawa vo ‘drugoto’ praveni vo periodot od 1979 do 2003 godina. Va{e e da gi pro~itate no va{e e i da ne gi pro~itate. Ova e qubeznata varijanta. Nequbeznata, niz slobodna parafraza na edna efektna zavr{nica od raskaz na italijanskiot avtor Stefano Beni, bi glasela: ‘Dobredojdovte vo kr~mata so edinstveni jazi~ki specijaliteti. Jadeweto od paratakti~ki strukturi i mo}ni epifanii e gotovo: koj e gladen neka poveli, koj neneka odi bestraga!’

VIII

.

.

na Brankica .

.

Sodr`ina Izbrani raskazi Od Re~no uli{te (1981) Liljak 19 (1979) Roditelski 40 (1980) Od \on (1990) Majstor 61 (1982) Slu~ka 71 (1983) Svrtni~ar 75 (1984) XIII .

Svedok 92 (1985) Mese~ari 104 (1985) Pe~urkar 113 (1987) \on 122 (1989) Od Skok so stap (1994) Ku}a vo Solun 143 (1992) Sre}na Nova 156 (1992) Kopile 162 (1993) Po{tar 169 (1993) Skok so stap 176 (1994) Od Tripolskata kapija (1999) Kole 218 (1995) Antologi~ar 246 (1996) XIV .

Milton 265 (1996) Zaem 297 (1997) Ko{nica i kostum 309 (1998) Tasi~o 326 (1999) Tripolskata kapija 337 (1999) Novi raskazi Restorant 375 (2002) Nu{i} 386 (2003) Pisatelot 399 (2003) Skova 411 (2003) ‘[tedwa Horacio’ 419 (2003) Merso 428 (2003) Granica 437 (2003) XV .

.

Izbrani raskazi .

.

” mole{e. Zaharijo. Drskoserec. So studeno prepoznavawe me|u pr{lenite. “Isteraj gi. zavet ili `elanie. “Saka{ da ti ka`am s# za niv?” “Ka`uvaj mi za gluvcite. “Mo`e da n# zgrap~at. “Zbor! “ “Zbor koga vi velam! “ “Re~eno e zbor. “Toa se staorci”. Taa lilja~ka jas liljak. I po~naa da se vovlekuvaat vo na{ite grumu{nikavi telosii. Bez krik. I frleni niz bunar. vo no}ta sproti Duovden. Zboor! Slu{ate?” I buvnaa crni gadurii od temninata.Liljak P oradi nekoja stara kletva. I se slu~i. kako zadu{nina.” insistira{e taa. I da se lepat za du{a. I tresat. Zemjotres. I s# ne{to taka povtoruva{e. mi re~e Zaharija. Bez poplaka. “Li~at na gluvci”. nepokor. Na{ata predolga borba so mrakot. Tuka po~na i taka po~na na{ata dolga agonija me}u slepite dolni leta~i. “Staorci se toa.” bara{e taa. zaklu~iv. pa|avme glave~ki do Dolna zemja. Kako treska. Nepre~eni od nikoj. Vo nesvetlata uli~ka letkavme jas i Zaharija. jas i Zaharija se prestorivme beli liljaci. Staori{ta {to od strav od podzemno griznuvawe nekoga{ podzaletnale kojznae od 19 .

Vo stav mirno. Krilo do krilo. Mo`e{ edna{ da prestane{ so prikazanite? Isterajgiiiii!” I s# taka pafta{e nekontrolirano. se xarevme vo avetskiot red {to se ramne{e. “Obi~no dobredojde. “Strav mi e. I s# taka go poka`uva{e. prokletstvo isprateno od nependek bog gi preseklo. strav po~nale da vlevaat po zemjata. Poslu{nite le{peri vo pozdrav na desno. Nebare mu be{e va`no {areniloto. “Zbor!” “Re~eno e zbor!” “Stanuvajte le{peri!” Zagrme. Me|u ova pleme najsetne gi najdov svoite potomci. So hor graka~i voden do koski. zazbiftan se zadade kon nas. So ~inot. I gusti par~iwa crn do`d ja topea uli~kata. Murtavo zagledani vo crnoto nebo {to samodelski se pora|a{e.Dragi Mihajlovski kade. No na vivnuvawe. “Isteraj gi” vreska{e taa. Mr{ojadci.” “Sepak mi e strav. “Najmnogu od dobredojdeto. I pozdravi. Nivniot crn zapovednik ima{e {areno krilo.” prizna Zaharija.” povtori. I krenaa nekoe krpi{te. “Ostavi gi prikaznite. “Ova ne e na{eto carstvo. I nikoga{ ne se dorazvile. ^etata postroena. Kako mo`am da isteram nekogo od negovoto carstvo?” “A kako znae{ deka carstvoto e nivno?” I s# taka gi gledavme kako se strojat na zgurata. “Nema od {to da se pla{i{“ rekov.” I s# taka gleda{e zastra{eno niz uli~kata. Iskisnati. slepi. Zaharijo. I od strav od strav. Kako mo`e{ so slepci da vodi{ fer borba? 20 .

” “Da. [inik. So cini~en izraz na obrazinata. “Trgni se Zaharijo. Koj toa mo`e{e da go znae? Nepoznatoto e men|eme. Go zacica.” Ni{to ne se slu~i.” rekov. So seta svoja va|a~ka sila. “Strav mi e za tebe. “Se pla{am }e te rastrgnat.” 21 .Liljak Toj trgna kon mene. Mu ja presekov otstapnicata. Potoa samo u{te senki i leplivi stapki po kali{teto. [lapatika. Dupnimandalo. Si go pribrav gazot i so srce posveteno na Zaharija se predadov na nafakata. ]e me zadu{e{e od gu{kawe.” re~e. Pod stra`a. Go za{muka. Izbezumeno mi skokna vo slepoto oko. Sekoga{ gi sakam polnite imiwa.” “Dobro. Molsna. Bezobraznik. Ili po~esna regimenta. [ut. [ebek. I prismirena pojka na mr{ojadec. I trgnavme.” “Ti si edinstven {to me vika Zaharija. Potop ja zafati nepodgotvenata uli~ka. I setiv vo damarite tu|a radost prese~ena od zvuk na neto~ena bi~kija. I s# taka me gu{ka{e. Potoa vo drugoto. “Nema zo{to da se pla{i{. Zaharija dojde i me gu{na lilja~ki. Cepure. Mihajlo” re~e. Zaharijo. Dalaverxija. I ne mo`ev da go vidam koga {mugna me|u rasjeto. “Jas veruvam vo tebe. Zaharijo. Studenilo na srce {to stega.” “Jas sum Zaha. “Misli{ deka toa sega mi e va`no?” Toj po~na da mi gi kubi perduvite. Ne{to kako pukot vo blizinata.

Pisna Zaharija. “Prvin ti!” re~e zapovednikot. Deka i nie sme privremeni. Deka sekoe dvi`ewe mo`e da se po~uvstvuva. Zamokriv. 22 . Kon {to tie vodat i do {to doveduvaat.Dragi Mihajlovski I prodol`ivme. Me stegnaa. I se slu~i. Deka moja specijalnost e ispituvawe na mo`nite pravci na sekoe dvi`ewe. Duri po~uvstvuvav deka mo`am s# da & ka`am. Deka s# {to se slu~uva e privremeno. U{te nedorazvieni. N# do~eka miris na nem i crna zemja. Setiv po tri tapavi prsti vo grklanot. I s# taka. Skukulena za molitva pred liljovojnikot. I pak prodol`ivme niz du{ata na edno crno luwi{te {to n# natera iskisnati da sledime nekakvi seni{ni dvono{ci. I me zgrap~ija. Stutkan. So crno no`i~i{te mi gi doskratija kriljata. Vo postoeweto malarija. I korov. Izmajmuren. Deka do krajnata cel ima privremeni celi. So broj~e nabieno na vrat morav potoa da le`am vo sedeloto. I deka ne treba da se pla{i od sitni zastranuvawa. I me poturija so `e{ko no}no vodi{te. Kako li se sakaat liljacite? Vo golemata sala nema{e ni{to. Pa duri i da ja zaqubam. ]e me sakatat. Nekolku prazni sedela. Mojata li~na Zaharija lilja~ka. “Se tresam. I taa zbifta{e. I n# zbli`i. Deka sum go ispituval negovoto poteklo. I u{te & objasniv s# za dvi`eweto.” mi re~e i lilja~ki se vpi vo mene. So Zaharija nikoga{ porano ne sum bil tolku blizok. I s# taka piska{e. Se raspiska od piskawe. I setiv kako se poboluvam od ov~i sipanici i tifus. Potoa odedna{ s# se spoi so temnicata. I ja nalegnaa liljaci. I ti{inata. Trkalezen bol vo gradite. Otsprotiva ja legnaa Zaharija.

se skri vo mene. I ra~i{ta od perja po~naa da se podavaat.” “Se predava{. “Taa nema u{i.” zaklu~iv. Se rastemeli ku}i{teto. Crno{turecot i zvukot zadocnet od slepa svetulka {to zaskitana se mu{nala me|u golemi leta~i. “Nema komu da se `ali{ vo temnicata!” odgovoriv. Kade bilo. Nekoja nedore~enost i zlonavest {to voznemiruvaat i n# teraat da se pribirame. Zaharijo. “Stanuvajte le{peri!” “Na noze da ve ima!” “Prokleti pezevenci!” “Na letawe. Se rascepi prostorot i mrak po~na vo mrakot da navleguva. I prodorno glasi{te go zdrobi no}niot mir na prividot.” “Jas nema zo{to da se pla{am. Nekakvo tivko grakawe izvira{e od nea.” zagraka.” “Zarem leta~ite ne se pla{at?” pra{a. So podmolen potsmev vo zagrabot. S# {to postoi se pribira. Pred nejze da se pribirame. Polno} li be{e ako no} be{e.” zavr{i taa i teteravej}i se. ]e da ima tajna sila vo temnicata. I nerazjasnet strav od temni~i{te. ~uvte? Na l-e-t-a-w-e!” 23 . Odedna{ se raskalapija yidi{tata. “Leta~ite se pla{at od prizemjuvawe. “Do temnicata }e se `alime” mole{e. Taa lipa{e. Jas ve}e ne sum ~ovek. “Ovde nema lu|e da se pla{at. “Mirno koga vi rekov!” “Strojte se le{peri! Slu{ate?” S# se slu{a vo temnicata. Svetot e pribirawe.” re~e.Liljak “]e se `alime.” objasniv “a i liceto & e razlieno. “Mirno!” Se za~u odnenade` odnadvor. “Ti se pla{i{.

” Najte{ko e da zaspie{.” “Nikoj ne mo`e da bide brz kako furijata. I kako temna furija profu~i kraj nas.” *** I navali na nas studen veter {to go mrzne zdivot u{te vo povojot. “Mislev. Jas ja znam kompletnata teorija na letaweto. Site hipotezi. Nedofatlivo. Poletavme nekako. Za nas nema vreme za spiewe. “Kolku vreme trae{e sonot?” pra{a Zaharija. para{uterski ve{tini. “Sakam da sum brza kako nea.” re~e Zaharija. Ako toa ti uspee avtomatski prestanuva va`eweto na prokletite zakoni. koeficienti. “Kolku bavno letame. So pospano viewe na zarazenite damari. “Sonot trae ve~no. No prakti~no bev najsporiot leta~ 24 . I stanuva{ nudisti~ki gospodar na beli dojki. “Furijata e mnogu brza” objasniv. Pri nivnoto bolno aktivirawe kon besproyirnosta. I jasno mi be{e zo{to zapna Zaharija da & ja otkrijam tajnata na brzoto letawe.Dragi Mihajlovski Vremeto spie. I pak vo temnicata is~ezna. Vo mrakot kru`at bacili na ov~a ka{lica. Od temnicata {ikna crna gadurija. Taa ima poseben zalet pri letnuvaweto. na{iot son kolku trae{e?” “Sonot e nedeliv a traeweto nepostoe~ko ka~estvo. Izma~eni. karamboli. I jas i Zaharija.” odgovoriv. Za na~inot prestoruvawe {tukesta furija {to ve{to se provlekuva niz prostornite stapici. Vo beste`inska sostojba is~eznuva leprata.

” re~e Zaharija.” I podletnuvav i ponatamu. “Tvojata vrednost e teoriska. So klunot zavrten kon mene vr{e{e ~udno letawe. “Minuti koga }e se vidi mojata vrednost.” I s# taka me navreduva{e. Zaharijo. “Zarem site tvoi teorii ne vredat edno pobrzo zamavnuvawe so kriloto?” prokolnuva{e. Me zaglu{i od glu{ewe. Lilja~ki. I kilavo paftav so potskratenite krilja. Lilja~iwa.Liljak me|u jatoto liljaci bezpo{tedno nurnati vo mrakot. *** I potoa u{te cela surija nemo n# prestignuva{e vo letot. “Napravi ne{to. Me prese~e.” prodol`i taa. “Jas gi ~ekam svoite pet minuti. velosipedski trki na koi nikoga{ ne sum u~estvuval. “Poslednite se bezbedni.” vika{e Zaharija. Postepeno stanuvame opa{ka vo moreto zazbiftani leta~i. “Ti nema{ svoi pet minuti. “nikoga{ ne sum sakala da bidam posledna” besnee{e.” re~e Zaharija. I s# taka me zaglu{uva{e. “Sakam najbrzo da letam. “Poslednite mudro letaat” se dosetiv. Kon {to li brzaa? Ima li cel vo temnicata? Ili po navik samo se pavta niz mrakot? “Sakam pobrzo da letam. Nekoj napor roden od bespomo{nost ja tera{e napred. 25 . “stori ne{to od tvoite teorii” mole{e. Ti si bespolezen. Kon onie {to n# prestignuvaa.” mudruvav. Liljaci.” I potoa & doka`uvav so primeri od atletski krosevi.

“Toga{ mnogu malku se obiduva{. Mihajlo?” “Pravecot na liljacite.” “A kako da gi podobrime mo`nostite?” pra{a.“ rekov. I ja sfa}a mojata ni{to`nost vo prostorot. “Ti ne me poznava{.” Toa ne be{e dovolno objasnuvawe. “A koj e na{iot pravec. Drug pravec nema vo temnicata. I ~uvstvuvav kako ne{to tajno se ra|a vo nejzinata lilja~ka telosija. Tvojot dostrel e lesno ~itliv. Otpornosta na vozduhot pritoa. Mene me interesiraat site letawa. “Dovolno mi e tvoeto odnesuvawe. Neka odat napred.” objasniv.” odgovoriv. Zaharijo. “[to zna~i toa mudro letawe?” “Pu{ti gi pobrzite napred. Dejstvoto na letaweto vrz razmestuvaweto na atmosferskite talozi. Potoa mo`nite naru{uvawa na pravecot.” odgovoriv. “So mudro letawe. “Sekoj leta spored mo`nostite. Gustinata na oblacite ako letaweto se vr{i niz niv. “Ti seto vreme me mavta{. Odnekade n# dovtasa studen udar. “Ti ne znae{ da leta{.Dragi Mihajlovski “Na{ite mo`nosti se tolkavi.” “Se obiduvam da storam s# {to mo`am. Zaharijo. “Za na{iot pravec. 26 .” “No jas ne razmisluvam samo za ova letawe. Setiv kako raste ironijata vo nejzinoto leta~ko odnesuvawe.” “A za koj pravec zboruva{?” pra{a. Kako me namrazuva.” me prese~e. Dovolno da ja razubedi. Zaharijo.” I se slu~i. Da & gi razbie golemite iluzii. Mihajlo” re~e. I potsmevot vo graka~koto kvintno trkalo. Varijabilata na koeficientot na trieweto {to se javuva pri otporot.” rekov.

mrzlovci!” “Zapnete polza~i!” “Teraj. teraj! Teraaaj!” “Udri so kam{ikot! Gazi po ~urulkite!” “Udriiiii!” Onoj so {arenoto krilo pak se le~e{e na nas. Vidov kako ne~ujno me prokolnuva.” objasnuvav. “Mol~i!” vreskav. Toga{ me fati strav za Zaharija. I bezmilosno n# udiraa. “Dolu so niv!” vreska{e raspameteno. Zagrme. I s# taka graka{e po lilja~i{tata {to so crni kam{ici n# gonea. “Vo temnicata nema izbor. “Zarem pak }e n# kisne no}no vodi{te?” pla~e{e Zaharija izbezumena od bolka. “Najdobro e da si posleden. Niz porite mi te~ea grut~esti ligi. No mo`no li e begstvo od nezagraden zatvor? “Pomooo{!“ vreska{e Zaharija. So bolni zamavi zdravo udira{e po na{ite nama~eni telosii. Najbezbedno e da si posleden!” mi se potsmeva{e. “prifati gi udarite kako galewe od prostorot. Me soblaznuva{e temna te~nost. So kru`ni oscilacii vo zarazenoto telo. N# isperda{i od perda{ewe. I od kade pak se pojavi? Postoi li smrt vo mrakot? Ili smrtta e mrak i obratno? “Stroma~kaj gi!” vika{e. Kako da & pomognam na Zaharija? Zarem nema pomo{ vo temnicata? “Mrdnete. I se obidovme da begame. I po~na da ni gi perda{i zadnicite. I s# taka n# perda{e{e. 27 .Liljak Za{ilen u{te vo zamavnuvaweto. Poradi goleminata najblaga forma na milozlivost mu se udarite!” I s# taka podnesuvavme. Pisnavme. Se ispotsmea od potsmevawe.

Ili }e me pobedi{ privremeno. Mi ide{e da puknam od maka. So tap udar po neispitaniot vla`en makadam. Se xarev ko netokmu vo mestoto kade {to. Zaharijo. Bode`ot mo`e }e mi pomogne. Vo ona {to treba{e da bide raka setiv studena dr{ka. vo ne{toto ili ni{toto. Do moeto sledno pojavuvawe vo nekoja druga forma. nesigurno letka{e Zaharija. bez tvrd gazer? Mislev so mozokot {to mi be{e na raspolagawe no ni{to ne mi teknuva{e.Dragi Mihajlovski “Vnimavaj. I so prezir op{tam so tebe. I mizerno te voobli~uvam. I poluzagu{ena moli{ za prosta reprodukcija. ni{to razbirlivo {to mo`ev da go svaram. Kako te nabivam vo tesen prostor. I da vidi{ slepa kako te zavladuvam. I sega sigurno treba da se stori 28 . Tvojata crna mo} e nemo}. Gadurijo. No moram da te pobedam. ”Aaaaaaaaaaaa!” Besramna temnino! S#mo}no temni~i{te! Ti {to vaka nezainteresirano gi vle~e{ koncite na moeto postoewe! Mi se gadi{. Vo bolen prostor so crni misli za Zaharija.” rikav. Dolga }e bide mojata borba protiv tebe. Nadolu vo nepoznatoto. Te so`aluvam. Setiv kako mi ja snema te`inata i kako vo slobodno pa|awe si ja sledam Zaharija. So seta lilja~a sila go zabiv vo procepot. Po~na da me blue rasparanata temnica. A ti jalova ne mo`e{ da se porodi{. Zjapav. Sme{na mi si vaka bezobli~no skroena. Da ne mi gi poznae{ namerite. [to trba{e ova da zna~i? Zarem temnicata e bez dno. I nejzinata lilja~ka forma. ”Aaaaaaaa!” vikav propa|aj}i niz nevidliviot procep. Te po~ituvam. zjapav no ne mo`ev da sfatam. Potoa nenadejno me pogodi neol udar. Prizemjiv. “Zaharijoooo!” So dvete o~i vidov kako mi propadna vo mrakot. Dovolno e par~e ~ista svetlost za da ti poka`am zabi. seedno. No i te mrazam. do pred malku.

I me trese{e naludni~avo. Sovesta sekako mi e ~ista. No prakti~no e obdarena so ~uden instinkt {to ja vodi kon sakanoto. Lepliva po~va ili pod na postoeweto debelo se nafa}a{e na moite dolni ekstremiteti. Zaharija ~udno se odnesuva kon teorijata. Najtoplo e da se sokrie{ vo sebe.” bladam. Teloto e topla pokrivka za du{ata i nejzinite nekontrolirani apetiti. Trostruko ote`nat. Deka taka & bilo pi{ano. ]e ka`am ne{to nepredvidlivo ja otfrli od kolosek. ognica nevidena. Vo forma na prose~no oblikuvan {aren liljak {to 29 . Klunot mi zamrznuva. Lud da postoi{ e golema sre}a. Deka sitni gre{ki apsolutno se mo`ni pokraj krupnite. Privremeno da se smirat zovrieniot nemir i trpkite. Bez da sakam sama nadoa|a{e treska. Zaharijo. “Zaharijo! Zaharijooo!” Skisnuvav do koski. Ili pogre{en poteg vo sozdavaweto {to otposle te tera da zastane{ sproti sebe i otvoreno da si porazgovara{. Kade da najdam novo ruvo? Kako e ova ovde re{eno? Dali mrakot otvoril prodavnici i vrabotil ligavi liljaci po tezgite ili s# taka dava besplatno na svoite slepi `iteli? Racete mi se zaobleni. A mrakot za zemjata ko sira~e {to se trese pod surovite zakoni na boga. Od koi ulavoto e najmo}no i najrasprostranetoto.Liljak ne{to. dvojno gi ~uvstvuvav studot i gladta zavle~eni vo moeto zgolemeno postoewe. Letaweto odamna mi be{e dojdeno do klun. Kako da opstanam so golo telo? “Zaharijo! Zatvori ja vratata. Da se najde kakva i da e uteha. Deka najsetne s# e mo`no vo postoeweto. I trgnav na moite tenki no`iwa. I zatoa ne veruvam deka ne{to mo`elo da & se slu~i. I da priznae{ deka ima pove}e vidovi postoewa.

Nebare carska }erka izle~ena so vilino mleko. Mihajlo” mi re~e. Lesna vo letaweto. Zaharijo. Zaharijo. “Ni jas tebe ne te barav. “Ne sakam da letam visoko. “Tamu kade {to site letaat. Baraweto e moe `ivotno opredeluvawe. Na prestilka od glina i crna zemja. Sama. Samo go slu{nav sopstvenoto gazewe po raskvasenata glina i muzikata na prazniot stomak {to se bune{e za sopstvenata egzistencija. Bez gri`a na sovesta.” me prese~e. Pa|aweto od 30 . “Mene nikoj ne me baral. “Te barav.” “A kade }e letame?” pra{av. Ajde }e ti poka`am kako se leta.” “Tokmu taka Mihajlo.” “Ti i toa go znae{?” se ~udev. “Jas sigurno te barav Zaharijo.” odgovori. Ti si zaskitana vo postoeweto.” mi odgovori.” & rekov. *** Dolgo ne se slu~uva{e ni{to. “Vo mrakot sekoj sam sebesi se bara. Vremeto spie. Nenavivan so godini budilnikot e te{ko paraliziran. Polnokrvna.Dragi Mihajlovski slepo gleda niz navrenata maska. Zaharijo. Potoa nenadejno se pojavi Zaharija. “Zna~i slu~ajno se sretnavme. Pokrieno so stutkano no}no }ebe. No ne se vozbuduvam. Morav da se prestoram strven lovec {to so siten zamav gi uni{tuva sitnite leta~i.” “La`e{. I taka go odr`uvav goliot opstanok. So zarazna difterija vo opfatot. Sve`a.

No nekako uspeav da se vivnam pokraj nea. “Ne te sfa}am.” zaklu~iv.Liljak visoko e so straotni posledici. Zaharijo. so razdor pritaen vo glu`dovite. Zaharija stanuva{e va`na. Ulava glina i sitni bezbrojni stradawa zaglaveni vo nea. Zaharijo!” “Ajde. “Misli{ kako brat i sestra?” pra{a. Pod nas ostana ne{to kako crna taga. Obi~no sopnuvawe {to nabrzo is~eznuva vo zaborav. A jas ne sum samo ramna na tebe.” Ve}e te{ko ja dostignuvav vo dvi`eweto. Sega koga verojatno najmnogu si trebavme. Neverojatno. Mihajlo.” rekov.” “Pove}e nemam namera da pa|am.” odgovori. Taa navistina mo`e{e da me ostavi. Mihajlo.” “Nie sme nu`ni eden na drug. “Molam?” “Kako tolku brzo se zdobi so fantasti~en zalet?” “Ti nikoga{ ne si me sfa}al. se zasilivme jas i Zaharija niz dolnite predeli i nabrzo gi stignavme vo temnicata na{ite crni senki. Kako mo`evme taka lesno da sovladame tolkava razdale~enost vo prostorot? Potoa poleka s# po~na da mi se razjasnuva. Sledeweto ne e moja specijalnost. Zaharija 31 . I nekoja te{ka bes mi navira{e. “Ili ne{to drugo mo`ebi?” “A {to mo`e da bide pove}e od toa?” “Razdelbata. “Samo si me potcenuval.” zaklu~i taa i poleta. Nekolku raspar~eni kameni{ta. I suva glad {to vol{ebni~ki se vkorenuva vo beskrajot. I mojot namalen mozok po~na da gi sreduva vpe~atocite. “^ekaj me. Mihajlo!” I povtoro zbli`eni. Mihajlo! Obidi se posilno.

]e mi ja razmota{e od motawe. I kako }e privikne{ da gleda{ na ne{tata. Samo vo temna varijanta. Samo e va`no kade prvpat }e se pojavi{. “Mo`e{ li da ja napravi{ ovaa?” me pra{a i napravi nevidena perendija so vi`lestoto telo.” mi odgovori. Zaboravi ja svetlinata i vo mrakot }e gi najde{ istite blagodeti. Vidov koga Zaharija odleta do {areniot zapovednik. Besot poleka mi stivnuva{e. I na lilja~ki da mu objasnam deka nema pravo da se vovlekuva me|u mene i Zaharija. Ili sudar so nepoznat leta~ od slu~aen 32 . Se smiriv. Duri malku i se kaev za izbuvlivosta.” I s# na toa se zavr{i. Takov mi be{e ujot. “Jas najdobro letam pravoliniski. I s# taka ne{to sli~no mi se mota{e niz glavata. “^ekaj me. se pomiriv so novata situacija. Se re{iv da ~ekam nekoe silno tektonsko pomestuvawe. Zaneseni. Zaharijo.” Besno se zagledav vo zbidnuvawata.Dragi Mihajlovski me potcenuva{e. Svetot na temnicata e svet na svetlinata. I kako potoa skladno si letaa. “Pove}e nemam vreme za ~ekawe.” mi re~e Zaharija.” “Ti prebrzo donesuva{ zaklu~oci. Trae so godini a zaceluvaweto e generacisko. Od mrakot izlez e mrakot. ”Moram napred me|u posilnite. “]e ti doka`am deka sum najsilen. Prisposobuvaweto od eden svet na drug te{ko pa|a. Strpi se. Vozdr`an i tivok.” & vikav. Kade }e se za~ne{. Zaharijo. I pojavite. “Nau~i ja ovaa perendija. “ potoa pak }e letame zaedno.” vikav. Deka jas go imam pravoto da bidam kraj nea.” I sakav da go stignam {arenkoto. “Ne.” odgovoriv.

Iako metodite mi se dosta krvolo~ni. Moite vojni~ki ve{tini mo`ev {iroko da gi primenam. Sekoja povreda bolno zaslepuva a edinstveniot lek e odmazdata.” vreskav. Deka taa umot mo`e da mi go razboli. I mnogu drugi raboti da se napravat. A s# rabote{e za napa|a~ite. Za{to izgleda krponosecot odamna ni be{e poguben. Sam ja podignav krpata. Da go uni{time napa|a~koto kaj du{manot. I nekako liljacite po~naa da se prisobiraat zad mene.Liljak pravec. A negoviot zamenik pi{te{e ranet od srede karpite. I izgleda imavme {ansi da gi razbieme. I mnogu od niv vidov po~naa da daldisuvaat. No docneweto zna~e{e mrtva Zaharija. “doa|am. I zovrieniot veter. Zaharijo. A {to ako zagine Zaharija? Kako }e si ja prostam taa gre{ka? “Dr`i se Zaharijo. I krvavi se trupolea vo rasparanata utroba na temnicata.” Se {mugnav me|u rasjeto. Ako voop{to znaev koja e moja strana. Brzo zaboraviv na povredenata sueta. I ottuka so taen pogled go vol{ebnikuvav megdanot. I mo`ebi mnogu pove}e od toa. 33 . Ogromni crni leta~i so `edni klunovi go ispodup~ija mrakot i moite neverni liljaci. Vo vozduhot bazde{e nenajavena vojna. Vidov kako mnogu leta~i po~naa da pa|aat pod moite dale~inski udari. I nekako s# po~na da se vrti na na{a strana. I izdup~enoto crno nebi{te. *** Odedna{ po~uvstvuva miris na otvoreni tela. I gospod podzemen ako go ima{e. Na direk od slaba{no rasje. Zatoa letaweto go svedov na minimum i mrzlivo gi potpluknuvav slobodnite bakterii vo vremeto {to slede{e. No znaev deka sam e te{ko niz temninata. I pravea ona {to i jas pravev. Treba{e da se spasi ~esta.

Udirav i ~uvstvuvav zadovolstvo {to se ra|a{e po sekoe zamavnuvawe. I u{te sakav da go spasam {arenkoto. Nitu pak da `ali po zagubenoto lilja~i{te.” rekov. povici borbeni od pobednicite.” I prodol`iv da udiram. Zaharija o~igledno ne saka{e da rizikuva. Onoj ist {arenko {to mi ja zede Zaharija. “Uraaa! Pobedivme!” vresnav. 34 . Gospode. Silno i divja~ki. No za nego spas nema{e. Mihajlo” mi re~e. “Ni{to ne e toa Zaharijo. Dobro e {to pak mi veruva{. mavav.” zagrakav. Udirav. E~ea krikovi od ranetite. So brzo mavtawe doleta zad mene. Toga{ {to mi e gajle. Po vtorpat vo prokletovo temni~i{te.” I silno me gu{ka{e. I site posledici od niv. “Ti si ednistveniot junak na no}nata vojna. “Desnoto krilo. “Ti si junak. povtorno mi se vpiva{e vo postoeweto. ]e me zadu{e{e od gu{kawe. ]e se ras~e{nev od udirawe. Okolu pa|a{e do`d od iskasapeni telosii. “Junacite gi kovaat prilikite. Ili tajno dejstvuvawe na pogledot. Rastrgnati par~iwa letkaa kako gluvarki razbieni od detsko nevnimanie. Vidov kako go progolta lete~ka lamja {to nabrzo se izgubi vo temnicata. Site bitki se isti. Zad grbot mi be{e nekako sigurna. “Desnooooo!” Potoa u{te & go spasiv lilja~kiot `ivot na Zaharija {to treba{e da zgasne vo razraboteniot `eludec na eden dr~en leta~. A jas ovde ja imav taa sre}a.Dragi Mihajlovski Taa go prodlo`uva `ivotot. Ishodot ve}e mo`e{e da se naseti. temni~av zanes. S# taka vo ~udesen. So ve{t zamav mu go presekov kluni{teto. I s# se svr{uva{e.

I u{te malku gi potpra{tivme ostatocite od neprijatelot. I slatko me ligave{e so vol{ebna splinka. I u{te mnogu drugi liljaci {to bea sposobni za letawe. I teteravi krug~iwa pravev. S# zavise{e od eden mrzliv poteg na ona {to mi be{e mesto raka. I poslu{no me slede{e. I 35 . I pehar no}no vino mi ponudija. “Ubavo e da si slaven. Zarobenicite gi ubivme na lice mesto. Na nejzinoto krilo raste{e najubavata no}na slabika.” rekov. I po~uvstvuvav silna sre}a.” rekov. “Ti rekov deka i jas imam svoi pet minuti. Zaharija postojano me gu{ka{e. “Treba da u`iva{ vo slavata.” re~e.” “Kako ti uspea presvrtot?” “Dovolno e da si malku lud. Se ~uvstvuvav kral na no}ta. I ednoli~nosta. Potoa mi prio|aa liljacite eden po eden i mi ~estitaa. “Obi~no kratko trae. I pijan~ev. I mnogu sre}en se ~uvstvuvav. I postojano istoto go povtoruva{e.” “Premnogu si skromen. “Dojdi ta ti poka`am perendija. Vo pogorniot sloj na mrakot ~uvstvuvav deka sum nekoj i ne{to. “Toga{ presvrtot sam doa|a. I bezrezervno u`ivav vo pobedata. A jas mo`ev da ja otkinam.” re~e.” odgovoriv. Sakav najgolema veselba da napravam i na nea da gi pokanam site poznati i nepoznati `iteli na mrakot.” & rekov.” mi re~e Zaharija. I sakav da vikam vo prostorot. I gi kolnev site onie {to go sakaa mirot. “Ti si slaven.” mi re~e Zaharija i lilja~ki me bakna vo obrazinata. “Ti si glavniot tvorec na pobedata.Liljak “Pobedivme!” vresnaa i lilja~i{tata. Potoa me krenaa.

I s# nekakvi `elbi mi nadoa|aa {to ne znaev dali }e se ostvarat. “Se pla{am. mo`ebi. I malo pomrdnuvawe na zarazeniot svet. Na pobednicite mo`e da da im pripadne samo slavata. N# vnesoa vo zabitnoto hrami{te so mol~elivi kambani skroteni od leta~ka sila. So malo napregawe na viugite. “Toa e ~udovi{te. Dva beli li~ni liljaci.” “Zatoa se pla{am. I potsmev. Od mrakot iznikna perduvesto palto. Koroziran zab. I zatanteno grakawe. Zahrijo. “]e n# nagradi” rekov. Grmotevica od neskladni brm~ewa {to paraaat s# `ivo i divo. Od hrami{teto izlegoa temni senki. I sekoj drug 36 . Za ordenot {to }e mi go zaka~at napred i {to }e me napravi razli~en od drugite. I za~uvme fanfari. Jas napred. Vo mrakot sekoe izleguvawe ili doa|awe e temno. I vrski.” se vpi Zaharija. Po nas liljacite naredeni po zaslugi. I s# taka. Pobednicite ja primaat slavata no brgu gnijat vo nea. I da mu se smeam ulavo na svetot v lice. Crniot plo~nik be{e temna bara. Mo`e da n# goltne. So pagansko dvi`ewe na nevidlivite instrumenti po~na molitvata. Odedna{ s# se zati{ini. Vo temnata palata stignavme no}e. I site polegnavme vo kali{teto. Oti po bojot nikoj ne mo`e{e da obezbedi sigurno mesto vo jatoto bez moja dozvola. Najprivle~en za Zaharija. Mihajlo. Vnatre dve jabol~ici. Vo {uplinata-karies.” “Doa|ame kako pobednici.Dragi Mihajlovski Zaharija da mi izrodi mali lilja~iwa. Vo sekoj slu~aj telosijata mi be{e podgotvena za nagrada. poprivle~en.” I potoa se dade znak od zlokobnite kambani. Od jakata do krunata gore-crn prostor. Udari na ~ineli. Zaharija do mene. @olti vilici.

I zatoa e ve~en. I s# pove}e veruvav vo priznanieto {to }e mi go dodeli. Pravdata negova e nevidena. I lo{ite leta~i toj gi istrebuva. Spolaj mu na glavoliljakot. ^uvaj se. I nie sekoga{ doletuvame ovde. Me prikle{tija. No toga{ se slu~i. Imperatorot na no}ta {to lebde{e nad crna parea. I nesakaj}i klunovite ni se otvorija za prosta artikulacija. Begaweto be{e mislena imenka. A toj ispraven. Me zavrzaa so no}no ortomi{te. “Na trkalo!” zgrme glasi{teto. bogot na{. perjanicata na rodot na{. ]e se rastrese{e od tresewe. I ne~uena. I zatoa se molime. Od tvrdo zasrknuvawe na temni~i{teto. Po`ivej ni go bo`e na{. Na trkaloto pravev 37 . Oti edna{ ako staneme ona {to nekoga{ damna sme bile }e mu bideme dol`ni samo nemu {to n# ~uva i brani od zlobni vetri{ta. Najsilnite me|u nas da gi izbere i da gi vrati tamu od kade {to site sme dojdeni. So o~igledna zloba vo namerata. Domot na{ {to n& go ~uva ~esto od bliski zemjotresi razru{uvan. I golema nade` imav vo vra}aweto. Tri tapavi prsti poka`aa na mene. glavoliljakot. I vojnata lesna n& ja ~ini.Liljak zvuk be{e nabien vo ra|awe. Najgolemiot me|u najgolemite. “Na trkalo!” I s# taka se trese{e perduvestoto palto. carot na{ {to takva mo} ima od nas najdobrite da gi izbere. Toj go hrabri letot na{. [to mo`e{e sega toa da bide? Rastrgnat goltav luta temnina. ”Bog da ni go po`ivee glavoliljakot. I pobedata e sekoga{ na{a. Se yverev nekontrolirano.” I s# taka molitvata prodol`uva{e. I me zgrap~ija. Otecot na du{ite na{i zagubeni {to ne mo`ea da go izdr`at pritisokot na ulavoto vreme. Zaharijo. I zaqubeno ja gledav Zaharija.

ko`ata mi go dobiva prvobitniot sjaj i oblik. mi se odlu{nuva i mi bega. Celo vreme bieja kambanite. I glavoliljakot si ja stavi do sebe. Trgnuvav nekade so te{ka bolka pri sekoj krckot. I svesta. ko nepotreben li{aj. sekoj zavrt na kolceto. ^uvaj me temnino! Kralice moja! Zaharijo! ^uvstvuvav me bode vo damarite. Svojata priroda najsetne ja otkriva{e. “Zaharijo! Zaharijoooo! Aaaaaaaaah!” *** Kako ubavo i bezbolno se krevaat maglata i temnicata. Grmotevicite se preselile vo istorijata. Sino. Trkaloto zapira{e. Sonceto ima ne`na boja i dvojno oko. verojatno. Go gubev zdivot. Mihajlo. I taa poleka se opu{ta{e. e kratkotrajna. Pet silni lilja~i{ta go vrtea trkaloto.Dragi Mihajlovski kruk~iwa. Nema `iv ~ovek 38 . “Dr`i se. Rozite na zelenata livada se rasplakale od sabajle{na rosa. Bolkata. I ~inam po~nuva{e da u`iva. Te sakam.” vika{e Zaharija. Ko da vidov kako leplivite ra~i{ta mi se menuvaat. I taka. Setiv kako poleka lilja~kata forma. @olta svetlost nadoa|a prijatno vo plastovi. Najlesno se zaborava poslabiot.” pi{te{e taa s# dodeka so najvisoki po~esti ne ja smestija do crnoto palti{te i fanfari ne go ozna~ija nejzinoto vocaruvawe. Od dlabinite zazbiftano nadoa|a{e tu~na metarmofoza. I s# taka si ja miluva{e vidov so grubite ra~i{ta. Popoleka nebare go osmisluvaa naporot. Potoa doa|a praznina {to treba navreme da se ispolni. Ne{to mi se korne{e. Kralica na temnicata. I so kam{ici me udiraa. otcepuva{e. Do`dovite ne se ve}e silni. Oti verojatno najli~na be{e lilja~ka. ako se rodi. ~isto nebo legnalo na crvenite vrvovi. Mihajlo.

” (1979) 39 . “Podaj mi go durbinot. Sakam odblizu da se vnesam vo zrelata ubavina {to prijatno ja skokotka mojava nedorasoneta du{a. Gladot i vojnata se apstraktni poimi.Liljak {to se se}ava na postoeweto na mrakot. Zaharijo.

Taa dolgo go slede{e pravecot vo koj go vperiv prstot.” Saka{e da n# izede i s# taka n# kam{ikuva{e so prezriviot pogled. “Sedmo ‘g’?” “I sedmo ‘g’ e tuka.” rekov i poka`av pravo vo dolgiot poluzatemnet hodnik. “Vlezete. Od dlabinata se 40 . “Jas ne sum sam. vsu{nost.” re~e `enata. ”Zna~i site klasovi se zaedno?” pra{av.Roditelski I taka re{ivme. Potoa se obyrnuva{e levo-desno. Golema i temna. Vo du{ata kila. ”Za kogo vie. trgnavme i stignavme. doa|ate ?” se potsmeva{e so onaa nadmo{nost na ve}e odoma}inetite.” “A koj e so vas ?” ^uvstvuvav odvaj se zadr`uva da ne se nasmee na moeto neraspoznavawe u~tiva od obi~na forma vo vtoro lice ednina. Od o~ite & izvira{e ednoli~en sjaj {to nemo n# upati kon vratata {to se ispravi pred nas. Vo golemiot hodnik `ena. Treba da se napravi mal napor so prstot za s# da po~ne. Teloto zako~eno. Me obleva pot. Jas i mojata senka. “Go barame sedmo ‘g’.

ja otvoriv vratata. ”mo`e malku ponakraj da sednete?” ”A zarem ne ve beri. ^uvstvuvav ja gubi sigurnosta. ve{to ja propu{tiv senkata napred i potoa stabilno vlegov vo prostorijata.” rekov za~uden od nejzinoto povtoreno pra{awe. ”Dvajca sme.Roditelski za~u prigu{eno ~kripewe. Potoa ne{to kako senka mina preku hodnikot. ~ove~e?” mi se naluti i saka{e da me stroma~ka so o~ite. po~ukav. Ima{e nekoja ~udna vnimatelnost na nivnite lica. s# zali~i na atmosferata od pred nekoja minuta. potoa gi okokori o~ite i u{te od poblisku pronikna vo mene. ”A koj e so vas?” pak me pra{a. Potoa. Taa dolgo se xare{e. I po~na da mavta so racete. Isposednati po klupite.” rekov. ”Taa. malku zani{a so glavata. I saka{e da vika. Tenka linija somne` & mina preku lice. Nepre~en od nikoj. Na liceto prvo & se pojavi izraz na za~udenost. potoa ne{to kako nerazbirawe. I pak s# se slea vo polumrakot. Na na{ata klupa sede{e ~ovek. Potoa se zagleda vo mene. *** Vnatre ima{e mnogu lu|e. ”Ve molam.” rekov mirno i poka`av tuka negde do 41 . Jas zastanat kraj vratata so pogledot barav prazna klupa. za brzo. Go izvadiv paltoto. no uspea samo bezglasno da se presvitka i kako istu{ena guma da se posteli na ~imentoto. xentlemenski & pomognav na senkata da go stori istoto. I dodeka minuvavme ~uvstvuvav po ple}ite ispituva~ki pogledi {to n# sledea do poslednata. I pak poka`av neodredeno vo prostorot.

jasno?” I pak luto se zavrte napred i ~eka{e mantilite da po~nat so vovednoto izlagawe. non{alantno ja pokaniv senkata da sedne.Dragi Mihajlovski mene. Se iznavra}avme od vra}awe. Na licata im izbi tivko zadovolstvo. Na ~ovekot ne mu pa|a{e na um da se pomesti. sepak. “Nemam nikakvo dete so mene. Premnogu zarazni bacili izleguvaa od na{ite valkani gradi. “Dvajca?” re~e zbesnat. vi se molam?” “Sakam da ka`am deka deteto treba{e da si go ostavite doma. Lu|eto gledaa ko nevideni. “Pa neli znaevte deka treba sami da dojdete? “Sam da dojdam?” se ~udev. “[to sakate da ka`ete.” rekov i kako s# da sum sredil. I s# taka si se vra}avme. “Dajte.” rekov malku postrogo iako s# u{te ima{e qubeznost vo moeto odnesuvawe. Poglednav naokolu i mi be{e neprijatno {to lu|eto ve}e gledaa vo mene. ”Dvajca?” re~e tapo. Go dofativ ~ovekot za ramenici i go pomestiv malku. 42 .” ^ovekot sega ubavo se zavrte kon mene. Tuka napred s# be{e podgotveno za po~etokot. Na liceto mu izbi siot bes {to dosega go sokriva{e. S# be{e prepolno. Ve}e be{e te{ko da se di{e. Se zbuniv. Ovoj sostanok e samo za roditeli. ”Dvajca. Gleda{e strogo tamu negde napred kade dva mantila i edna mantilka se podgotvuvaa da go po~nat sostanokot. vi rekov. Potoa toj me dofati mene i me vrati nazad.” rekov. ”Dvajca sme. Se razbira deka ne sakav sostanokot da go pominam prostum. ”Jas u{te edna{ ve molam da se pomestite. I vratata vidov ja zatvorija.

Roditelski ova mirno da go re{ime. prostete. I ve molam da se pomestite malku ponakraj za site trojca da sedneme oti mesto. ”Nemate dete?” re~e.” kako odvaj da go ~ekav toa pra{awe za da odgovoram. ima. potoa poleka. “Koj e tretiot?” pak pra{a ve}e voznemireniot ~ovek. “Slu{ate lu|e?” go krena glasot da go ~ujat. Pred malku rekov deka sme dvajca. Deka koga bi bilo poinaku nikoga{ ne bi go voznemiruval gospodinot. na rati. se smiruva{e.” I ja podadov razumno rakata.” rekov ”vie odli~no slu{ate. Bidej}i ni{to ne postignav normalno morav povtorno da probam. Toj zadi{an me pogledna ko netuka. Navistina ne razbirav {to saka{e so toa. vo prvata ili 43 . I poka`av do mene. gledam. Jas uporno povtoruvav deka taa treba da sedne. Potoa nekoi lu|e izlegoa od klupite. ”Prostete u{te edna{. Samo malku se poddotera. “A koj e tretiot?” pra{a. Go dofativ blago i go zavrtiv kon mene. Se raspovtori od povtoruvawe. I toa pak go velam. “Ne znam {to mi stana. I s# taka mi go povtoruva{e pra{aweto. “Taa. “Go pra{uvam ~ovekot da mi ka`e koj e tretiot {to treba da sedne vo na{ata klupa a toj samo poka`uva do sebe.” Na liceto mu se razli cini~na nasmevka vo koja zovriva{e navest za skore{en triumf. si gi pribra ali{tata i pove}e oko ne mu trepnuva{e. Mi se stori ve ~uv koga rekovte deka ste bile dvajca.” I si se zagleda napred kako ni{to da ne bilo. [to ti e ~oveku?” mi se svrte i mi vleze v lice. ovaa moja senka {to otsekoga{ bila e i }e bide so mene. go fatija ~ovekot do mene i go premestija napred. Deka ne mo`ete tukutaka da se otka~ite od ne{to {to prirodno vi e zaka~eno.

” odgovoriv i poka`av do mene. Od bezobrazniot pogled mu izvira{e nadmo{nost. Malku ja izduvav klupata od pra{inata. ko vo sigurno pribe`i{te. I deka ne treba ni{to da mu zemam za zlo. se sokri me|u drugite. “A koj e so vas?” me pra{a izvinuva~ot. ete. Taa so isplazen jazik nekulturno mu namigna.” objasniv ”samo mi trebaat dve mesta i ni{to drugo. prvin se zagleda vo mene. ”Voop{to ne se lutam. No sega be{e docna rabotata da se opravi. Izleze napred povisokiot. nestrplivo ~ekav da po~ne sostanokot. na o~ite mi pa|a{e perde. so xentlemenski manir. otkako zabele`a ne{to vo moite o~i ili taka ne{to. Eden duri dojde i mi se izvini vo negovo ime. po~na nazadgazum da se povlekuva kon prvite klupi i tamu. So odmeren udar tresna po drvenata katedra i 44 . Vo slabinite vedna{ me klukna. ne mo`ev dobro da vidam. Studeniloto bezmilosno mi ja prazne{e du{ata. “Taa? Koja taa?” pra{a ovoj i dolgo stoe{e sproti mene ko zauten. I deka te{ko mo`e so nego na kraj da se izleze. a potoa. mnogu narod ima{e vo prostorijata. Levo od mene prozorecot pu{ta{e studen provev a desno yidniot vesnik detski mi se murte{e. ponekoga{ go prifa}aat. I taka. *** Najsetne se smilostija mantilite. I tvrde{e deka ~ovekot. Se prokolnav {to doma gi ostaviv i xemperot i pojasot. I deka e tvrdoglav. po~ekav prvin taa da sedne a potoa go staviv paltoto pod mene i sednav na nego.Dragi Mihajlovski vtorata klupa. ne znam. Koga mu ka`av za koja taa govoram. ”Taa.

Gleda{e bezobrazno vo nas so zakana. izgleda mu se vidovme. roditelite!” zaklu~i. Ova navistina mo`e da bide svetski rekord!” I prodol`i da gleda vo nas bezobrazno. Vo glasot mu sikte{e luta zmija. ”A za seto toa krivi ste vie. mi se stori. Mnogumina me|u nas se zagledaa eden vo drug ispituva~ki. odedna{ pogledot mu zaskita dolu pod klupata kade 45 . Potoa nekolku sekundi ja odmeruva{e te`inata na svojot iskaz. O~ekuva{e tivka pobuna me|u klupite. I saka{e. ”Vedna{ da vi ka`am deka uspehot e neverojaten. No za na{a sre}a. Vo vozduhot vise{e podmolen udar. Svesna za nivniot kvalitet. I mu ide{e o~igledno da pukne od maka. da povrati vrz nas. I me|u niv neusetno se ra|a{e poznatata igra a taa ve{to ja uskladuva{e so ulavoto faci{te na koe postojano trupa{e grda {minka. Ustata mu bazde{e na prezir. Po~na nekontrolirano da kru`i naokolu. Barawe objasnenie ili taka ne{to. ”Vie ste krivi i nikoj drug. Potoa stana poniskiot mantil i so racete v xeb lakonski se pro{eta me|u redovite.Roditelski koga vo sluhot seti dostaten molk. I nervno rastroeni bacili se metkaa ulavo niz prostorijata {to tesno pritiska{e vrz poredenite glavi. go tresna dnevnikot i se plasna vo foteljata. ”Vo sekoj klas prose~no po sedum slabi na glava.” se nafrli na nas stutkani ko prva~iwa vo klupite. pod klupata gi izlo`uva{e vo site mo`ni pozi. I oti mol~evme }e se pomeste{e od umot. predizvici. Ima{e cini~no zadovolstvo na na{ite faci. tolku nedorasnati i glupi.” re~e. Potisnata radost deka ne{to na dobro trgnalo. Od negoviot pogled celo vreme izbiva{e podbiv. go otvori sostanokot. Negovata kole{ka ima{e ubavi noze i voop{to ne se trude{e da gi sokrie.

Bolot }e mine. a?” Vo o~ite mu vidov `elba za vojna. a samo toj se dvi`e{e. znam deka. saka{e strastveno da se zdurne me|u niv. frli kilava nasmevka kon nas. Vrz mojata senka udobno zavalena do mene. ”[to vi stana?” mi se vdade ”Da ne izlegovte od mente{iwa. 46 . da & stavam do znaewe deka so~uvstvuvam so nea. se obyrna dali nekoj go sledi. “Sakate da ka`ete deka ne vnimavav kade sednuvam?” se zainati ~ovekot. samo go grabnav ~ovekot i go isfrliv ko partal na podot. ]e se pomestev od umot da mo`ev. napravi dolg ~ekor. Vo slednite dve-tri minuti. vnatre vo nego. ”Vie ste krivi.” vika{e. padna ~ovek. Deka slu~ajno naletalo ova nevospitano ~ove~i{te. No prese~en od tapiot zaedni~ki pogled {to avtomatski pa|a{e na s# {to se dvi`e{e vo prostorijata. kako vojuvaa strasta i sramot. Senkata s# u{te piska{e. I taa rikna kako ranet yver. samo ne{to opcu poluglasno. Za mig se stapisa. I deka s# }e se sredi. a potoa. I silno bledilo mu go obli liceto. Potoa. vidov. ko nekoj neviden aramija. ”Vnimavajte drugpat kade sednuvate.” rekov i ~uvstveno go pogaliv prostorot do sebe. plukna besramno po valkaniot pod i sedna nesmasno na stolot do visokiot mantil. Snemo{ten i zaguben. od site opcii {to gi imav. zastana ko smramoren me|u redovite. ”Vie!” mavta{e u{te so racete i saka{e da n# zgme~i. mo`ebi.Dragi Mihajlovski {to mamlivo si igraa ubavite noze na kole{kata mantilka. vreska{e od bolot. Koga bitkata zavr{i. mirisot na porazena strast izbi na negovoto lice. Pritisok {to ni moite artilerski tapan~iwa ne mo`ea da go izdr`at. Pravev {to mo`ev da ja ute{am. ]e go ubiev da mo`ev. I potoa dolgo pi{te{e. vo negovata du{a. mi sozdava{e bura nesetena vo u{ite. I taka.

I site drugi prisutni baraa u{te. “a i slep. ”Kogo toa sum zgazil?” vika{e. Negoviot pogled i pogledite na drugiot mantil i mantilkata bea svrteni kon mojata nesre}na posledna klupa i baraa u{te.” rekov i poka`av neodredeno do mene. ”Nejze.” “Zafatena!?” ve}e ne znae{e {to da ka`e ~ovekot.Roditelski ”Tokmu toa. ja galev maj~inski so pogledot vperen napred vo mantilite. predolgo. na nejzinoto celosno zakrepnuvawe. Od lutina samo bespomo{no mavta{e so racete niz prostorot. gi stavi na svoite zdravi o~i i dolgo niz niv ja ispituva{e kilavata sodr`ina na klupata. ”Nejze ja zgazivte. “I mesto da se izvinite kako sekoj kulturen ~ovek {to kutrata ja nagazivte. Dolgo.” mi se vdade ”kako mo`ete da bidete tolku ne~uvstvitelen? Tolku lu|e sedat prostum a vie sami ste se ra{irile na klupava kako li~no tatko vi da vi ja ostavil vo nasledstvo!” “Nevospitan ste. “No klupata e prazna. mislam. sostojba.” rekov. ne zabele`a. vie u{te se toporite nasilni~ki!” prodol`iv pou~no prenebregnuvaj}i ja negovata. Pomaliot mantil nervozno pogledna na ~asovnikot. se javi ~ovekot. Ova be{e mojata zavr{na beseda. Potoa se posvetiv na senkata. ne mnogu prijatna. Od noskoto do sebe gi simna o~ilata. predolga pauza. se svrte kon mene i uporno se obiduva{e da mi 47 .” Kutriot ~ovek ne znae{e {to da napravi. ”A komu da se izvinam?” od dnoto na privremenata temnica naedna{. po dolgata. Bidej}i ni{to fatlivo na koe bi mo`el da se izvini.” odgovoriv rasipano i prodol`iv da go galam prostorot do sebe. ~inam. Klupata odamna e zafatena.

ko tapa bi~kija. go sobraa nekolkumina i go sokrija nekade me|u redovite. mava{e po na{ite siroti glavi duri nekoj. so te{ka maka ne uspea da mu stavi raka preku usta i da mu ja zatne. Potoa. Xentlemenski prifativ. I toj zamina. ”Ima li na~in da se popravi uspehot? Koj e kriv za ova?” Potoa ne ~ekaj}i odgovor.Dragi Mihajlovski pronikne vo xigerite so oxvrlenite o~i. Se iznavreska od vreskawe. Ubavo vidov koga gruba radost mu izbi na liceto od otkrovenieto {to go do`ivea. se odbiva{e od yidovite. Pedantno i spokojno ja izvr{uvav svojata neguvatelska zada~a. svika: 48 . Samo edna{ mu ja otvoriv zarazenata usta i mu go staviv na raspolagawe mojot koroziran katnik. pa vo mantilkata {to nezainteresirano zjapa{e vo tolpata pred sebe zafatena so skrita igra. No glasot {to sega doa|a{e ko podzemen kikot od nekoj dlabok ’rvenik u{te dolgo. dojde napred do mantilite. Odeknuva{e negovoto ’Ludak. Potoa pak dojde nekoj i mi se izvini vo negovo ime. ludak. Ja istavi }elavata timba. Sega visokiot mantil pogledna nervozno na ~asovnikot. I izgleda s# po~na da se smiruva i da se vra}a vo prvobitnata sostojba. Me gleda{e u{te nekoe vreme kako mirno si ja vr{am rabotata. gi isturka site od pred sebe. ~kripe{e i im gi re`e{e u{ite na prisutnite. ”I {to treba sega da se pravi?” ni vika{e. Toa malku go svesti. ludak!” vreska{e. ”Toj e so lunki. normalno.’ niz prostorijata. tresna na katedrata so ra~i{teto i poka`a ottamu na mene. Potoa ne{to naedna{ se seti. ”So lunki e!” potskoknuva{e. Nemav ni{to protiv kulturno izvinuvawe. Ne sakav da mu go skratam toa zadovolstvo. Potoa zastana prostum pred mene.” vika{e.”Ludak. mu gi vrati yrcalata na noskoto.

”[to si re~e koga sin ti ti ja donese kni{kata na polugodie. ~ekavme nekoj da otpo~ne diskusija. ”Tebe te pra{av!” uporno poka`uva{e so stutkaniot prst mantilot vo ovoj od tretata klupa. Na klupata na koja do pred malku sede{e. a?” Ovoj od tretata klupa se stapisa. ”[to si re~e?” ^ovekot vidov poleka se tope{e. re~isi `ivotinski i prosta~ki. sigurno na drug mu se obrati mantili{teto.Roditelski ”Vie ste krivi. vedna{ nagonski. no toj sosema se istopi i potona nekade vo vizbi{teto. ti!” poka`a povisokiot mantil na eden od tretata klupa. Priznajte deka ste krivi! ” Molkot {to potoa se nadvisna nad zagu{livata prostorija navesti deka sepak sostanokot }e potrae. Onie do nego se obidoa da go zadr`at i da go nateraat da odgovori na lesnoto pra{awe. Koga sfati deka mo`ebi nemu mu se obra}a. I bezglasno po~na da propa|a dolu niz podi{teto. ”Na primer. so prstot poka`a na sebe. Glavite navednati. potoa naivna nasmevka. I seto vreme nervozno gledaa na ~asovnicite. ostana u{te crnata porezni~ka ~anta koja od vreme na vreme se potkreva{e i se kle{te{e 49 . Se odmavna od odmavnuvawe. vo pogledot mu izbi pra{awe. Se zavrte glupo nanazad. *** Vo slednite desetina minuti mantilite naizmeni~no ja naru{uvaa ti{inata so istite obvinenija. Nie mol~evme. I s# taka odmavnuva{e. Ima{e ne{to vo nas {to postojano se nadeva{e deka ~irot nabran vo gu{ite sekoj mig }e prsne. sekoj saka{e na vakvo pra{awe da odgovori. Ili taka ne{to. da go skr{i mrazot vo be{ikata. pa odre~e so glavata.

Dolg.” po~na noskoto.” povtori. ”[to ti?” mu vika{e mantilot. ”Odgovaraj ti! [to si re~e. I s# 50 . I znae{e deka tokmu ova }e go pra{aat. Provevot od skr{eniot prozorec naedna{ go zadu{i talog od {turata zima zasednata tajno pod prozorcite. a?” Noskoto silno {mrkna. pa vo nas i tuka nekade. Povisokiot mantil. Potoa u{te si gi istrese ra~i{tata i kako ni{to da ne bilo si se zagleda vo razigranite noze na kole{kata. ”Ne si dobil kni{ka?” povtori vxa{en i se svrte kon nas. “Zboruvaj.Dragi Mihajlovski vo qubopitnite pogledi. vo sredinata me|u nas i nego. bara{e pro{ka. Nastinkata si go ima{e poprili~no osvoeno. ”A {to si dobil ~ove~e ako ne kni{ka?” poentira{e. ubavo vidov. koga ti se veli!” ”Jas. Zasipnat ja kolne{e pravoagolnata lejka {to go natera da dojde.. I mole`livo pogledna vo mantilot. Na ~eloto mu izbi pot. ”Prostete. manija~ki go grabna ~anti{teto i go frli bezmislosno niz skr{eniot prozorec. Nastapi molk. O~igledno vo grklanot ima{e pila i zborovite izleguvaa kako prese~eni pratali.” re~e noskoto. Mantilot stoe{e s# u{te prikovan pred noskoto. besen {to ne dobi odgovor na postavenoto pra{awe. jas ne sum dobil kni{ka!” se zasrami noskoto. ]e polude{e. ”Slu{ate lu|e? Toj ne dobil kni{ka!” U`iva{e vo nastapot. “Ka`uvaj!” bezmilosno insistira{e povisokiot mantil.. Od petni `ili zapna da go isturi gnevot nasobran kojznae zo{to i kojznae kade vrz ve}e polumrtviot nosko. ]e gi razotkrijat site negovi slabosti {to do sega ve{to gi prikriva{e. Potoa stana poniskiot i go dofati noskoto od prvata klupa. ”prostete. ”Jas. cini~en molk. neprikosnoven.

“Taa e ona vistinskoto {to go zasadiv!” Nekoj ja otvori nadvore{nata vrata.Roditelski taka povtoruva{e. Umiravme od smeewe. “^ekajte lu|e!” navaluva{e glasot na noskoto. site do eden. I so podbiv ja gledavme `rtvata. Toa `estoko protestira{e. ”I taa e odli~en student!” reve{e glasot od noskoto. nestoplivo. se smeevme iako tuka ni{to ne be{e sme{no. Vidov ramenicite & se tresea. “]erka mi e odli~en student!” vreska{e odnadvor. ”Lu|e! Lu|eeee!” Nie site se smeevme. Nie. “Jas imam i }erka!” vika{e. samo golemoto. “Toj ima i }erka!” vikna onoj do nego i se fati za podispu{teniot mev. Duri i senkata do mene seto vreme se dr`e{e za stomak i pa|a{e od smea. ni{to poubavo nikoj ne mo`e{e da ponudi vo toj mig. Dvajca go dofatija nosi{teto i go frlija nadvor. grdo nosi{te bez lice i du{a i u{te glasot {to od pod nego. ]e pukne{e. “]erka imal ~ovekot!” rika{e br~kosanata gospo|a od vtorata klupa. Ne pomina dolgo a teloto mu se razlea i mu go snema. vi velam. Se raspovtori od povtoruvawe. zasramen od mo}niot podbiv na mantilot pred nego i smeata od nas drugite okolu nego. Samo nosot ostana od ~ovekot. I. upla{en od neo~ekuvanata preorazba. vidov du{ata mu se stiska. mu se beri mu zaminuva. tiho mole{e. Noskoto po~na bukvalno da se topi. od smeewe. Zarem be{e mo`no me|u nas i takov da ima? I prostorijata potoa celi desetina minuti smrde{e na prosta~ki cinizam vo koj site u`ivavme. ~inam. 51 . Stegnat vo men|emeto od naivnost i glupost. Ko nezdravi se smeevme.

so sigurnost.” zavodni~ki i za prvpat prozbori mantilkata. besramno mo~a{e na patosot. 52 . da vi ka`am. cela edna minuta. “Kako da se podobri uspehot?” uporno pra{uva{e povisokiot mantil zagledan vo ~asovnikot a pomaliot samo zasipnato povtoruva{e po nego. Izgleda skrienata gri`a na sovest ja sopre. ne znam. ”Kako? Kako?” I u`asno go naglasuva{e toa kako. tuku u{te si ja krena vlaknestata. nie vnatre. desna noga i potoa. *** Vo slednite desetina minuti dvata mantila vkrsteno se {etaa me|u redovite. ne mo`am sega. I ottuka so cedewe da se zgrut~i vo venite i da gi zatne. I s# se vra}a{e na normala. Nivnite pogledi i studeniot provev mi se za~auruvaa vo slabinite. Vo vozduhot vise{e ma~en navest deka te{ko pra{awe mo`e da se urne vrz ple{kite. povtorno isposednavme na svoite klupi. Lu|eto uporno mol~ea.” vikaa site trojca na glas. No znam deka poleka. Senkata lefterno ja protna glavata vo mojot kilav skut. Toj nadvor. so eden ve{t skok ripna i neprikosnoveno go osvoi. gi zatvori krupnite o~i i zaspa. Mantilite uporno go merea vremeto. Od ~antata na edna seriozna dama izleze grbavo ma~ence. Potoa naedna{ smeata sopre. Ili taka mene mi se stori. Zarem jas sum vinoven {to sin mi ne se istera na nea?” I s# taka pi{te{e dodeka nie slatko se smeevme. se ispuli ubavo niz prostorijata i koga zabele`a deka e prazno mestoto od isteraniot i istopen nosko. No izgleda toa ne mu be{e dosta. “A i decata mnogu ste gi raspekmezile. “Krivi ste vie i decata.Dragi Mihajlovski “]e vi doka`am jas.

Toj sosem mi se pribli`i. za vas. podgotven za sekakvo iznenaduvawe. ”Lufka. I site pogledi bea vpereni vo mene. vo mlazevi.” rekov. za nea.Roditelski Ehoto {to lesno se nabra na paja`inite potoa. Normalno ripna kako poparena i mislam saka{e vedna{ da mi zarie no` vo grbot. {ika{e od aglite i. I toa }e bide krajot. Od ustata mu izbiva{e bazd na zgnoeni krajnici. “Ni{to.” Mantilot po~na malku po malku da se sobira. “Za kogo si dojden?” pra{a ispituva~ki. ”Nemam. ve{to se izmolknav i no`ot se zari vo klupata. Toj okokoren me gleda{e. I napravi {irok zafat so rakavot. ‘Za nego. ”Velam me proma{i. za site!” “^ij si ti tatko?” vika{e mantilot. znaev. “Za kogo si 53 . “Za site!” odgovoriv.” odgovoriv od naval “{to ima jas da mislam?” Vo migot koga me pra{a bev mislovno zafaten so sistematsko prekrojuvawe na prostorijata. ”Utka. ”sovr{ena utka!” ”[to zboruva{. ko zdodeven ~ekan vrz glupa nakovalna. ”A {to misli{ ti?” poka`a neo~ekuvano pogolemiot mantil na mene. te{ko prifa}a{e vakvi detinski {eretluci. I s# tivna.” rekov kratko i go zabodiv laktot vo slabinite na zaspanata senka iako taa. No edna{ mora da pogodi. Vo o~ite mu se ra|a{e plitko qubopitstvo.” rekov. mo{no ni gi bie{e tapan~iwata zakopuvaj}i ni dlaboko vo u{ite tu~na kozja tajna. “Ima{ svoe mislewe za ova?” mi vika{e. ”[too?” vika{e mantilot nezadovolen od mojot odgovor. No. ~ove~e?” se ~ude{e mantilot. I se vrati ~ekor nazad.

toj ne stori ni{to. kako {to vi rekov. sigurno mnogu naivno mu izgledav na mantilot. me merka{e. No ni{to ne izleze.Dragi Mihajlovski dojden? Toa odgovori mi!” ”Vi ka`av. Si sedev taka ko zauten. so eden kengurski skok da mi se xitne i da me zadavi. Mol~ev. ]e me zadave{e da mo`e{e. so sigurnost na 54 . me ispituva{e. Vidov kako teloto mu se sobira. mnogu bev lut zaradi ova no taa nema{e teknuvalo. muskulite mu se napregaat. Duri i deneska ne mi e jasno so {to tolku go voznemiriv. tolku mnogu ja stega{e.” re~e.” re~e potoa taa spokojno. grozno go zagriza i re~e: ”I?” ”I. “Toj e. Potoa niz o~ilata dolgo me gleda{e. go stavi grdiot. Frli pogled kon prisutnite i gi podvitka rakavite so stra{na namera vo potegot. ja cede{e. Od zadninata pred nas izbi `ena.” rekov. mastilav moliv me|u zabi. edna{ duri se drzna da me pipne kaj ~eloto. spokojno odnesuvawe mu rodi qubomora vo gradite? Da ne pomisli deka vaka mo`ev mantilkata da mu ja osvojam? No. Da ne ne{to moeto studeno. “Moment. ne ~ula sigurno {to e kultura. mnogu. zatoa u{te pove}e mi se dobli`a i proba preku debelite stakla da mi vleze vo du{ata. Verojatno zatoa saka{e. No s# ostana na toa. Mi se stori deka saka{e ne{to da izvle~e od tikvarskata glava. ja pricka{e. “Koj si ti?” zapna mantilot i proba od gnev da go prepolovi sirotiot moliv. Mo`e li od ni{toto da izleze ne{to? Molkot potoa se prodlabo~i. Samo u{te pove}e mi se dobli`a. ”za site!” Mantilot se fati za glava i malku se pottrgna nanazad. ni{to!” odgovoriv i povtorno go setiv provevot od skr{eniot prozorec.

ama sme{no pra{awe. `eno mori glupava?” svika mantilot. I osven od skr{eniot prozorec od nikade ne doa|a{e sve` vozduh. dobro?” pra{a inspektorski. 55 . ”Sigurna sum deka e toj!” povtori `enata i po~na da kru`i okolu mene ko sa{tisana. Mol~ev normalno. “Za kogo e dojden gospodinov?” triumfalno vika{e `eni{teto. ”Za kakvo doa|awe ozgora govori? Da ne vi udri na site provevot v glava? [to se slu~uva deneska? Koj si ti?” me pra{a. Nekoj ja otvori vratata i brzo se oddale~i po hodnikot. ”Toj {to vi rekov!” ka`a `enata sega ve}e upla{ena od lutinata na mantilot. ”Taa taka veli!” odgovoriv. I nikoj ne znae{e da odgovori.Roditelski iskusen ekspert. Onoj {to }e n# vrati na patot!” ”[to blada `enava?” mi se vrekna mene povtorno. Staeniot bolno navestuva{e pohod na zarazni taftabiti. ”Onoj {to doa|a ozgora. ”Ka`ete im deka vie ste toj pa da zavr{ime so ova! Barem ka`ete ni za kogo ste sega dojdeni. Za kogo sum dojden? Bo`e. “Molam?” re~e mantilot. ”Neli?” dodade. ”Toj e Onoj!” ”Koj onoj. “Go znae li nekoj gospodinov?” I pak nikoj ne odgovori. “Koj toj?” svika mantilot besen na debeloto `eni{te. ”Vie ste toj. neli?” mi prijde taa mole`livo. I raste{e napnatosta vo zadu{livata prostorija. se razbira. ”Ka`i ve}e edna{!” Za nego ne postoe{e u~tiva forma. ”Navistina si toj?” mi se iskle{ti mantilot.

interesno `ivotno okolu koe sega ~uvarski kru`e{e i se potpuluva{e debelata `ena. neprijaten sostanok. im fale{e? Koj mo`e{e toa to~no da go ka`e? Zatoa bea re{eni nikoj da ne gi dopira. nevkusna smrt. Koj bi sakal niv i nivnite neuki deca da gi spasi? I zo{to bi gi spasuval? [to. Znaeja deka samo treba{e da go izdr`at ovoj. Vo posledno vreme doa|a na 56 . Lu|eto vedna{. potoa molkot {to se spu{ti ne vetuva{e ni{to dobro. I pak se zagubi me|u mno{tvoto. ”Jas rekov deka toj e so lunki!” se javi ~ovekot od pred polovina ~as. da projdat nekolku dena i s# da si se vrati na staro. e ramna na opasna. pa makar taa da se vika spas. Toa odekna kako bomba. Site ~ekaa {to }e bide sledno. nikoj ni{to da ne im pravi. ”Ovoj gospodin mo`e da bide na{iot spas!” izjavi taa triumfalno i se nalakti na klupata. so turkawe se povlekoa na bezbedna oddale~enost. ”Kom{ivkata mi ka`a za nego. ”Vi rekov deka e Onoj!’ povtori debelata u{te edna{. samo taka si sedev na klupata i ja zamoliv senkata da ne se kikoti. Ne rekov ni{to. Tie bea mali. Izlo`en na nivnite prodorni pogledi. napnat. Lu|eto qubopitno me gledaa nebare se vo zoolo{ka gradina vo koja jas bev novoto.Dragi Mihajlovski ^ekorite u{te malku mu se slu{aa. siroti roditeli. *** Okolu mene se stega{e obra~ot. verojatno nepodgotveni takvo ne{to da im se slu~i. I pak be{e nabrzina zamol~an. siroma{ni. te`ok. Zo{to bi trebalo nekoj da gi menuva? Promenata za prostiot ~ovek. vsu{nost.

Mantilite zadovolno se smeeja. Najsetne izgleda{e odlukata e donesena. Sme{no se veeja na provevot dodeka so laktite se dupea vo slabinite i ohrabruvaa nekoj od prisutnite da ja izvr{i odlukata. ”Jas ne sum svin~e!” ”Jas zboruvam za moite svin~iwa!” re~e toj. So zasukani rakavi vidov ~eka{e da ja ~ue kusata. Lu|eto vrvea eden po eden i me razgleduvaa dodeka dvata mantila i mantilkata dramati~no zasedavaa na katedrata. Tie doa|aa kon mene i tuka na edno metro zastanaa kako vkopani. bezobrazno i zarazno stoe{e pred niv i im se zakanuva{e so promeni. dodeka mislime deka e samo kaj nas toj e nasekade. da mo`ea! ”U{te podobro!” re~e ma`i{teto. pred mene. ]e puknea od smea. Tonot mu be{e zmiski podmolen i mi stana jasno deka bolna ideja mu svetnala vo negovata tvrda glava. ”I moite svin~iwa nemaat vrska so ni{to pa pak gi kolime!” ”Ne dozvoluvam da me navreduvate!” rekov. stroga naredba po koja }e zamavne. Mi re~e na site roditelski sostanoci prisustvuval istovremeno {to zna~i deka i sega. }e udri i }e ja stol~i gnidata {to vaka naivno. se istopori krupno ma`i{te.Roditelski sekoj roditelski sostanok. I site drugi so niv se smeeja. ”Mislam 57 . Krugot okolu mene se sobra. ”Ne pla{i se!” mi re~e. ne?” ”Zna~i taka” re~e mantilot i desetina minuti ne progovori ni{to. Site ~ekaa {to }e se slu~i. ”Ova go pravam za uspeh na na{ite deca! Vo tie glav~iwa ni{to ne treba da se uslo`nuva! Ednostavnosta e s#! Gledam taftabita. znam deka e {tetna. Duri i senkata se smee{e. Mo`ebi zatoa dve mesta bara a misli na bezbroj. Toga{ napred. ja gme~am i odam ponatamu! Drugoto e taga!” ”Jas nemam vrska so va{ite deca!” rekov.

” potvrduva{e ma`i{teto. najdobriot ovde!” Prv se seti poniskiot mantil i sosem se dobli`i do mesarot. ”Zna~i kaj tebe ima dobro svinsko?” re~e. Se zaborava. jas sum mesar. Lu|eto nabrzina formiraa red {to se 58 . ”Mo`e. Naedna{ site zinaa i zazjapaa vo mesarot. prisutni vo prostorijata. Znaete kako e. Brgu zaboravija na mene. ”I za nas!” vikaa site drugi po niv. da si zapi{am. ”Sakate da me navredite?” bo`em navredeno re~e mesarot a prijatno. Pu{ite ?” Nastana dveminutna pauza vo koja re~enoto od mesarot brgu ja preina~i situacijata i kratkoro~no me spasi od negoviot smrtonosen udar iako ddolgoro~no me spre~i vo ostvaruvaweto na misijata {to ja imav. Mnogu mi be{e krivo. Edna glava e i za delnik i za praznik!” Potoa izvadi tefter~e i moliv~e i bavno ja zapi{a pora~kata. se razbira. ”Navistina si mesar?” I po~na da kru`i okolu nego. Mesarot o~igledno be{e skaran so pi{uvaweto pa sekoja pora~ka bara{e poseben napor za da vleze vo tefter~eto. ”Mesar?” najsetne re~e mantilot.Dragi Mihajlovski na svin~iwata vo mojata prodavnica. Spokojno ja zeedov ponudenata cigara i ja zapaliv. ”I za mene!” re~e mantilkata. vidov mu be{e {to vaka neo~ekuvano vleze vo centarot na vnimanieto.” re~e mesarot ”samo moment. ”I za mene kilo!” re~e pomaliot mantil. da. Jas sum mesar. ”da. Po nego trgnaa drugiot mantil. mantilkata i site drugi. ”]e dojdam po svinski kremenadli!” re~e ostro mantilot. osven mene. veruvajte mi! ”Da.

Im be{e. zadu{livo vo redicata. te{ko. vidliva cel. “Sostanokot lu|eeeee!” povtoruva{e glasot zaguben vo mno{tvoto. debela. Odedna{ se otvori vratata. Udarite i klocite. se be{e nabrzina prekril so tvrda. vo toj mig od ve~nosta. precizna. Toa malo. edno kilce!” vika{e debelata. Se zakanuvaa. I site ~ekaa.Roditelski protega{e od edniot do drugiot kraj na prostorijata. Od prozorecot zasileno udira{e ulav provev. pcuea. mantilite se obidoa da vospostavat red i mir. sme{no se odbivaa od krlu{kite. ”Lu|e! Lu|ee!” svika. ednostavna. No nikoj od redot ne reagira{e nebare toj. ”[to napravivme so sostanokot? [to }e mu ka`am na deteto doma? Lu|eeeee!” Nikoj ne sakaq{e da go ~ue. kojznae kako i kojznae koga. sitno. “Pile{ki xiger~iwa. “Kilo bubrezi.” be{e uporna debelata. klocaa. Nervozata da ne ne{to ne vlezat vo spisokot opasno raste{e. stopeni {minki i evtini kolonski vodi. aligatorska ko`a. jasna. ma~no. Nasekade se razlea miris od nevkusni. grdo. Se gu{ea. Vidov vletaa dvajca 59 . Turkanicata zatoa be{e razbirliva. dobrodu{en xin. bez nikakov efekt vrz udiranite. Sekoj bara{e na~in {to poskoro da stigne do mesarevoto tefter~e. im stana edinstvenata. crno notev~e grubo stegnato od nesmasnite race na krupniot. nekoi pa|aa no toa voop{to ne be{e va`no. “i mozo~e ako ima!” Otkako ja zavr{ija pora~kata. “I polkilo tele{ko za {nicla!” vreska{e. *** Potoa nekoj se doseti.

Tie bezmilosno me zgrabija. (1980) 60 . Pred sosema da mi se stemni u{te ja vidov sopstvenata senka kako visi na yidot nad prozorecot i so zinata usta za~udeno se xari. Pred niv ode{e `enata {to me pozna. pome{e~ki le`ev na patosot. Nadvor ofkaj}i. Za nepolna minuta le`ev vrzan na nosilkata. No sudbinata ili nekoj ozgora. Ne mo`ev ni{to da storam pa se predadov na nafakata. Samo razmenija kratok pogled i dogovorno ja pu{tija nosilkata. I ja krenaa. I trgnaa. saka{e da bide poinaku. Pred da aknam vidov kako vlegoa vo `estoka borba za da izborat {to podobro mesto vo redot za koj ve}e se ima{e prika~eno `enata {to me pozna. bedno umira{e ’r|avata zima. Bez nikakvo dvoumewe. Odedna{ i dvajcata bolni~ari ja sfatija borbata. mo`ebi. Vrzan.Dragi Mihajlovski bolni~ari so nosilka. vedna{ go vperi kon mene za{ileniot prst. Od ustata mi pote~e blaga krv.

za prvpat. Sega. “Arna askija vrli gazdata. Tuka sedna krsnoze i vo dve goltki go lokna pivoto. gore{tinata pekolna. ]osot stana.” “Ne mo`i.” re~e ]osot.” re~e Kekele i otvori u{te edno pivo od kalkanot. “mo`i da vturi i golem pakos da napraj. “Aren e gazdata. “do{ si e do{ a nie mojme da mu |i naredime |eramidite i bez kapaci.” Kosta ]osot rabote{e so Kekeleta deset godini i be{e ubeden deka ubavo mu go znae tabietot.” re~e Kekele i se smra~i. Oblacite se spu{taa so zakana na licata. “so ko{uli i pi`ami ne se pokriva ku}a. Neboto be{e stemneto. “[o ti e?” mu re~e.” “Nema kapaci. 61 .” re~e glavata na Kosta ]osot {to se poddade me|u gredite. ne mo`e{e da go sfati. Saka{e od prostum da si go ispegla zbr~kaniot surat. “Treba {o pobrgu da mu ja pokrieme ku}ata. Stomacite im te`ea od voda i o~igledna im be{e namerata da se ispraznat.” “Ba{ mi e gajle.Majstor V edna{ po ru~ekot Risto Kekele se iska~i na vrvot od ~atijata. “[o }e prajme?” re~e i se po~e{a zad uvo.” re~e Kekele i go dopi pivoto.

si gi stegna slepoo~nicite so dvata pokazalci i bespomo{no napravi kruk~e okolu sebe. Ne mo`e{e da se pofali so kojznae kakva pamet ama sega. “Skali.” re~e.” Kekele ne re~e ni{to. Toj nervozno izleguva{e sekoja minuta i upla{eno poglednuva{e gore kon neboto.” povtori Kekele i go otvori tretoto pivo.Dragi Mihajlovski “Skali. Samo se vide deka liceto mu stanuva crno katran.” “ Sne praele ne sne praele ne e va`no. samo eden pogled kon neboto mu be{e dovolen da se raspameti. no ~esta.” Oblacite ste`naa u{te pove}e. “]e vrvni. ovde izgleda ne be{e problemot vo svaruvaweto tuku vo nerazbiraweto na ona {to treba{e da go svari. po du{emeto se slu{a{e zagri`eniot ód na gazdata Spiro Tren~e. “A i {o e prao. “{o }e mu se skali na gazdata ako vturi? Pokriv nego mu treba. No. S# drugo. Oti toj be{e ~ovek za kogo namuzot be{e najva`noto ne{to na svetot. pove}e ili pomalku mo`e{e da se progolta. ]osot ne mo`e{e da ja svari bezobraznata smirenost na Kekeleta iako mo`e{e da se pofali deka nemalo ne{to vo dosega{niot negov `ivot {to ne uspeal da go svari. toa be{e svetiwa {to nikoj nema{e pravo 62 .” re~e Kekele. ]osot kako malku da se podispla{i od tonot na sopstvenite zborovi. ja podnavede glavata. nikako ne mo`e{e da se seti {to s# be{e vlezeno vo pazarot. Dolu.” “Skali?” se za~udi ]osot. Se navali na kalkanot izyidan od pe~eni tuli i prodol`i da si pie od {i{eto. obrazot. “va`no e oti sea mene mi se prat. ]osot po~na da se ~e{a i zad drugoto uvo. Vaka faten vo tesno.” re~e najsetne. vo ku}ata. “nie nikoga{ ne sne praele skali.

” “[o si {u{umiga. se razbira. “ami nie ne sne greota vaka iscuculeni ko majmuni? Koj n# `ali nas?” ]osot molkna. “Greota e ~oeko. levata ve|a povisoka od desnata. Prvpat.” re~e ]osot po malku. ne ti se pokriva tuku ti se prat skali. sepak.Majstor da ja izvalka. prikaznata vrzana za nea. kako {to znae{e toa ~esto da mu go ka`e Kekele. Napravi u{te edno kruk~e okolu sebe. “onie dolu se za axamii. Ne ja znae{e. Samo u{te posilno si gi stegna slepoo~nicite i se ~ine{e deka toa nabrzo go smiri. po tolku godini. ba{ ko polojna |on na surat. No. Gi vide del~iwata kako pa|aat dolu vo dvorot vrz pretovarenata kru{a {to ja ~eka{e esenta za da se oslobodi od rodot. o~ite tapi i podzami`ani. “Ne zboram jaska za takvie skali. “za kakvie skali zborva{? Slezi dolu i }e vidi{ oti site se napraeni. a samo toj mo`e{e takvo ne{to da mu ka`e. “mo`i s# da mu oj po pustinata oti tebe.” po~na sega ]osot malku odokolu. naedna{ka. za mig saka{e da go pra{a. 63 . “Arno. kako {to go dal gospod.” mu re~e Kekele na ]osot. dobar na du{a ama nam}or na lika. tapo se xare{e vo svojot prijatel i kolku pove}e go gleda{e tolku pove}e mu se ~ine{e deka pred sebe gleda tu|inec. potoa i toj sedna krsnoze sproti Kekeleta i mu se zagleda pravo v lice. mu go napravi pra{aweto parampar~e.” re~e. ni{to ne napravi. br~kite na~i~kani po ~eloto i okolu usta.” Kekele se nasmea.” ]osot. no grme`ot {to tokmu toga{ ja zatrese ku}ata. mu ja zabele`a luznata na desniot obraz. Zatoa sega mu ide{e da go akne Kekeleta so skeparot i da mu ja rascepi glavata.

Potoa slu{na nekakvo te{ko ofkawe. pak }e se strkalaa nazad vo branovi. Luznata se svrte i mu se pikna v lice. Re~e: “Aren si be{e sveto. lepe{e malter po yidinite. Stignaa do edni yidini i edni kuli na koi vrvovite nikako ne mo`e{e da im gi vidi. Mnogu strogo mu se vide toa ma`i{te {to mu se priseni.” Luznata go tresna po lice. mu se stori. lepe{e. perda{e{e. Bolen e. “U{te }e zbora{? Zemaj mistrijata i krpi. temni~i{ta. mnogu. Ni{to ne mo`e{e da sfati. samo racete slobodni. nekoe silno ma`i{te so luzna na obrazot i mistrija v raka go krena od postela i go povede po sebe. “Svetot. a toj strogosta silno ja po~ituva{e pa poslu{no. trgna po nego niz nekoi mrakovi. Stoeja obajcata tuka pred bedemite a ~ovekot mu re~e: “Slu{aj! Se tresi! Slu{a{?” Toj stoe{e zamaen. zakopan do gu{a vo no}ta. nebare potisnati od nekoja te{ka sila. s# nadolu i nadolu. po nekoe vreme.Dragi Mihajlovski Koga pak mu se zagleda vo luznata se seti na sonot {to go vide pred nekoj den koga papsan od rabotata kaj Spireta Tren~e se pikna vo ne~istiot. {o mu stana naedna{ka? Glajte na{i mo`i ne ~inat. ko dete. vo utrobata na zemjata mu se stori. temelite mu se tresat. Saka{ da ni se urni?” I potoa poslu{no. “ [o se tresi?” pra{a. 64 . mnogu bolen!” Toj zamelu{en se xare{e vo no}ta. ja~ewe i vide ~ovekoliki mravi kako se jazat ugore po kaleto i otkako }e se snevidea gore vo mrakot. bez zbor. nemo}en. cela ve~nost mu se stori deka frla{e. nazad dolu vo pogromot. vdove~ki krevet i koga u{te nedozavenat.

samo mo`e{e da go nayre sopstveniot poraz. “Ne}i ]e}ele bez kapaci!” re~e ]osot. kojznae po kojpat. ne be{e mnogu po muabetot. Kekele. tolku dolgo mu trae{e sonot. }e se stemni. ]osot u{te nikomu ne go ima{e ka`ano a i da saka{e nema{e komu za{to negoviot edinstven prijatel. Go izede janya koga vide deka edniot od majstorite si sedi krsnoze i si pie pivo a drugiot. Vo dvorot. so nabli`uvaweto na do`dot. vo koj.Majstor mazne{e. koga odedna{ se priseti na sonot i koga mu se javi potreba da go ka`e. od sprotiva go presretna studeniot. s# u{te se veeja darovite {to zav~era gi kupi za majstorite. decata da se `ivi i zdravi. doma}inkata da e `iva. gospodi” zagledani vo nasobranite kom{ii {to pukaa od zavist i zloba. seti ~udna potreba od `ena. prazen pogled na Kekeleta. Sega. ni na kraj pamet ne mu pa|a{e deka sinoto. majstori! Pokrivajte!” Kekele ni bare ne dade za nego. mavta ne{to so racete. “\eramidi!” ]osot stana i saka{e da zeme od }eramidite {to mu 65 . avgustovsko nebo taka vnedoapica }e se naobla~i. “]e vrni. sednat kar{i nego. “Majstori!” vikna. pod naletot na vetrot. “\eramidi redete!” vikna Tren~e. Prvpat po podolgo vreme. so zdravje i radost da si ja kulandisaat” a toj i `ena mu izlezeni vo dvorot samo povtoruvaa “amin. Zagri`eno pogledna gore kon ~atijata na koja. *** Po ~atijata po~naa da udiraat prvite kapki do`d. se pojavi gazdata Tren~e. A u{te utrinava koga gi zaka~ija podarocite tamu gore na gredite i koga onoj ]osot po~na da pee i da vika “da e `iv doma}ino.

Spiro si ja pokri glavata so racete i se pikna vo ku}ata. Ako treba{e nekoj da se `ali toga{ toa be{e toj. “Cel `ivot pram ~atii i nema nekoja {o ne mom da ja napram i zato mi e dosta od nimi.” re~e ]osot potisnuvaj}i si gi mislite. A {to ima{e toj. stegnat vo te{koto mengeme me|u mole`liviot pogled na gazdata oddolu i temnata zakana vo o~ite na Kekeleta tuka do nego. “Mo`i e nekoj golem. I za kogo? Za nikogo. napravi pak edno kruk~e okolu sebe i povtorno sedna sproti Ristota. ]osot posegna i izvadi edno {i{e od gajbata. Na nikogo i za ni{to. “Arno. “Sedi ko ti velam!” ]osot se najde vo nebrano. Ne mo`e{e nikako da sfati {to se slu~uva so prijatelot. Eden den koga }e padne. stani. [o ti stana deneska?” “Mi se prat skali. ’rmbaj.” re~e Kekele i go lokna novoto pivo {to sam si go zede od gajbata. Sea mi se prat skali!” Se yvere{e ]osot vo Kekeleta i ne znae{e {to da pravi. “Golem zijan }e mu naprajme na gazdata. “Daj pivo!” re~e Kekele. Pa sepak. ~atii ispraveni. Navistina i Risto be{e vdovec kako nego. “deset godini prajme ~atii. mo`i za 66 .Dragi Mihajlovski bea vedna{ tuka na dofat. Najposle bespomo{no gi ra{iri racete. ~atii iskriveni. “Sedi!” svika Kekele. ~atii izvrteni.” re~e ]osot. Samo legni. ]osot? Ni{to. ~atii razigrani. Kekele go zede i go tresna od gredata. }e nema ni koj da go ~isti pod nego. Ristovica si umre bez vreme i toa sred leto koga nikoj ne umira ama barem mu ostavi deca i amanet da go priberat ako ne se pre`eni. nikoga{ ne se `ale{e. ~atii ~atii{ta. sekakvi sne praele ama sade ~atii bile. Par~iwata jurnaa nadolu kon gazdata {to zaripnato vika{e po niv.

Sekavicata {to go raspara s#mirot dade mo`nost ubavo da se vidat okolnite ku}i i planinata vo dale~inata. Gi potfati }eramidite {to na kup~e bea naredeni vedna{ tuka do kalkanot i po~na da gi redi preku dobro zakovanite letvi.” Pred ovaa izjava oblacite malku podzastanaa. “Ba{ si ~uden deneska.” re~e Kekele. [om se vidi gazda aren e duri magareto ne mu pomini preku mosto. Bes mu vrtlo`e{e vo o~ite.Majstor decata da ti se naj. lo{i rakii. “Verva{ vo gospo?” re~e Kekele odedna{. “Koj go videl?” re~e ]osot po kuso razmisluvawe. “Mi se oj od sveto!” re~e Kekele. [o da napraj{ isto ti se va}a!” “[o da napraj{ za pari praj{. {o mu vali na Spirota? Za drugi sne znaele i bez kapaci i bez |eramidi da pokrieme. |upsko fala.” re~e ]osot. Stomacite im se izobli~ija od debelina. Posle ni pomija ne ti potfrla. ]osot ne ostana na zborovi. kloci vo gazo.” re~e ]osot. jas sam }e ja pokrijam ~atijata.” “Dobro.” re~e ]osot zajadlivo. “Pred da oj{ barem ka`i za kakvie skali zbora{e. Kekele ne re~e pove}e ni{to. nakrivo gledawe. Neboto od {to be{e temno u{te pove}e se zatemni a isturaweto na porojot stana samo pra{awe na vreme. “mene mi e ubo na ovoj svet i ako ti ne}i{.” “Golem mal isto ti se va}a. “mi se lo{i od tu|i manxi. “Da go ima{e sigurno }e mi dae{e brada i ne }e bev }os!” 67 . Koj n# nagostil poarno od Tren~eta?” “Te{ko mi e pod la`i~kata. So plunkata {to poleta nadolu i {to se teterave{e na vetrot kako da saka{e da ja ispluka seta gor~ina nabrana vo negovata du{a.

“i }e gi vivnam do gore. *** Dolu vo dvorot povtorno se pojavi Spiro Tren~e so flaster na nosot. “Ima gospo ali nema?” “Ne znam. ko si tolkua umen. “Dobro.” “Budala. }e ja vrlam mistrijata. Koga vide deka edniot majstor redi }eramidi malku mu olesna. “glea{ kakov si? A vamu praj{ ~atii i veli{ se sigurni.” i poka`a na kalkanot. a ko }e se ka~am i ko }e go vidam to {o sakam da go znam. Re~enoto go pe~e{e nasekade po teloto i mu go gloda{e umot. “Za skali do neboto!” re~e Kekele i `ivna. Ti si lo{ majstor. Znae{e deka {tetata e neizbe`na za{to o~igledno be{e nadoa|aweto na porojot {to odvaj se vozdr`uva{e da ne grgne od nadvisnatite oblaci vo nepokrienata ku}a no barem veruva{e deka taa vaka }e bide pomala. “zato sakam da napram skali i da vidam!” “Za {o skali zborva{?” re~e ]osot.” re~e Kekele ~udno i gi krena ramenicite.” promrmore toj otkako uspea nekako da ja goltne navredata.” re~e Kosta ]osot silno zasramen od sonot {to go vide pred nekoja ve~er. “da te pra{am i jas ne{to!” Kekele samo go gleda{e. “]e gi po~nam ba{ odovde. “Ete. Kekele s# u{te sede{e krsnoze na vrvot od ~atijata 68 .Dragi Mihajlovski “Zna~i ne si siguren?” re~e Kekele. “Kako mom da bidam?” re~e ]osot.” re~e Kekele.” “Gluposti!” re~e ]osot luto i prodol`i nervozno da gi redi }eramidite.

Daleku dolu. mazni {tici i klepiwa. Kekele gi prave{e basamacite so svetlosna brzina a so ista takva tie se su{ea. Kekele go napravi prviot basamak. Skalite nezadr`livo rastea. Vodata {to nabrgu zafu~i niz kalkanot ja zadu{i sparinata no nemu ne{to postojano mu rie{e vo gradite i mu ja kreva{e ognicata. negoviot veren majstor Kosta ]osot. Kekele. Nebroeni arabaxiski koli se spu{taa odozgora i samo na stotina metri od Kekeleta ja rastovaraa pesokta {to potoa se see{e niz sitoto od vozduh i se sobira{e na xinovski kup do majstorot. Kekele potoa zdogleda ~udesna livada i mlada `ena so podadeni race. Vide iljadnici buriwa gasena var kako se rodija od neboto i se spu{tija na maloto mesto do kalkanot. Kekele go zavr{i posledniot basamak. Nevidima sila go me{a{e malterot. Stana i se zagleda niz niv… Prostorot pod negovite noze odedna{ se ras~isti. perda{kata perda{e{e. mlad i vedar. Go namesti visokot {to potoa go vle~ea kadifeni gajtani i ja izvadi teslata {to dotoga{ mu podigruva{e zadenata za pojas. pettiot. Od beskrajot doletuvaa ogromni ptici i donesuvaa talpi. Voop{to ne ja ~uvstvuva{e zakanata na oblacite {to mu se murtea i mu se potsmevaa. So sekoj basamak Kekele stanuva{e s# pomlad i pomlad. seti vo rakata zlatna mistrija i perda{ka so srebrena dr{ka. Nabrzina si go vide siot svoj `ivot i sfati kolku bil mal i bezna~aen. Niz svilenite creva zaka~eni za neboto grga{e voda. Ja vide majka si kako go vika i 69 . pod nego ostana zagri`eniot Spiro Tren~e a malku nad nego so site ~atii nad glava. Mistrijata rabote{e. Kekele vedna{ go zavr{i {aluvaweto.Majstor i go dopiva{e poslednoto pivo. Kekele be{e dete. Iljadnici koko{ki bez prekin nesea kupi{ta jajca {to potoa gi kr{ea nedobrojni race i gi turaa vo varta. Kekele go napravi vtoriot.

Kekele stapna… “Ristooo!” vikna ]osot. (1982) 70 .Dragi Mihajlovski sebesi kako ko ma|epsan se xari vo nea od rabot na livadata. Kekele ja napravi plo{tatkata. Porojot zacari i nebo so zemja se stavi. “Ristooo!” Na vrvot od ~atijata nema{e nikoj. ]osot dojde do rabot.” re~e “ko vo soobra}ajka!” Be{e `iva kisla. Sedumosum metri podolu vkle{ten vo ‘r|osanata karoserija na razmontiraniot opel le`e{e Risto Kekele so rascepena glava. “Bo`e.

“ba{ go boli!” povtori. na srtot. “Go boli neprijatelot za na{ite spravi i za na{iot zatvora~!” re~e prviot i po~na da si gi ~e{a bakembardite. Potoa stanaa i se pu{tija nadolu. Stefan odvaj fa}a{e ~ekor so nego. “Stefan. Drugite se mrtvi. zad neboto s# u{te se {etaa 71 . Edniot so pogledot se xare{e vo bliskite zaseci. Umorata im gi brazde{e licata. Potoa se vrati. Potoa se zagleda nagore vo beskrajot. Po edno mo`e{e i niv da gi stigne. “neprijatelot ne smee ni{to da dobie!” I gi skri spravite me|u karpite. I go bapna zatvora~ot. Begaa.” re~e ovoj i ja prifati podadenata raka. Niz ramninata letaa par~iwa bombi.” re~e toj so ni{anskite spravi. Gore. Drugiot pcue{e. “Kade se na{ite?” re~e vtoriot.” “Ti si minofrla~?” pra{a vtoriot. “Tuka }e go ostavam. No.Slu~ka D vajcata vojnici go naka~uvaa ridot sledej}i gi upatstvata na mrtviot kapetan. drugiot zatvora~. “Treba vo zasekot. zastanaa. go sede zatvora~ot i go odnese na istoto mesto. Edniot dr`e{e vo racete ni{anski spravi. “Nie sme na{i. Mihajlo ode{e pobrzo oti ima{e dolgi noze. Gaz preku glava.” re~e edniot.

Dragi Mihajlovski

nivnite yvezdi. Mihajlo mu re~e na Stefana da pobrza a Stefan mu re~e da ne se pravi tolku va`en oti dosta e eden {rapnel pa Stefan da brza a Mihajlo da go jadat orlite. Mihajlo samo se nasmea na ova i si misle{e koga povtorno }e zastane zad svojot top. Toj be{e roden artilelec. Kako ni{anxija se ~uvstvuva{e nad site prosti dodava~i, tempira~i, polna~i. I be{e ubeden deka ovoj Stefan e eden od niv. Go pogledna nekolkupati i s# pove}e veruva{e deka e vo pravo. Stefan ni{to ne ka`a. Naidoa na edno selo. Nekoj tuka majka rasplakal. Na Stefana mu se stemni. Potta mu se sliva{e niz teloto i mu zavr{uva{e kaj zadnikot. Pantalonite mu se zalepija. So rakata gi potfati i gi dr`e{e da mu vleze vozduh. Mihajlo se ramnodu{e{e. Pred niv le`ea mrtvi selani. ”Da se presle~eme,” re~e Stefan. ”Jas ne sum dezerter,” re~e Mihajlo. «Znam,» re~e Stefan i go tresna po glava so edno drvo. Mihajlo se istu{i i se posla vo pravta. Stefan so gadewe gi soblekuva{e mrtvite selani. Go oble~e prvin Mihajla a potoa sebesi. Za mig se dvoume{e. Potoa go krena na race i go nose{e nekolku metri do ~ezata. Stefan go vrza Mihajla i go pricvrsti na sedi{teto do sebe. Potoa go zbodna kowot. Toj leta{e po udolninata. Neprijatelot be{e nasekade. Avionite so negoviot grb pravea perendii po neboto. Uneri. Duri i pticite moraa da go nosat negoviot grb. Tie bea sme{no i{arani po kriljata. Mihajlo se razbudi po tri kilometri. Mu se gade{e od ali{tata {to smrdea na mr{i. Stefan gi krena ramenicite. Mihajlo ne re~e ni{to. Po dva kilometri samo go pra{a
72

Slu~ka

Stefana od kade e. Stefan mu ka`a a i Mihajlo potoa. Edno pet kilometri raspravaa za semejstvata. Stefan be{e `enet, Mihajlo ne ni pomisluva{e da go stori toa. Stefan okolu kilometar go ubeduva{e da se `eni. Na Mihajlo ja`iwata mu ja kinea ko`ata. Mihajlo se sme{ka{e. Stefan mu povtori deka treba da se `eni. Mihajlo mu go poka`a neboto po koe s# u{te paradiraa neprijatelskite avioni. ”Vojni sekoga{ }e si ima,” re~e Stefan. ”I `eni,” re~e Mihajlo i po~na da se smee. ”]e ti odi silata,” re~e Stefan. Na Mihajlo po~na da mu te~e po malku krv. ”More pu{ti ja silata,” re~e Mihajlo, ”gledaj vojnite.” Potoa Stefan predlo`i da zapejat. I peeja. Tie se poznavaa. Po kilometar i pol, otkako se iznapeaja, Mihajlo mu re~e na Stefan da go odvrze. Stefan go gleda{e polovina kilometar. Potoa gi zastanaa vojnici. Nivniot oficer gi merka{e. Im re~e da slezat. Slegoa. Toj gi pra{a koi se. Stefan re~e deka se selani. Deka ova mu e brat {to saka da se prodade na |avolot a toj go vrzal i go nosi na pokajanie. Oficerot gi gleda{e tri minuti. Napravi eden krug okolu niv. ”A ~izmite?” re~e. Stefan vedna{ sfati deka zaboravil da se presobue. So ukma gi golta{e opincite na nozete od Mihajla. Stoe{e ko pile. Na znak od oficerot vojnicite go odvrzaa Mihajla, mu udrija tri kloci vo gazot i toj brgu im is~ezna od vidot. Kilometar potamu za~u pukot. Zastana. Slednite pet minuti na neboto gi gleda{e mrtvite selani kako go
73

Dragi Mihajlovski

presoblekuvaat u{te pomrtviot Stefan. Samo ja napipa xumkata, zani{a so glavata, opcu edna{ i si go ispravi patot. (1983)

74

Svrtni~ar

N

ikoj od Stanicata ne go znae{e vistinskoto ime na svrtni~arot Fle~er. Nego site taka go zavikaa u{te denta koga ja dopro~ita knigata broj dveste sedum od li~nata lektira i koga, voodu{even, po~na da im ka`uva na lu|eto za galebot Fle~er, nenadminliviot car na perendiite. Ne se znae koj prv taka go zavika no se znae deka kako posledno otide vo Op{tinata i izvadi nova li~na karta na koja, pokraj imeto i prezimeto, mu go vnesoa i prekarot.Toj be{e neobi~no gord na novoto nadime oti veruva{e deka vo nego, vo toj malku tu|inski zbor od {est na{i bukvi, se sobrani vuedno site negovi no}ni samoodre~uvawa i pregalstva, site negovi streme`i. Ili, ka`ano poinaku, toj go prifati imeto Fle~er kako eden vid priznanie za svojot napredok, za svoeto raskrstuvawe so minatoto, so neznaeweto. Kako minuva{e vremeto toj stanuva{e s# pouporen i ponastoj~iv vo namerata da im ja objasni na lu|eto osnovnata ideja. Vezden im vele{e: ‘^itajte go Fle~er! Samo Fle~er mo`e da ve spasi! Fle~er ja znae su{tinata! So Fle~er i nedosti`noto e dosti`no!” No, edinstveno postigna da go prekrstat a negovoto vistinsko ime da ostane kako {tur slu`ben podatok. Sepak Fle~er i natamu ostana pri svoeto: deka lu|eto treba da se prevospitaat ako se ve}e nekako vospitani a
75

Dragi Mihajlovski

nevospitanite (takvite gi ima{e najmnogu) prvin da se vospitaat a potoa da se prevospitaat. Vedna{ da ka`eme deka Fle~er ne be{e nikakov amater. Toj u{te vo knigata broj trieset i osum od spisokot pro~itani knigi ima{e nau~eno napamet cel kup pravila i odredbi svrzani so Zakonot za postapnost vo sproveduvaweto na ideite. I u{te veruva{e deka za ostvaruvaweto na koja bilo ideja najva`en e li~niot primer. Zatoa, za da se izdigne sebe si do edno urne~ko ramni{te, toj denono}no, ba{ kako kow, rabote{e na sebe. Nema{e ne{to {to mo`e{e da go zamisli a za koe ne veruva{e deka koga-toga{ }e go ostvari. Taka be{e i ovojpat. No, lu|eto od Stanicata ne sakaa da ~ujat za kakvi bilo promeni a najmalku za tie so koi Fle~er si go bogate{e umot. Taa bezli~na vrvulica od nemisle~ki tipovi {to so vekovi nanazad se zadovoluva{e so dobra erekcija i podnosliva beda, pretopuva{e vo sopstvenata amorfnost s# `ivo i divo, s# {to se obiduva{e da prkne i da se izdvoi, da mrdne levo-desno i da bide razli~no. Lu|eto, raka na srce, go prifatija novoto nadime no, su{tinski, ni{to ne se izmeni. Za niv Fle~er i natamu si ostana Fle~er: obi~en, malku nam}orest, svrtni~ar od @elezni~kata ulica, kogo site, po malku, si go imaa na ududu, najmnogu poradi glasot {to go bie{e deka barem polovinata plata ja dava na knigi. Mnogumina i mu velea deka za negovata rabota treba prizemjen ~ovek i deka ~itaweto samo mo`e da go frli na stranpatica no Fle~er samo im se smee{e v lice. Zadrtosta kaj lu|eto se razvi do vidliv stepen denta koga eden kleptomanski nastroen lo`ilni~ar kojznae {to majka go tera{e ili koj |avol go dupna – mu gi pretrese ’civilnite’ pantaloni i vo zadniot xeb mu ja najde li~nata karta. Toj be{e samo tolku pismen kolku {to
76

Svrtni~ar

mu be{e potrebno da pro~ita {to be{e tamu napi{ano, no pro~itanoto kako vistinska ~uma se ras~u niz Stanicata. Lu|eto pa|aa od smea. I Fle~er pa|a{e od smea s# dodeka ne sfati na ~ija smetka e smeeweto. Toga{ ukrup mu padna na srce, se naluti i ramno tri meseci so nikogo ne prozbore. No, negovoto rabotno mesto be{e takvo {to najmnogu mo`e{e da podnese nam}orost. Nemturosta be{e ve}e ne{to {to lesno mo`e{e da mu go zeme lebot. Toa i mu go re~e {efot na Stanicata koga na istekot na tretiot mesec go povika kaj sebe. Fle~er ni{to ne zboruva{e. ”Ne saka{ da lafi{ so lu|eto? Ne saka{, a?” Fle~er si stoe{e i natamu bez zbor. ”]e saka{, }e saka{!” povtoruva{e {efot, eden gad {to smrde{e na glupost i kromid i {to ba{ tuka pred Fle~era, so nozete ka~eni na drvenata masa, nepristojno vade{e par~iwa mrsuli od pocrvenetiot nos. ”]e dobie{ otkaz!” Fle~er mol~e{e u{te tri minuti pou~en od knigata broj sedum od golemata lista vo koja pi{uva{e deka mol~eweto e apsolutna semanti~ka kategorija, osobeno ako e dobro dozirano. No, koga gnasata u{te edna{ mu se zakani so otpu{tawe, Fle~er vedna{ postapi po knigata trista devet vo koja ubavo stoe{e deka mol~eweto ne e sekoga{ zlato tuku mnogu ~esto znak za glupost i nemo}. Zatoa, imaj}i ja na um poukata od navedenata kniga, vedna{ mu re~e na {efot deka otkazot dobro bi mu do{ol, deka, vsu{nost, odamna go ~eka no deka nikoga{ ne sobral dovolno hrabrost toa sam da go napravi. ”Zatoa”, re~e Fle~er, ”va{ata pomo{ vo toj pravec mnogu }e ja cenam!” ”I{, i{ nadvor!” vika{e {efot a Fle~er, onaka, naivno, ne sfa}aj}i ja pri~inata za vakviot nenadeen izliv na bes, stoe{e skoro vo stav mirno, ba{ kako vojnik pred
77

Dragi Mihajlovski

svojot kapetan. Nema{e ni{to na svetot {to mo`e{e da mu ja urne po~itta {to prirodno ja ima{e kon pretpostavenite. U{te dve minuti razmisluva{e {to ima{e lo{o vo toa {to go re~e a {to taka silno go razgnevi {efot, no koga ni{to ne otkri, ednostavno re{i da pri~eka ovoj da se smiri. Gadot najposle prestana so vikaweto, samo se xare{e vo Fle~era, ja iskrivi muckata, ne{to crno mu zaigra pod kapata, nikoj ne smee{e taka so nego da razgovara, nikoj. Ne be{e naviknat toj na kontri. Za nego otsekoga{ va`ele samo zakonite {to toj gi znae{e. A eden od niv be{e i toj po koj so pretpostaveniot treba mudro, so navednata glava. ^udniot spoj od navednata glava i bezobrazni zborovi {to sega prvpat go vide kaj Fle~era skoro sosema go raspameti. [to li saka{e svrtni~arot? Vo naporot da misli, negovata glava nenaviknata na mislewe, se izobli~i kako gajda. Na krajot, s# {to navistina napravi se svede na toa {to silno udri po masata, mu se zakani nekolkupati so pokazalecot i mu ja poka`a vratata. Fle~er znae{e sosema dobro kade taa se nao|a, si ja stavi kapata, naju~tivo se povle~e nanazad so liceto kon {efot, kimna so glavata vo znak na pozdrav i se izgubi nadvor na ulicata. ”I da lafi{ so lu|eto, razbra? Nemturi{ta tuka ne}um!” Toa be{e poslednoto {to go slu{na zad sebe od {efot. Koga se najde na plo~kite od sokakot, kako ni{to da ne bilo, po~na da si svirka edna melodija {to postojano ja vrtea na radio no po tri minuti nekakva nafaka mu nadojde vo glavata i potoa po celiot pat do doma ne mo`e{e da se oslobodi od ko{marot {to mu go mate{e umot i mu gi odzema{e nozete. Ne{to nobjasnivo, nekoja lo{a sila {to se oslobodi od Stanicata i {to seta mu se napika vo negovoto su{testvo po~na da go tormozi. Taa nikako ne go
78

Svrtni~ar

pripu{ta{e celiot pat do stanot. Doma sepak uspea da se smiri, malku so pomo{ na apaurinite {to gi goltna kako bonboni, a mnogu pove}e so pomo{ na knigata sto i sedumnaeset vo koja eden germanski manijak do sitnica ja ima{e razraboteno problematikata svrzana za suetnosta. Fle~er ne se zagri`i zaradi toa {to ja najde kaj prostakot, negoviot {ef, tuku zatoa {to ja vide kako cveta i kaj sebe. Re{i da gi vlo`i site sili da ja iskoreni. Veruva{e deka tokmu taa, suetnosta, e edna od glavnite pri~ini za naopakosta na svetot. Vo sekoj slu~aj, vaka si zavr{i ovaa davija kaj {efot, a Fle~er pak si ostana da si raboti kaj svrtnicata. Samo {to sega po~esto bara{e da raboti treta smena. Gi saka{e no}ite pokraj prugata. Osobeno ~istite no}i. Toga{ neboto be{e na~i~kano so yvezdi a toj mo`e{e, {to se veli, me|u dva voza, da si ja pobara svojata. Edna{ duri mu se stori deka si ja vide bolskotna me|u dru{kite. Nenadejnata radost sama mu go vperi prstot natamu no, vedna{ be{e kaznet. Drugiot den mora{e da si gi krie bradavicite. *** Vozovite doa|aa i zaminuvaa a teloto na Fle~er staree{e. Kako ja zamina triesettata so site grloboli, glavoboli {to go navjasaa i site peckawa kaj srceto i slabinite s# pove}e razmisluva{e za toa {to ima napraveno vo `ivotot. Si pomisluva{e kolku mnogu ima pro~itano a sepak na platniot spisok be{e pretposleden. Ne mu be{e krivo za toa. Krivo mu be{e samo koga }e mu tekne{e za toa dali pravilno postapil vo odnos na ne{tata, dali pravilno odbral ako voop{to negovo be{e odbiraweto. Na primer, bidej}i so godini, sistematski i sestrano, si go vospituva{e
79

Dragi Mihajlovski

duhot ne }e be{e li podobro da go sosredoto~e{e svoeto znaewe samo vo edna nasoka? Da zeme{e, na primer, da gi izu~uva zavrtkite so kriv agol kaj peso~nite lokomotivi, sega, so upornosta i bistrinata {to ja ima{e, sigurno }e be{e {ef na Katedrata za zavrtki so kriv agol kaj peso~nite lokomotivi na Fakultetot za zavrtki. Ili, da ja prou~uva{e zamastenosta na izvienite navrtki kaj vagonite od kriv tip, denes sigurno }e predava{e na Katedrata za zamastenost na izvienite navrtki kaj vagonite od kriv tip na Fakultetot za zamasteni navrtki. Sigurno. Vaka, vospituvaj}i se i obrazuvaj}i se denono}no izgleda nau~i samo no}e da se gleda vo neboto. I kako {to bea yvezdite raprskani taka mu be{e i znaeweto. I site mu se potsmevaa. A Fle~er gi do~ekuva{e i ispra}a{e vozovite precizno i bezgre{no. No, vakvite naleti na bes brzo i bezbolni gi skrotuva{e so knigata sto devedeset i osum vo koja to~no pi{uva{e {to e toa kariera. Fle~er sfati deka toa ne e za nego. Veruva{e deka taa e izmislena od onie na koi ambiciite im se pogolemi od sposobnostite za da gi zgazat site {to se sposobni no bez ambicii. Bezo~nosta i beskrupuloznosta {to naj~esto se poka`uvaa pritoa bea ne{ta od koi mu se temne{e. Be{e ubeden deka borbata za ukinuvawe na site karieri od koj i da e vid e prvenstvena i neodlo`na. Zatoa, koga }e se fate{e sebesi kako razmisluva za s# ona {to napravil i {to mo`el da napravi poinaku vo `ivotot vo smisla na pravewe kariera, neoseten sram mu izbiva{e na obrazite i mu gi pocrvenuva{e do u{i. Potoa, otkako s# }e si dojde{e na svoe mesto, vklu~uvaj}i go i blediloto na liceto, toj mirno i stalo`eno }e si ja sobere{e ve~erata vo najlonot i }e si zamine{e na svrtnicata. Tokmu tuka, mo`e da se ka`e, Fle~er be{e
80

nema pomestuvawe ni peda napred. Nikade. pokraj prugata. A toa pomestuvawe napred vo Stanicata dobrovolno odbra da go napravi samiot toj. Do pojavuvaweto na Fle~erka toa be{e i edinstvenata smisla na negovoto `iveewe. vleze Fle~erka. *** @ivotot na Fle~er po~na da se menuva eden den koga vo negoviot `ivot. Fle~er ne be{e budala za da ne go znae ova. 81 . Samo toga{ ja ~uvstvuva{e seta blagodet na svoeto zanimawe i beskrajno se gordee{e so nego. no toj be{e ubeden deka }e raboti onaka kako {to mu nalaga sovesta pa makar za toa da ja plati i najvisokata cena. nekoe. na negovite kolegi-svrtni~ari ~estopati im zboruva{e za ubavinata na nivnata rabota no tie. Jasno mu be{e deka idealizira no u{te pojasno mu be{e deka bez barem malku idealizam. Zatoa postojano se motaa okolu nego.Svrtni~ar najosloboden. Ne mo`e{e da sfati zo{to lu|eto postojano tr~aat po novi rabotni mesta. go gledaa bledo. patuva{e sloboden me|u yvezdite a istoto im go po`eluva{e i na drugite lu|e. Tie podlizurki i li{ki gledaa {to e mo`no polesno da stignat do nekoe drugo mesto vo Stanicata. {efe-{efe vikaa. postaveni naopa~ki. taka neoptovaren ne se ~uvstvuva{e kako ovde. a svrtnicata ja sfa}aa samo kako nu`no zlo. To~no znae{e deka rabotite se takvi kakvo {to se. Taka. za `al. veruva{e deka ova e vreme na specijalisti a site {to skokaa od mesto na mesto gi smeta{e za obi~ni {tetnici i {arlatani. Spoen so {inite i no}ta. tivko i nenajaveno. Toj ja cene{e postojanosta vo izgraduvaweto. {to veruvaa mo`e da im go dade samo {efot na Stanicata.

Fle~er mol~e{e bezobrazno. Ne bez zna~enie e i faktot {to tokmu taa ve~er. Za nejzinata vrska so Fle~era sekako e zna~ajno spomnuvaweto na ovoj martovski den za{to periodot na rana prolet nesomneno nose{e redovna emocionalna kriza za Fle~era koga denono}no go tormoze{e ~uvstvoto na imawe nejasna praznina vo sebe {to bara brzo i neodlo`no popolnuvawe. pred izleguvawe. }ebap~iwa. Fle~erka osamna vo butkata kaj Stanicata eden martovski den i ottoga{ pa skoro do krajot na avgust. bezalkoholni pijaloci i pivo. nikomu ne mu pre~e{e osobeno ne na onie na koi mo`e{e najmnogu da ne im se dopadne. koga lu|eto s# po~esto po~naa da ja gledaat vo negovo dru{tvo. si ima{e svoe ime i prezime no. neobi~no nadmo}en nas sopstvenite kompleksi osobeno nad onoj {to go prave{e bespomo{en pred `enite. po podolgo vreme. Taa be{e kako ne{to zafatena okolu skarata iako |avolskoto & okce go dr`e{e pod kontrola celiot prostor pred prodavnicata. za prvpat. se razbira. ednostavno zaboravija kako se vika i ja zavikaa Fle~erka. mu ja razbi poti{tenosta i go napravi da se ~uvstvuva neobi~no siguren vo sebe. doza na podbiv vo ova prekrstuvawe no toa. ’’Poveli. po sredbata so nego. se nalakti ubavo na ispu{teniot del i bezobrazno se zagleda vo Fle~erka.Dragi Mihajlovski Taa. za sre}a. Ima{e. Zna~i Fle~er ba{ kako fraer od nekoj amerikanski film se istopori taa ve~er kaj butkata.’’ re~e Fle~erka. sendvi~i so pleskavici. ba{ kako i Fle~er. Fle~er ja dopro~ita knigata broj osumstotini trieset sedum koja{to. Pri~inata be{e mo{ne ednostavna : obajcata izgledaa tolku zacapani eden vo drug {to vakvata zlobna konotacija vo ona {to go zboruva{e okolinata nema{e ni najmala mo`nost da prodre do nivnata svest. jogurt. tuka prodava{e leb. 82 . pinerlii.

U{te utrinata rano Fle~er se nacrta pred butkata no od Fle~erka nema{e ni traga ni glas. ’’Tebe!’’ re~e Fle~er i toa be{e s# {to ka`a taa ve~er.Svrtni~ar ’’[to saka{ ?’’ re~e Fle~erka. so tekot na vremeto. Fle~erka potoa pak se vrati kaj skarata. namesto da se podobruva stanuva{e s# polo{a i polo{a. Otprvin Fle~erka redovno ode{e kaj svrtnicata kaj{to zaedno gi gledaa yvezdite. Toj gi pomina site butki vo gradot a nea nigde ja nema{e. nesvesno se razbira. Fle~er se zaqubi vo Fle~erka skoro bez da seti. Vakvata sostojba. Edinstveno dozna deka zaminala vo nekoj drug grad nesre}na i ta`na. vrte{e ne{to. Fle~erka po deset minuti pak go pra{a {to saka a toj so prstot poka`a na nea. poka`a so prstot kon sebe a Fle~er kimna so glavata. Taa u{te pet minuti ja doprava{e skarata. a potoa odeweto go svede na razumna merka. deluva{e sve`o i ~istotno so kokot faten odnazad. prevrtuva{e. a Fle~er uporen i presiguren vo sebe stoe{e i natamu nalakten i se gleda{e vo nea. Najposle ja otvori vratata a koga Fle~er vleze vo butkata taa u{te uspea da go izgasne svetloto i da go obesi napisot . pred da ja doprat tenkite prsti na svrtni~arot i barem privremeno da & ja zgasnat proletnata `ed za ispolnetost.. Fle~er be{e ubeden deka taa gi saka yvezdite kako nego a Fle~erka deka toj saka da se o`eni za nea kako {to taa saka da se oma`i za nego.Zatvoreno’’. Soznanieto deka Fle~erka zaminala nesre}na i ta`na go ma~e{e Fle~era i mu pri~inuva{e tap bol vo gradite dodeka sega sam gi gleda{e yvezdite vo ~istite no}i. & re~e deka ne mo`e da ja pronajde nejzinata yvezda na neboto. Fle~er toa 83 . Koga Fle~erka vide deka Fle~er e flegma pove}e ne mu dojde kaj svrtnicata. osobeno po onaa ve~er koga Fle~er. potoa zastana kar{i nego otade stakloto.

se razbira. no za toa nema{e mo`nost bidej}i taa so zer. Mu treba{e mnogu vreme. obi~en!” povtori mirno Fle~erka gledaj}i go pravo v o~i. no re{enosta da ja najde be{e bezvremena. Toj mo`e{e. “Da. otide kaj {efot. Fle~er se vrati kaj svrtnicata so gor~ina vo grklanot. Tamu pi{uva{e. Fle~erka go primi mo{ne studeno. Fle~er zina i nikako ne mo`e{e da sfati. deka pro~ital devetstotini trieset i {est knigi i deka sega ja ~ita devetstotini trieset i sedmata. Fle~er se obiduva{e da se koncentrira i da ja uni{ti bolkata. se razbira. i is~ezna vo no}ta. a toa Fle~er pet pati go prepro~ita i go nau~i napamet.Dragi Mihajlovski pove}e ne mo`e{e da go podnese. Taa vedna{ go odbi. Taa samo studeno se nasmea a Fle~er nema{e nikakvi dokazi za svojata iskrenost. a {to se odnesuva{e na amortizacijata. deka znaeweto mu e ogromno. Fle~er vedna{ & predlo`i brak. Najposle ja najde. Fle~er misle{e deka sonuva no koga se sozede vedna{ & re~e deka toj voop{to ne e obi~en svrtni~ar. go istakna natpisot “Zatvoreno”. odnosno spre~uvawe na naletot od qubov. Taa mu re~e deka sega studira i deka nikako nema namera da se oma`i za obi~en svrtni~ar. zede denovi od godi{niot odmor (Fle~er godini nanazad ne koristel godi{en odmor) i po~na da ja bara po gradovite. “Obi~en?” se ~ude{e Fle~er nesfa}aj}i go zna~eweto na toa {to taa saka{e da go ka`e. So pomo{ na prira~nikot {to na negovata lista pro~itani knigi go nose{e brojot ~etiristotini i pet. deka vistinski golemata 84 . go spu{ti stakloto preku otvorot. barem da gi iznaredi site naslovi na knigite ~ij broj go spomna. Se obiduva{e da si pomogne so site mo`ni teorii za vospituvawe i skrotuvawe na ~uvstvata.

Petnaeset denovi so red gi slede{e malite oglasi po vesnicite i najposle uspea da odvoi tri mesta na koi be{e siguren deka }e se javi i }e gi dobie: glasnogovornik pri Centarot za iskriven vid. posveti najmnogu vreme 85 .Svrtni~ar qubov e vo univerzumot a deka ovozemskata e samo nejzin bled otpe~atok. *** Po trieset dena. Fle~er go pomina celiot svoj godi{en odmor. da se pomine pokraj niskoto ku}are od @elezni~kata ulica i zad pottrgnatoto perde od prozorecot da se vidi temnoto lice na svrtni~arot kako prazno se xari vo ednoli~niot pejza` nadvor na sokakot. Be{e `alno. vo tie esenski denovi. Do`dovite {to nadojdoa potoa samo ja vlo{ija sostojbata. pet ~asa i deset minuti taga i pasivnost. spisokot na pro~itani knigi. go fotokopira svidetelstvoto za zavr{eno osnovno obrazovanie kako i uverenieto za polo`en svrtni~arski ispit. ni{to ne mu pomogna. Za `al. Fle~er re{i da ja menuva rabotata. Vo takva sostojba. Bolkata ja zameni taga a tagata so doa|aweto na esenta u{te pove}e go frli vo o~aj i depresija {to bezmilosno go pretvorija vo kup labavi muskuli i koski. so mnogu mali i neva`ni isklu~oci. Na glavniot adut. Vakvata odluka kako malku da go vrati me|u `ivite. tolkuva~ na devijaciite vo du{nikot na belite gluvci i predava~ na Katedrata za prodol`eni jazici pri Filozofskiot fakultet. deka samo yvezdite (Fle~erka nema{e svoja yvezda) iskreno se qubat i zatoa tolku mileniumi ostanale zaedno. ja ot~uka sopstvenata kratka biografija vo tri primeroci preku indigo. Vedna{ podgotvi tri molbi so sto dinari takseni marki.

Ovoj vedna{ go povika Fle~era. Cel den zagubi da gi podredi izvornicite na sopstvenoto obrazovanie kako po azbu~en red. od po~etokot ne veruvaa. spored oblastite {to gi obrabotuvaa. nekoj mu ka`a na {efot na Stanicata. Fle~er mu re~e na {efot deka ubavo }e se se}ava na site koga }e si zamine. Fle~er u{te pove}e se zauti. toga{ pomisli na Fle~erka i se ubedi deka ova e cenata za da dojde do nea. uredno i navremeno gi podnese dokumentite na trite mesta. qango eden qangosan. Lu|eto koga vidoa kade s# se be{e javil. ”[to mi mati{ ti ne{to. [efot po~na da se smee zaedno so site drugi {to vo me|uvreme se nasobraa okolu nego. no sepak se ~ude{e zo{to e neobi~no {to saka da go menuva rabotnoto mesto. Se pra{uva{e dali koga }e otide na novoto rabotno mesto }e mo`e pak da gi gleda yvezdite vo ~istite no}i. Oti stoe{e taka ramnodu{no i naivno mnogumina sakaa da go fatat i niz otvorenata vrata da go frlat pravo na {inite. Ve}e sledniot den se razbra vo Stanicata deka Fle~er saka da go menuva rabotnoto mesto. Sfati deka taa mu treba i be{e siguren deka }e ja dobie. Fle~er ne mo`e{e da sfati zo{to se smeat. a?” Fle~er stoe{e pred {efot malku kako posran. ”Tokmu si ti ali netokmu?” re~e {efot. Fle~er gleda{e vo {efot kako zauten. Fle~er 86 . Najposle. No. taka i tematski. I se smiri. spored prezimiwata na avtorite. Od toj den po~na redovno da odi kaj svrtnicata sega so malku poinakva taga. koga vidoa deka rabotata e seriozna. potoa si rekoa deka e ~uknat a najposle. [efot potoa dodade deka toj nema soodvetni kvalifikacii.Dragi Mihajlovski i vnimanie. [efot mu re~e deka toa si e obi~no no deka se neobi~ni mestata za koi{to konkuriral.

Pri pomislata facite im se iskrivija od zloba. pred site. re~e Fle~er i `ivna nebare odvaj go ~eka{e toa pra{awe. mu gi iznaredi site devetstotini trieset i {est knigi {to gi ima{e pro~itano. odlu~i da stane predava~ na Katedrata za prodol`eni jazici pri Filozofskiot fakultet. Izleze. Fle~er nikako ne sfa}a{e vo {to e problemot. u{te dolgo pa|aa od smea. ako takov tamu ima{e. iako mu be{e neprijatno i odvaj ja sovladuva{e zavista {to go grize{e. Fle~er. Potoa {efot go pra{a Fle~era dali ima drugo obrazovanie osven svrtni~arskoto. [efot. se seti da istakne da ne ne{to vo me|uvreme Fle~er se zdobil so drugo obrazovanie. vika{e {efot i pa|a{e od smea so site okolu nego {to najvulgarno se dr`ea za stomacite. Pominaa trieset denovi a Fle~er nema{e nikakvo izvestuvawe. go pra{a kakvo. I drugite izlegoa po nego i zastanati pred kancelarijata na {efot. ne }e mo`e da stane ~len na 87 . Za da ostane u~tiv do kraj. Po dolgo razmisluvawe. a znae{e deka negovo }e bide re{enieto. {uqupuqu”. Ve~erta ja dopro~ita devetstotini trieset i sedmata kniga i otide pod neboto za pak da gi gleda yvezdite. Toa voop{to ne go zagri`uva{e za{to be{e siguren vo sebe i vo svoite kvaliteti. ”Se razbira”. ”[uqupuqu. sostavi ubav tekst {to }e go isprati do drugite dve institucii a vo koj glavno ja izrazi svojata blagodarnost za uka`anata doverba i istovremeno svoeto golemo `alewe {to od povisoki pri~ini. pred sosema da is~ezne od Stanicata u{te dolgo samo gi potkreva{e ramenicite.Svrtni~ar saka{e i sam da izleze no toga{ nekoj poo~iklen. Si ja vide sopstvenata kako s# u{te harmoni~no mi`urka tamu negde blisku do Golemata me~ka. Devetstotini trieset i sedmata {to ja nema{e do~itano ne ja ni spomna. Fle~er tuka. dodeka Fle~er poleka odminuva{e.

”[uqupuqu. Denta. od drugite dve institucii. za{to to~no znae{e od kade mo`e da bidat.Dragi Mihajlovski nivnite kolektivi. {uqupuqu”. kako i vo sekoe cirkularno pismo. Fle~er se nasmea pred da gi otvori i samo gi krena ramenicite sakaj}i da ka`e deka ve}e gi otpi{al. Se pojavi kaj {efot i mu re~e deka koga }e se vrati saka da si go vidi otkazot na masata. a toa be{e trieset i pettiot den otkako se javi na konkursite vo po{tata go ~ekaa dve sini plika. Toj taka prepoloven nekako doklinka do 88 . Fle~er ne mo`e{e da poveruva na sopstvenite o~i. skoro identi~no pi{uva{e. na pismeno. se buvna pravo vo prostoriite na Dekanatot od kade {to najqubezno be{e isfrlen so mo{ne sli~no obrazlo`enie kakvo {to denta Fle~er go dobi. Koga se najde na ulica napravi obid da dojde na sebe no toa voop{to ne mo`e{e da go izvede. potpisi od nadle`nite lica i pe~ati. Fle~er bez brzawe. Vo pismata. Na edniot pi{uva{e Centar za iskriven vid a na drugiot Biolo{ki institut. se razbira. deka dokumentite ne mu bile zemeni predvid poradi nesoodvetnoto obrazovanie i deka istite mo`e da gi podigne vo prostoriite na instituciite od tolku do tolku ~asot na toj i toj den i ima{e na krajot drugarski pozdrav. Nekolku pati gi protri i gi prepro~ita pismata no toa nikako ne mu pomogna da ja promeni sodr`inata. Potoa otide da se prosti od svrtnicata. Be{e pove}e od skr{en. Nabrzina izleta od doma i kako udren tr~a{e do Filozofskiot fakultet. samo vika{e {efot po nego i se dr`e{e za stomak od smea. gi zede plikata i gi pro~ita adresite na ispra}a~ite. Nekoja novoosloboditelna sila go stegna kaj ‘rbetot i mu go prepolovi. Prvin go pobara {efot na Katedrata za prodol`eni jazici no bidej}i nego ne mo`e{e nikade da go najde. Fle~er ne znae{e {to da pravi so sebe.

[efot potoa go pra{a dali ostanuva pri baraweto za otkaz. [efot. Sekavi~no se svrte. Gara`ata se nae`i i go o~ekuva{e. {efot nenaviknat da razmisluva za lu|eto pove}e odo{to nemu mu e potrebno samo go pra{a na koe mesto go primile.10 ~asot. bravo bre fakman~o! Ti si bil najdobriot svrtni~ar na svetot!” Potoa so dvete race go potkrena i pak go spu{ti na zemja. Ramno dva ~asa se trude{e da se zalepi pred da vleze kaj {efot koj{to pie{e nekakvo evtino rakii{te so nozete ka~eni na masata. No. nikoj toga{ ne znae{e {to ima na um i {to mo`e da napravi. Fle~er zastana pod yvezdenoto nebo. Fle~er re{i da go skr{ne na sporedniot kolosek {to vode{e kon starata gara`a ve~erniot voz {to bez zastanuvawe pominuva{e niz nivnata Stanica to~no vo 21. “I?” go do~eka {efot. Vozot trgna po sporedniot kolosek. “Sudirot e izbegnat! Alal vera!” Fle~er duri toga{ go zabele`a drugiot voz {to zazbiftan is~eznuva{e po glavniot kolosek vo sprotivna nasoka. Fle~er ni{to ne odgovori. Fle~er. Potoa mu prijde. Fle~er i natamu mol~e{e. “Mo`no li e? Mo`no?” vika{e {efot na Stanicata tr~aj}i kon Fle~era. go gu{na i u{te dolgo go gu{ka{e: “Vidi go ti nego. Fle~er stoe{e izbezumen pred {efot. po nebesnite 89 . nad nea. Fle~er bez razmisluvawe ja svrte svrtnicata. Potoa od dale~inata ja zdogleda kompozicijata {to jure{e so devedeset kilometri na ~as. pot go obli od smeewe a i site drugi {to brzo nadojdoa i se nasobraa okolu gnasata. Starata gara`a s# u{te stoe{e na svoeto mesto nae`ana. po~na da se smee. Do doa|aweto na vozot ima{e to~no u{te devet minuti… Odedna{ go slu{na svire`ot na lokomotivata. a mnogu gore. Bravo bre.Svrtni~ar Stanicata.

mu dade bogata napojnica i go otpu{ti. Potoa im otpozdravi na site so rakata a istoto toa go stori i Fle~erka. Odedna{. Go pra{aa so koja raka ja svrtel svrtnicata a bidej}i toj mol~e{e tie mu gi bacuvaa obete. se kikote{e kraj nego. Fle~er ja zgrabi Fle~erka a i taa nikako ne go pripu{ta{e. onie isti podlizurki {to za ater na {efot mu se potsmevaa i go potcenuvaa. Jurea po avtopatot. elegantno jure{e negoviot voz. vo dolg fustan. Tuka javno. raskomotena. Pritisna na svirkata… 90 .Dragi Mihajlovski {ini. Eden ~ovek. Fle~erka. So ra{ireni race mu prijde i sedna do nego. Fle~er mu se zablagodari na li~niot {ofer {to mu be{e staven na raspolagawe. bidej}i nosot voop{to ne mu se dopadna tie mu se izvinija. pred site. Fle~er pritisna na gasta i ja zgolemi brzinata na dveste kilometri na ~as. Pretsedatelot li~no mu posaka dobar provod a site drugi veselo im mavtaa. go qube{e. zdrava i nasmeana. Potoa dotr~aa drugite slu`benici. Fle~er ne znae{e {to e sre}a no veruva{e deka ako taa postoi toga{ mora vaka da izgleda. donesoa novo platno i povtorno go naslikaa. Fle~er se zablagodari spored knigata dveste i dvanaeset od negovata lista vo koja{to bea opi{ani site na~ini na u~tivo odnesuvawe. Potoa mu napi{aa ogromna blagodarnica i mu gi predadoa klu~evite od kolata-dar od gradot za svojot smel svrtni~ar. Fle~er zabele`a crna pregrada na patot. od dlabo~inata na salata se pojavi Fle~erka. Odedna{ se vide sebesi vo golemata sala na gradskoto sobranie i toa sednat na po~esno mesto. Trojcata najdobri umetnici od gradot mu napravija portret na lice mesto no. Potoa dve ubavi devojki so ramni krkmi i krupni o~i mu podarija buketi cve}e i go baknaa pravo v usta. Potoa vlegoa vo kolata. mu dr`e{e zdravica. Fle~er go zgrabi volanot a Fle~erka besramno se razgoluva{e kraj nego. a mu se stori deka e li~no pretsedatelot na gradot.

Ja svrte svrtnicata. (1984) 91 .Svrtni~ar Fle~er ja razmrda glavata.10. Toa navistina be{e svire`ot na lokomotivata. Stoe{e i natamu do svrtnicata a ~asot be{e to~no 21. Gara`ata se nae`i i go o~ekuva{e. Pogledna nagore. Po malku od dale~inata ja zdogleda kompozicijata {to jure{e so devedeset kilometri na ~as. Vozot nabli`uva{e. Negovata yvezda se izdvoi i padna a neboto potemne.

Ja vrte{e. na mo~awe {to se veli. Negovo vtoro. svesen za ~ekorot napred kon osloboduvaweto. stoto jas. Semaforite ne rabotea. ja su~e{e. Po „Krivogletska“ brza{e crveno „Reno“. Sovest mu bev. vistina mu bev. nikade ne mrda{e bez mene.Svedok M u bev najdobar drugar. Na odli~na timija bevme. Strasta razvratna preku mojot grb ja ubiva{e. go so`aluvav. go qubev. A jas pome{e~ki na masata. ja prpelka{e za najposle zrela da ja rubosa. pomnam. Se prska{e protiv komarci koga po~na padot od nisko na mojot gazda. Bezmilosno. Za taa godina {to bevme zaedno crnoto na belo mu go prenesuvav. }e se spru`e{e na podot od garsonierata. Gazda mi be{e {to nikoga{ ne go izneveriv. mu gi znaev site tajni. No. treto. begstvo mu bev. @ena da bev nema{e tolku da me zamiluva. Mislata krevka preku mene ja proveruva{e. obajcata pirejni vo bojot protiv sebeuni`uvaweto. Eden so glava eden bez glava. Pokorno i smerno. so otvoreni o~i zagledan zad tavanot i betonskata plo~a vo {irokite plasje svetlina i nade`. Na serewe. Ja uto~nuva{e. Ventil. Olabaven. Po ulicata od levo belo. A be{e leto. Eden so noze eden bez noze. Dvajca zato~enici. Go slu{av. 92 . I toga{. Lamte`ot. I se udrija. Ko prva ro`ba me nose{e do srce. Odevme pravo po ulicata „Krivogletska“. prirodno. Pe{ki. I. Site nesonici {to mu ja rendaa trevo`nata du{a.

Potoa izlegoa dvajcata voza~i. prislu{kuva{. arna. Vidov site knigi po prva pomo{ gi lista{e niz glavata. Krkule. Cel `ivot umira i pak `iva }e ti dojde na grob. aren“. Go so`aluvav. I mu blagodarev. Da prdne{ vo tri grada }e zasmrdi. Dobar si mi. „ti kade?“ „I jas malku na pazar. Mnogu mu blagodarev. a?“ ni se vdade Mrkule. „[to saka{ od nas? Da n# nema. a. odgovori Krkule. Stoevme kako zakopani. „tolku vika{e {to pomisliv deka vekot sum ti go skratil. Mnogu dobrina ima{e vo nego. „Pomo{. Mrkule. Mo`e na `ena da & e lo{o?“ „Arno veli{. A ti u{te tuka visi{?“ n& re~e odnenade`. @ena ko `ena. I slo`no ni udrija po dve kloci vo gazot. „Ne znam. „ti. Edniot od Beloto drugiot od Crvenoto. „kade vaka?“ „Eve. Mnogu vika{e. Mrkule. Padnav na asfaltot. pomooo{!“ se dere{e bespomo{no faten vo kanxite na teorijata. „Budala!“ re~e toj od Crvenoto. dobar“. I pote~e crna krv po asfaltot. Ni{to prakti~no ne mo`e{e da stori. „[to saka ovoj?“ re~e edniot. arna e?“ „Arna. dobra. magla!“ 93 . Ofkav.Svedok Nosevite par~e si gi napravija.“ re~e drugiot.“ re~e. Tvojata kako e?“ „Dobra. Ajde. a? Tu. {to vreme dojde. Se podu od vikawe. re~e drugiot. Samo vika{e. „Guvee{ ko nevesta. @ena ko `ena. Gazdata me krena i me miluva{e. dobar?“ „Aren. malku na pazar. Krkule?“ „Dobar. pomo{!“ vika{e mojot gazda bespomo{no. @ena ti. „Pomo{.

Grize{e. zazbiftan. ]e go stol~am. stutkan. No. Udobno rabotev vo negovite race. I me mrda{e. Gluv~e edno |ubrosano. kine{e.Dragi Mihajlovski zavr{i toj i ni gi poka`a tupanicite. ]e mi pomognete. neli?” 94 . prodol`uva{e Mrkule. Vodata pod nas vle~e{e najlon~iwa i kanti od lansko sirewe. So notesot v race navednat nad mostobranot. „Fevga. I ni udrija u{te po dve. “jas mu gi znam site dupki. Ne smee{e taka da ve klocne!” Trgnavme. “Prostete. Imavme tromboza vo nozete. smalen. Se smiruvavme. “Prostete!” nekoj go trgna gazdata za raka. “Prostete za ona od pred malku!” prodol`i. I }e mu gi zatnam. Gazdata se zavrte i brzo-brzo ja napu{tivme trombozata {to ostana da ofka na asfaltot. Nie s# taka stoevme kako zdrveni. „Fevga!“ se dere{e Krkule. Toj me stega{e kako {to sekoja no} me stega{e dr`ej}i me so prstite za gradi. Taen nagriz ni ja apna du{ata. sega pred nas stoe{e Mrkule. ]e me razdrma{e od mrdawe. I vrte{e. Vodostojot pod nas vrtoglavo raste{e od negovata pot. Prostete. Site do edna mu gi znam. govedo!” se derea obajcata. Pred malku zad nas. prostete!” go zavrte. Se zakanuva{e da go poplavi mostot i da n# odnese vo nevrat. Toj po nas. “za toa onoj podol Krkule }e mi plati. fevga!“ mavta{e Mrkule. “Toj mo`e i pove}e”. ”Bri{i. Vo zaslonot {to me {tite{e od zazbiftaniot veter bremen so nastinki i zarazi. se zasiluva{e. Itavme kon mostot. sega }e go v~opam. ve molam. dupe{e. Takvo |ubre edna{ na sto godini se ra|a. gloda{e.

da proyirne. glave~ki se xitna i zafu~i niz koritoto. Toj zboruva{e a nie slu{avme so ~iftot u{i {to ni be{e na raspolagawe. “Da. navaluva{e Mrkule. po teloto. Odevme s# u{te pravo po “Krivogletska”. “Da mu gi zatnam dupkite. “]e mi prostite za mojot del. da nema od kade da yirne. mnogu se udira{e. da pcovisa!” vika{e. “Saka{ da ka`e{ deka jas ne vnimavav?” mu rekov i. Deka ste fin ~ovek. Edno zbor~e da frlite. poka`av na sebe. I se pote{e. trojca. “Ete. nastojuva{e Mrkule. Ba{ toga{ go minavme mostot. Vodata se ispravi i n# gleda{e so zakrvaveni o~i niz stolp~iwata od mostot. “Bev gotov da mu prostam. Krkuleto po~na a mene tolku mi treba{e.” mi re~e. Vodata zina i saka{e da n# goltne. oslobodena od vi{okot te~nost. “izbegnavme da zboruvame za toa. So dve usti. “Vie edinstven vidovte deka semafor~iwata ne rabotea”. sosedi sme tolku godini. za da ne se navredime. taka mi dojde. Po liceto. “Oti za trista poti!” mi 95 . Mi zboktisa. “samo toa i treba da go ka`ete. Se kaam za svojot del!” I s# taka se udira{e nasekade. koga toj odedna{. Od o~ite vi gledam deka ste po vistinata. Mnogu se pote{e. }e se iskr{e{e od udirawe. Da se zagu{i. izbezumen. ja goltnavme izdi{kata od vodata {to vedna{ potoa.Svedok “Za {to da vi pomognam?” ode{e gazdata. ni pet ni {est mi re~e deka sum mo`el malku i da vnimavam. gospodin ~ovek!” I s# taka odevme pravo po “Krivogletska”. ~uvte i sami”. neli?” go vle~e{e Mrkule gazdata za rakav. “ti ami koj!” “Oti taka zboruva{?” mu rekov. Ni{to pove}e.

” mu rekov. Taka naizmeni~no si se mavavme edno vreme i si piskavme. ”znae{ ti za pravilo na desna raka?” ”Kakvo pravilo. Od pristojnost ja zagu{uvavme smeata. Gazdata re{i da mu ja prifati molbata. Go iznabakna od baknuvawe. “crveno ti be{e. Mavta{e so racete. I jas spiskav i mu vlepiv edna preku nos. Isfrleni ko |uliwa poletavme nagore. Jas mu go fativ. 96 . Adresata se zbuni. “Semaforot. Se zavrte. Se tufka{e no potoa pokorno vleze vo xebot na Mrkule. Mrkule go gu{na gazdata i go bakna. I s# taka go baknuva{e. Na gazdata. na sud! ]e mi pomognete?” navaluva{e Mrkule. Mrkule s# u{te go dr`e{e gazdata za rakav. Toj spiska i mi ja vlepi edna preku nos. I ne{to prika`uva{e so racete. zamislete. I drobe{e.” mi re~e. I mnogu mi se zakanuva{e”. Grdo mu izvira{e klunot od vetru{kata nazad na tilot od {ijata. majstorski mu go svitkav i mu go vrativ sose rakata. Stanavme to~ki gore vo semirot.” mi re~e. Toj potoa me bapna u{te edna{ ama i jas ne mu ostanav pokus. ne mo`e{e da zine. “Koe be crveno mi be{e?” rekov. mu se pro~istija o~ite i nabrzo prizemjivme.Dragi Mihajlovski re~e. ”ne va`i praviloto na desna raka koga rabotaat semaforite. Jas nemu raboteja toj mene ne. S# u{te odevme pravo po “Krivogletska”. Na gazdata mu se krvjosaa o~ite. “Na sud }e go nosam toa kopile. Mrkule. Na Mrkule odedna{ mu vleze vetru{ka v usta i mu ja zatna. ”Ako nekoj od nas se mrdnal od umot toa sigurno si ti!” mi re~e i mi go zari prstot v gradi. Ja izvadi adresata. po malku. Na krajot duri slepec me nare~e. Znaev deka mu se kreva pritisokot. ”A bre budala. ”Da ne ne{to si se mrdnal od umot?” mu rekov. Potoa se pokloni. so vetru{kata zaka~ena v grklan.” Potoa go ubeduvav deka raboteja a toj mene deka ne raboteja.

Po~etokot na esenta go ste`na vremeto i mu go razraboti ~irot na gazdata. U{te edna{ se zavrte. I toga{. Pijani i polupijani tipovi vo de`uranata. potoa. “Pa {to ne go popravite?” re~e sudijata. so krpa gi bri{e{e povra}anicite. Jas le`ev na masata. nenateran od nikoj. “Dvapati ne se javivte na pokanata. “podobro gledajte si ja svojata rabota!” 97 . Gazdata. Gazdata gi vide Krkule i Mrkule i mu stana jasno. “Znaete zo{to ste ovde?” pra{a sudijata. N# odvedoa. Nekoj zayvoni. Eden so race drug bez race. mavna i potoa brzo se izgubi kaj prvata krstosnica.Svedok Mrkule trgna. nerazjasnet pat niz mrakot. Eden so usta drug bez usta. “Gi ispituvam korenite na sebeuni`uvaweto!” re~e gazdata. Potoa bri{evme dvajca. Be{e ~etiri ~asot. “Mnogu retko sum doma”. @ivee{e ni na nebo ni na zemja. “Gluposti”. Tie pak povra}aa a toj bri{e{e. edno vtorni~no utro go simna gazdata na zemja. Pritisokot tripati mu se krena i dvapati mu padna. Dvajca samotnici. re~e sudijata. “Nemam vreme”. Pomnam. re~e gazdata. “a i po{tenskoto sanda~e mi e otkateno. Po dva meseca letoto se spakuva i zamina vo nepoznat pravec. “A {to tolku rabotite?” pra{a sudijata. Toj si ja isprava{e grpkata na yidot kako {to sekoga{ ja isprava{e koga revmata }e go {trekne{e me|u ple{kite. A samo mene mo`e{e da mi se po`ali. Moravme da ve privedeme”. re~e gazdata. Kaj sudijata be{e normalno. Decata od vlezot ~esto gi vadat pismata i si igraat po{tari”.

Denta koga se prska{e protiv komarci…” Krkule `estoko protestira{e i najavi deka raspravata }e mora da se odlo`i za dogledno vreme. Semaforite ne rabotea!” Potoa eden mesec bevme mirni. Denta dojde Mrkule. No}ta. spored nego. “Odev pravo po ‘Krivogletska’. Gazdata ve}e gi ima{e {tiklirano deminutivite {to. imaa istoriska podloga. Saka s# {to e `ensko niz dvorot da mi go potpuluva. “Go soprev da gradi. “zboruva{e za {upi~e a vamu terasa. Denta koga se prska{e protiv komarci. i gi zapi{uva{e na zasebni fi{i. Ja razrabotuvavme tezata. Na liv~eto {to edna raka go protna pod vratata pi{uva{e: “Dali ste siguren deka ne rabotea? Kolku ve pla}a.Dragi Mihajlovski “Toa i go pravam!” re~e gazdata. [upa i terasa! More mu gi ~itnav u{te vedna{ namerite. I toga{. nekoj dolgo yvone{e. Gazdata ima{e topla plo~a na grbot i ne saka{e ni da mrdne. okolu dvanaeset. drtalo edno bezobrazno!” No}ta na novo liv~e pi{uva{e: 98 . “Odev pravo po ’Krivogletska’. Pravo po ’Krivogletska’ se dvi`e{e crveno Reno. eden peto~en den se buvna Mrkule kaj nas i go najavi novoto odewe kaj sudijata. gazdata go povtori iskazot. Vo ponedelnikot. Potoa go dade iskazot.” re~e. Po ulicata od levo belo. kolku?” Gazdata be{e siguren deka ne rabotea i mirno prodol`i skoro do izutrina da gi selektira fi{ite za koi {to smeta{e deka se “pe~eni” za prvata verzija na rakopisot.

Razmislete! Siguren li ste deka semforite ne rabotea?” Gazdata prodol`i da raboti vrz rakopisot no odvreme navreme. oti ova ne mu be{e dosta. so polupkata na grb. Denta koga se prska{e protiv komarci. Odvaj `iva ja izvadiv. “znaete {to mi napravi? Niz penxer~eto od dolnata bawi~ka mi frli dve staori{ta. A potoa. Po ulicata od levo belo. Se iznaleleka od lelekawe. Semaforite ne rabotea. toj samo povtoruva{e: “Odev. Gazdata ima{e meko srce i seto ova u{te pove}e mu go smeknuva{e. @ena mi pripiska. “Bezobraznik!” re~e. So nakostre{ena kosa. Sakam da vidite so kogo imate rabota. Da. u{te mi go soyida od negovata strana. Denta koga se prska{e 99 . da.” ^etvrtiot den pak buvna Mrkule. neizbri~en. Ve~erta na novoto liv~e pi{uva{e: “Glavnata rasprava nabli`uva. vo no}ite {to sledea ubavo ja gledav nesigurnosta {to vrtoglavo raste{e kaj gazdata. Pravo po ’Krivogletska’ se dvi`e{e crveno Reno. kako za sebe }e si povtore{e: “Odev pravo po ’Krivogletska’. Sega bawi~kata mi e temna. Prst pred oko ne se gleda vo nea!” I leleka{e. odev po ’Krivogletska’. o~ite okokoreni. Mnogu leleka{e. Dali ste s# u{te siguren deka semaforite ne rabotea? I toa samo od va{ata strana?” Slednite pet no}i gazdata mnogu malku mo`e{e da se sosredoto~i na rabotata a ona malku vreme koga }e me zeme{e se}avav kako mu treperat racete. Mislam ne rabotea. Oti jas nikoga{ ne spijam.Svedok “Koga toj grade{e jas ne go potka`av a barem polovinata ku}a mu e divogradba.

“Mu gi otruv gulabite. Pravo po ’Krivogletska’ leta{e crveno Reno. A za pravo i mnogu lajnenca mi pravea. Pravo po ’Krivogletska’ se dvi`e{e belo Reno. Po nekolku denono}ija negoviot iskaz izgleda{e vaka: “Odev pravo po ’Krivogletska’. Semaforite. Sosema ja zapostavi rabotata vrz rakopisot za deminutivite i ednostavno se predade na nafakata. Semaforite…mislam bea na pojadok. Neka si nosi voda od na majka mu. ^ista~kata na dvapati ja sobra potta od pod nego i 100 . Toj mene ku}ata }e mi ja ru{el. Dvajca osamenici opkoleni so nemir i sebeuni`uvawe. gulabari{te edno. Site do eden.” Na liv~eto ve~erta pi{uva{e: “Sega }e mu ja izvadam vodovodnata cevka {to minuva pod mojata ku}a. Gazdata mnogu se pote{e.Dragi Mihajlovski protiv komarci. a? A?” Potoa dojde denot na glavniot pretres. bea na pojadok. “A zar ne ve jade po malku janya? [to ~ovek ste vie? Malku li {teta ni napravivte? [to baravte da si ja pikate glavata kaj{to ne vi ja bere? [to turate piper vo tu|a manxa? Rabotele li semafori nekoga{ samo od edna strana. De~iwata }e mi gi podavi. Ulicata od levo se voznemiri. Vo holot {etavme jas i gazdata.” Mrkule pove}e nikoga{ ne se pojavi vo na{iot stan. Denta koga se prska{e protiv komarci. Ku}ata }e mi ja poplavi. A za pravo. Po ulicata od levo belo. a? A?” Gazdata ve}e ni{to ne tvrde{e. mo`e nekoga{ i da pukne. Nasekade po pokrivot i dvorot. Zarem s# u{te tvrdite deka semaforite ne rabotea.” [estiot den pak dojde Mrkule. znam. Ve~erta novo liv~e se protna pod vratata.

{to mislite vie za seto ova? Dol`en sum da ve predupredam deka la`noto svedo~ewe e kaznivo. Najposle sudijata se zavrte kon nas i re~e: “A vie. Toj ode{e gore-dolu po hodnikot pred salata za sudewe i povtoruva{e: “Odev pravo po ’Krivogletska’. Na ’Krivogletska’ 101 . Samo gi okokori o~ite i izgleda{e kako da lapnal sr~i od {i{e. na krajot. mnogu. Vidov. Duri vidov. Vrevea tie u{te nekoe vreme. vo naletot na gnev za malku }e n# fateja i }e n# isfrlea od sudnicata.Svedok ja isturi vo prviot nu`nik. No mirot bara{e `rtva. Se voznemiri ’Krivogletska’ i se ispravi pred ulicata od levo. ]e umre{e od ~ekawe da mo`e{e. vidov koga so grdite pokazalci obajcata ja frlija vinata kon nas. Prvin srame`livo a potoa ma{ki po~naa da se tapkaat po ramo. prezriv pogled. Gazdata dolgo. {to gi ispituvate korenite na sebeuni`uvaweto. mislam kon gazdata posebno. veruvajte mi. no potoa. Denta koga se prska{e protiv deminutivi. ne znam kako i ne znam zo{to. Sigurni li ste deka tie ~udni semafori rabotea? I koj e va{iot interes vo seto ova?” Gazdata ne re~e ni{to. da ni frlat po eden te`ok. Semaforite bea na pojadok!” Vnatre vo salata sudijata vlo`i dosta napor da gi smiri skaranite. ^ista~kite na smeni mu ja sobiraa potta vo kofi i ja frlaa v nu`nik. raka pod raka izlegoa od sudnicata bez da zaboravat. mnogu mu bea luti. na minuvawe. Potoa izlegovme i nie. krevaa pravovi. Toj `estok. Sudijata u{te malku zboruva{e a potoa im ja prepu{ti rabotata na skaranite. predolgo ~eka{e da mu dadat zbor. so ni{to nepredizvikan napad vrz zaedni~kiot neprijatel kako da go zatvori i zatna ve{ta~kiot jaz me|u niv.

Ispadnav. opcu i me isfrli niz prozorecot. Vrap~e mu se posra na gradi. “Mo`ebi” re~e drugiot. Edniot od sosedite me dofati. Nekako go dofatija mojot isceden.” re~e ~ovekot {to bez potreba go dr`e{e za race. na prozorecot od garsonierata se pojavija dvajca sosedi. Treperev na podot. gazdata u{te samo di{e{e neramnomerno. N# kutnaa na podot bez razmisluvawe. vidov. dehidriran gazda {to blada{e tuka pred niv vo vozduhot i uspeaja nekako da n# vnesat vnatre. Denta koga se prska{e protiv deminutivi. “ama se slu{a oti vo posledno vreme mnogu se vle~kal po sudovi!” ^ovekot samo gi krena ramenicite i otide da telefonira. Gazdata. “Sigurno imal nekoja te{ka janya na du{a. Toga{.Dragi Mihajlovski pritisokot visoko n# krena vo ramni{te na na{ata garsoniera {to se nao|a{e na osmiot kat. Celo vreme duri lebdevme toj povtoruva{e. Se raspovtori od povtoruvawe: “Odev krivo po ’Pravogletska’. Tie mavtaa so ra~iwata bespomo{no. Bez svest. No}ta koga se prska{e protiv pravogletci…” Ba{ vo sredinata na iskazot eden od ma`ite go tresna po lice. Vidov potta ko do`dovnica mu se lee{e dolu na plo~nikot i se zakanuva{e da gi udavi cve}iwata. Tuka ostanavme da visime nadvor prilepeni do sa|osanata fasada. Po kru`noto 102 . Na gazdata ko{ulata mu be{e raskinata. Semaforite bea na pojadok!” Da imav race }e go fatev za ~elo. spru`en na parketot i natamu go dava{e svojot iskaz: “Odev koso po ‘Krivogletska’. Se iskrivi ’Pravogletska’ i voznemirena udri vo ulicata od levo.

nedoiskoristeno. Nedoiska`ano. Oti {to mo`am pove}e da storam koga taka ni e pi{ano nam penkalata ni{to da ne mo`eme bez tu|a raka? (1985) 103 . bez presuda. Bez vina.Svedok pa|awe zavr{iv vo kantava za |ubre od kade seto ova vi go ka`uvam. No sepak. Razmislete! Jas s# u{te ~ekam ne~ija raka da go krene kapakov i da me izvle~e! A sega }e molknam. ne pomisluvajte oti vi zboruvav kuturica. Me|u ovoj gnie` so realna opasnost da zavr{am zasekoga{ na gradskoto |ubri{te.

“Dojde Jovo?” go pra{uvam visokiot. “}e naminam poposle. Po dve minuti sfa}am deka ne raboti. Vo osum i pol pak sleguvam dolu. Tropam na vratata.” “Odam da gi soberam decata. “aptekarot. “Jovo. so papkata v race se vra}am gore na {estiot kat. Ima dva filadendrona 104 . Lu|eto se temni. Pritiskam na yvon~eto. Negovata sitna figura bi ja poznal i na kilometri. Ve~erva ne raboti liftot.” povtoruvam. “Doma e Jovo?” “Sega }e se vrati. Po pet minuti. fateni za parmacite se vle~at ugore-udolu i zbivtaat.” velam. avtomat~eto odamna e rasipano.” Odajata e skoro prazna. Parkiranata cisterna go zatvora patot kon park~eto.Mese~ari V e}e dvapati se simnuvam a toj ne e doma. krupen ~ovek {to stoi tuka vo temnicata na hodnikot od tretiot kat. ne?” “Vlezi. Zastanuvam tamu kaj{to mi se ~ini deka e tretiot kat.” velam.” Dolu na klupata nema nikoj. Kleknuvam i pod nea sakam da vidam dali doa|a aptekarot.” mi veli `enata. ”Vlezi. “te ~eka.” veli `enata {to ja otvora vratata. po skalite e mra~no. “go znaete.

“ba{ pred va{ata vrata. Taa sfa}a no ostanuva kaj{to si e. a vo ~etvrtiot gr~i eden televizor. “Ee. vo fustanot & nao|a mana. “Tuka be{e pred malku. “Visok. & nao|a mana vo mezeto. “Go znae{ ~ovekot nadvor?” go pra{uvam kolku da ja razbijam neprijatnata pauza. ne raboti.” Jovo ne saka taa da zboruva. neprijatno mi e. vo s#. “Prazno e bez televizor.” velam. “ama ne znam {to mu stana. “Kako na rabota?” ja pra{uvam `enata {to sedi 105 . Samo da ne e ekranot.” “Na zdravje!” velam. “Ni{ki vi e?” velam.” veli. @ena mu ve}e e kaj hodni~eto. “Da sme zdravi i `ivi!” veli Jovo.” veli. “Dobar be{e.” pak veli taa. Sakam da mu ka`am deka e dobro {to ne raboti no `ena mu e pobrza. Naedna{ snema slika. Pivnuvame od viwakot.” “Mo`e da e nekoj otpornik. Slu{am kako ja otvora i zatvora nadvore{nata vrata.” velam i poglednuvam vo Jovo. Ako n# baral pak }e n# bara. “Kakov ~ovek?” veli Jovo.” “Pa. “ko da mi fali ~ovek vo ku}ata. “Gorewe” veli taa a Jovo ja ubiva so pogled. kolku da ka`am ne{to. “nie sme tuka. Ogan se.” veli Jovo po dve minuti.” veli Jovo ko da se pravda. dva se prazni. krupen. “Nema nikoj” ja slu{ame.Mese~ari vo edniot agol.

Kako po dogovor pak trgnuvame od viwakot. “Nikako. jas ve}e mislam na prvata re~enica.” velam. da raste. “to~no tripati. gleda de vo `ena si de vo papkata. gluposti!” veli taa. “stani. Jovo me gleda so zinata usta. “odi sega legni si.” @enata ne ni pomisluva da stane. “Samo stavi voda” veli Jovo. Odvaj ~ekam sabota a koga }e dojde duri da se svrti{ ete ti go ponedelnikot. potoa za~ekoruva i gordo izleguva niz prozorecot. ‘rmabaj.” mu velam. legni. “edno e da si `ena. “I?” veli Jovo. “Pro~itav s# vnimatelno.Dragi Mihajlovski zaedno so nas na masi~eto. Vo sobata ve}e se ~uvstvuva lesnina. ima ~udna nervoza vo potezite.” veli Jovo.” veli Jovo. “interesno. raspoznavam `enska senka zad prozorecot.” veli. “Ne e lo{. “i legni si. ne{to kako prezir & izbiva na usnite. Jovo ni{to pove}e ne zboruva. “go tormozi{ kom{ijata so gluposti. “i taka retko pijam. Na mese~inata {to izleguva potoa. Jovo netrpeliv da zavr{i vovedot. 106 . o~ekuva da go falam a toj da raste. “@upski e?” “Ne oti znam. “Kako e?” “Pa. dobro.” “Gluposti.” “Nemoj da misli{ deka jas pak znam. “Da ne sakate kafe?” pra{uva `enata i trgnuva kon kujnata. drugo ma`!” “Dobro.” “Odi legni si!” veli Jovo.” velam svesen deka zboruvame gluposti. Dobri se dobrite `eni no ne sekoga{.” @ena mu odi i se vra}a od kujnata.” Znam deka e glupavo toa {to go ka`uvam.” velam. Se voznemiruvam a Jovo e mrtov laden.

“ba{ nekako ko [ekspir. {to veli{. “i ovie mitolo{ki imiwa ba{ ubavo si gi trefnal. “Mora da me zapoznae{ so nekoj kriti~ar. “ima tuka kontrasti. “E. raste. zboruvam… 107 . dobar. Veli{ dobra e. ”slu{aj. a?” “Dobra e. ova ti e super. ee. “Ima{ ti smisla” veli. so musta~iwa. ee.” velam i ja navednuvam glavata.” velam.” mi veli. Zboruvam. “znam deka gi poznava{. “imam i padovi.” velam. “pa ti si ko kriti~ar.” “E. dobra. kom{ija. veli{ mo`e i da se objavi. zboruvam.” velam a milo mi e. naleva pak ~a{ka.Mese~ari interesno e!” Po vtorata ~a{ka jazikot se razvrzuva. taka. Bravo!” veli. ne{to kako Jejts. Stanuvam i jas. “znam.” velam. veli{. nekoe recenzii~e da mi {krabnat. “ee. a?” Jovo podripnuva od stolot. slab.” veli. “ima{. onaka nizok. ba{ ovaa. majkata.” “Ova e navistina dobro. “Ti se dopa|a ova. I zboruvam.” veli. “ama ima{ i padovi.” velam.” se vozbuduva Jovo. veli. “Jejts veli{?” Jovo e mnogu vozbuden. “a jas ba{ mislev deka toa nema da ti se dopadne.” veli Jovo. Jovo stanuva od stolot. mavta so racete. “Odli~na e. “A ovaa za Bap~or?” veli.” velam. padovi.” ~itam: “po smrtta na glumecot sarkazmot e za nekoj snob. ne?” “Dobar si. a jas se pla{ev. “Ima{ sjajni mesta” velam. ^ekaj }e ti ka`am kako mi tekna ba{ ovaa. neli ti se dopa|a. znam.” velam. da me sfa}a sekoj kriti~ar kako tebe. bravo be.” “Pa.” “Ko [ekspir.” se raspolo`uva Jovo.

” velam.” Tuka na ovoj del. Gi vadime i gi mestime na penxereto {to vodi na pokrivot. “Va`no e da ne misli{ deka postoi nekakvo dolu. So Jovo odime tamu. “posle e lesno.” velam. “misli samo na gore i s# }e bide kako {to treba. Belata ko{ula mu e podizlezena od pantalonite i mu se vee lefterno na vetrot. Gore sum. “Se pla{i{ od visina?” mu velam. nao|ame mali `elezni skali.” mu velam na visokiot. ja pridvi`uva glavata nebare yirnuva dolu kaj{to treba da e trevnikot.” velam. Toj e ve}e gore vo mrakot. pojasno 108 . Se ka~uvam i jas. “Va`no e da se prestra{i{. “Blagodaram. “Ima tuka mnogu interesni raboti. Ogromna `enska senka se popre~uva me|u nea i pokrivot. Dojdi vamu. Vo mrakot mu ja ~uvstvuvam tremata. krupen ~ovek {to dolu. “odi napred!” Jovo se ka~uva po skalite a jas cvrsto gi dr`am da ne se liznat na cementot. mi ja pridr`uva `eleznata skala. “Ako gi namesti to~no kon vrvot na Vodno mo`ebi }e dobie{ slika. pod mene.” mu velam i poka`uvam kon visokiot. Ni{a so glavata. Mese~ina ve}e nema. “Odi Jovo. “Prvpat ovde se ka~uvam!” veli Jovo. “Gledaj go onoj kako gi mesti antenite. ima golem ~eli~en stolb na koj se pricvrsteni dve anteni. “znae{e za antenata?” Jovo se potka~uva na skalite {to vodat na povisokiot del od pokrivot. na tavan.” velam.” Jovo me sledi kako malo dete. Jovo odi malku nadesno.Dragi Mihajlovski Gore. krupen ~ovek.

Toj ne se gleda no jas dobro go znam pravecot.” velam. “eve. “Odime. “Ja mrazam aptekata.” odedna{ veli Jovo i nekako se podava kon provalijata. “od kogo drug?” Zastanuvame eden metar od rabot.” veli.” veli a pod musta~iwata mu se ra|a nasmevka. neboto bez mese~ina. “Od sebe. Decata rastat i ve}e ne se na{i. ~udno e. gleda prazno vo temnicata. Jovo stoi ispraven vo temnicata. “Probaj prvin do Quboten.” Jovo ne mi veruva. Ne go ostavam da se dvoumi. ja pipkame od site strani. “Pa jas mo`am vaka i do Vi~o. Mu ja gledam ubavo ko{ulata a s# drugo prepoznavam potamina. “Na ovie godini. Po dvaeset minuti 109 . Probaj pravo do nea.” Jovo mol~i dve i pol minuti. Go potturnuvam i toj trgnuva niz mrakot.” Se vrtime kon sever i trgnuvame kon Quboten.” velam. Tuka pokrivot se spu{ta nadolu. “se zatvorivme. I da se lizne{ ima kade da se fati{. Gazi Jovo vo vozduhot i gledam belata ko{ula mu stanuva to~ka. “onde pravo e Gazibaba. Po tri minuti e pak do mene.” velam. “ovde e strmno ama pak ima za{tita. S# ni se odzema.Mese~ari }e gleda{. zaedno ako saka{. “Gledaj. “i mrazime i sme razo~arani ama va`no e da ne mrazime do kraj i da ne sme dokraj razo~arani. Mnogu retko izleguvame. Stignuvame do antenata. ~udno.” velam. Ima tuka lufta vo koja s# u{te n# sobira.” “Od {to treba da se {titime?” veli Jovo. Si `iveel na selo?” Odmavnuvam so glavata. “Znae{.” mu velam.

Dragi Mihajlovski

stoime povtorno gore na pokrivot i so edna raka se dr`ime za ~eli~niot stolb na najvisokiot del od zgradata. “Znae{,” veli, “be{e edna{ prolet pod mojot Bap~or, s# razzelenilo, dedo izlegol i se pe~e na sonce, dolu pod skalite, gledam raloto ’r|osalo, jas premlad, dedo prestar, a toj {to e taman go nema.” “Go znae{ golubarnikot?” velam. Odedna{ golemata `enska senka se trgnuva od pred mese~inata i sega jasno se gleda neboto gore i ulicata dolu po koja vrvat retki minuva~i. “Ama mi se sme{ni lu|eto dolu,” veli Jovo, “kako gluvci mi se,” se smee. Se smeeme zaedno edno pet minuti. Koga ni projde smeata velam: “Da ne potcenuvame. Va`no e i na pokrivot da ostaneme lu|e!” Jovo se raspolo`uva. Stoi Jovo i se xari gore vo yvezdite. Samo mu se nasmevnuva musta}ot koga ja zdogleduva sme{no smalenata `enska senka zalepena ko pa~avra za mese~inata. “Ovde” velam, “levo.” I se spu{tame po pokrivot od drugata strana. Tuka ima dlabnatina. “Gi gleda{ {ti~kite?” velam, “nekoj gi donesol ba{ tuka.” “Kade se gulabite?” “]e dojdat,” velam, “ima denovi koga s# si doa|a na svoe mesto.” Onoj krupen, visok ~ovek s# u{te se pletka okolu antenite. Mu ja gledam glavata, racete i teloto. ”Sme{no e {to lu|eto u{te zboruvaat za nebo,” velam, “odamna e doka`ano deka toa ne postoi. Slobodata e pro{irena i sega se protega kojznae do kade!” “Saka{ aspirin?” veli aptekarot i goltnuva dva ne ~ekaj}i go mojot odgovor.
110

Mese~ari

Stoime i gledame kako visokiot, krupen ~ovek gi ostava antenite, doa|a do {ti~kite i po~nuva da go pravi golubarnikot. Blizu sme do provalijata. Jovo sedi na rabot a jas malku potamu. “Ima, ima sili,” velam, “{to u{te n# dr`at visoko.” Jovo gleda li gleda vo yvezdite. Onaa senka na mese~inata sme{no se izdol`uva i mu go skratuva vidikot. “Ima ne{ta {to se mnogu povisoki nadolu odo{to nagore,” velam. Jovo ve}e gi saka samo yvezdite. “Edna{ mora da si odam od aptekata,” veli, “za lu|eto e taa kako samoposluga,” veli, “ne mo`am pove}e da im gi gledam licata. Majmuni. Mi se gadi od niv!” Jovo i natamu gleda vo yvezdite i kolku pove}e gleda tolku poblisku e do provalijata… Go dovr{uvame viwakot. Jovo saka da stane i da donese drug. “]e preterame,” velam svesen deka ve}e preteravme. Od kujnata se pojavuva `ena mu so novo {i{e viwak. Niz prozorecot gledam kako blesnala polna mese~ina. “Ete, s# pominavme,” velam, “mi se ~ini ti ka`av s# {to mislam. Dobro e , dobro.” “Ubavo s# mu ka`a,” veli `enata i tura od viwakot. “E, ee, kom{ija” me tapka Jovo po ramo neobrnuvaj}i vnimanie na `enata, “veli{, dobro e. Bravo, bravo. Znaev deka }e ti se dopadne. Vidi,” veli, “ima, kako {to veli{, padovi, ama ne e s# tolku crno, ne? Mislam, ima nade`, a?” Stanuvam i doa|am do vratata. Se razbira deka nikoj ne mo`e da me natera povtorno da sednam. Jovo e tuka zad mene, nizok i slab, me tapka po ramo, veli: “vidi za ova, dobro? Mo`ebi nekoj }e se slo`i, ne?”
111

Dragi Mihajlovski

Kimam so glavata. Jovo i natamu me tapka po ramo krenat na prsti, veli da dojdam nekoga{ so `ena mi. I `ena mu taka veli, a Jovo povtoruva deka sekako mora da dojdam, da poprika`eme veli, deka najdobrite ne sum gi ni videl, deka sme bile sli~ni i sli~no. Vo hodnikot e temno. Onoj krupen, visok ~ovek se pottrgnuva da izlezam za potoa pak da zastane to~no pred vratata na Jovo. Se iska~uvam spokojno po skalite do {estiot kat. Doma spijat. Ja zaklu~uvam vratata dvapati. Se mu{nuvam v krevet. Pod jorganot odedna{ mi nadoa|a temna qubomora pri pomislata deka mo`ebi ba{ sega, koga }e zaspijam, onoj visok, krupen ~ovek }e vleze kaj Jovana, }e mu ja zeme du{ata i vo ostatokot od no}ta, }e mu ja {eta slobodna tamu negde me|u yvezdite. (1986)

112

Pe~urkar

O

devme godini so tate ili samo edna kratka no}, kojznae. Od krevet me krena nekoja sila i se xarev vo drvenite skali po koi toj celo vreme se ka~uva{e i sleguva{e maftaj}i so fenerot, petrafil mo`ebi be{e. Pomisliv deka e rano no toj tolku nervozno ~kripe{e po skalite, tolku nevnimatelno ja otvora{e i zatvora{e vratata {to vedna{ mi stana jasno deka tuka nema protivewe. Nozete mi bea kotka, mislam celiot bev kotkosan, ja grizev no}ta i temnicata napikan vo preklanskite kafeavi ~izmi. Tate ode{e pred mene, grob nebare mi se dvi`e{e pred o~i, podvikan i gegav so palarija na glavata i ranec na ple}i. Go minavme nu`nikot, potomokot na edna civilizacija {to izumira{e i zavr{uva{e vedna{ tuka kaj bav~eto so p~enki. Zad grajnata n# zadavi mirisot na rasjeto, zdivot na kapinkite i gorskite jagodi. Ugorninkata ni gi zategna `ilite a potoa se protnavme niz bockite od `icata {to treba{e da im poka`e na yverovite do kade im e sinorot. Otade pletot pat~eto krivule{e nagore vo no}ta, se spoulavuva{e niz idnite aspirini, alkaloidite niz koi `uberka{e slobodnata voda nesvesna za ropskata rabota {to ja ~eka tamu negde dolu kaj turbinite. “Mamo,” rekov i se zakopav vo mrakot, “{to pravi{ gore na orevot?”
113

Dragi Mihajlovski

Orevot ja zafa}a{e poljankata pred nas, sigurno ima{e stopedeset godini, grankite mu se {irea nasekade vo no}ta, mo`e be{e kolku trista ku}i ednanaedna a tamu najgore, na najtenkata vetka, stoe{e mama so lastagarka v race i udira{e. “Mamo,” rekov, “u{te ne se zreli, greota e!” Taa ne me ni pogledna, vidov kukastiot nos go ima{e potpreno na najbliskata granka, nekakva {arena {amija & se vee{e na glavata, fustanot & zavr{uva{e dolu kaj rasjeto. “Berete, beretee!” Se otkornav i trgnav po ugorni~eto. Ne mo`ev vedna{ da se svrtam a koga uspeav, ja vidov mama, svrtena so grbot, kako ja ispravi lastagarkata i po~na da uriva yvezdi, edna po edna i po~uvstvuvav deka so sekoj pad mi se zgolemuva `alta za onie {to treba{e da umrat izutrinata. Tate vle~e{e napred. Mese~inata mu ja ima{e izdol`eno senkata i mi be{e neprijatno koga sfativ deka mu gazam po palarijata koja navistina malku mi bega{e levo-desno oti tate sekoga{ ima{e obi~aj da se ni{a vo odot. Na gazot mu gi raspoznavav krpite za{ieni so kanap na pantolonite {to odamna go imaa islu`eno svoeto. Ne{to me tera{e da pobrzam napred, da go zastanam i da go pra{am {to mu zna~e{e ona v~era, mislam onaa tiha nervoza pred legnuvawe {to mo`e{e da se vidi samo vo o~ite, iskoseni i vovle~eni vo ispienoto lice i vo nekontroliranata igra na prstite, onie isti prsti {to suvereno gospodarea so {umata, so sekoja {uma {to mo`ea da gospodarat, so s# ona {to raste{e, {to botee{e i gnie{e nebrano od nikogo. Mi re~e tokmu koga sedevme na drvenata masi~ka nadvor vo dvorot, na edniot kraj vrganite {to so no`evi gi se~evme kako sirewe i potoa gi redevme na tablite i gi ostavavme na zemja da se isu{at a na drugiot lisi~arkite, `olti, so
114

Pe~urkar

miris na livanto {to gi sobiravme pravo vo kartonskite kutii oti za niv ne treba{e sonce: “Utre }e bide golemata, }e vidi{!” Potoa sno{ti, ba{ pred stemnuvawe, koga so maloto kantar~e gi dotrga kutiite i gi pikna vo kujni~eto zalepeno za ku}ata i koga papsan se sprostre na krevetot a jas ka~en na nego mu go gazev grbot i mu gi ladev nozete so kiselina oti neobi~no mu gorea a ufunetot go tera{e na ofkawe: “Mi se gadi od pe~urkite. S# se toa mali, sitni pe~ur~iwa. Vreme e da ja najdam vistinskata. Utre te vodam tamu!” Pra{av kade a toj napravi ~udno lice, neobi~en sjaj mu blesna vo o~ite, “tamu!” re~e, “}e vidi{. Ubavo }e vidi{!” Ode{e tate pred mene vo mrakot a jas mu bev poveren od senka onaka mal i zgaznat od edno drugo vreme {to mi go temne{e umot i me slepee{e na zdravo. Vo ednata raka nosev zimbil so nekolku najlonski }esi vnimatelno zdipleni i podgotveni da go primat beri}etot {to go o~ekuvav. Sega izbivme na edna golinka, na tate nikako ne mu teknuva{e da podzastane, da zapali edna kako ponapred, da pogledne dolu kon ezerceto i da ja predvidi godina{nata `etva ili da gi imenuva golinite niz gustata {uma, oti toj go znae{e sekoj kamen, cel `ivot akal po pustelijava, nikoj to~no ne znae {to pravel, kolku tagi i nesre}i tuka odboluval. Malku podolu rit~eto se spu{ta{e a niz dolot te~e{e reki~ka. Rekov: “Ja znam `enata, onaa onde {to pere na rekata, nekade sum ja videl ili me videla, kokot & go znam,” rekov “da ja pozdravime, mislam, odamna so nikogo ne sme progovorile.” Tate vedna{ skr{na desno, po~na da se jazi nagore po bregot, mislam, dvaeset godini ima{e i nekoj mesec,
115

Dragi Mihajlovski

leta{e prugore po planinata a jas po nego, stogodi{nik ili tuka negde so du{ata v petici i jazikot dozemi. Negde gore, mnogu gore ja preminavme reki~kata pravo niz srede, potoa kislosani, iscapani, trgnavme nadolu po drugiot breg niz leskite, veruvav tate go znae patot, mnogu mu veruvav. Potoa slegovme pak na pat~eto, mese~inata svete{e, od drugata strana ja vidov golinkata a dolu, na rekata, mislam be{e mama, ja kreva{e piralkata i udira{e po ~ergite ili velencata, ne mo`ev dobro da vidam a koga vidov taa ja gale{e ma{inata za perewe ba{ kako treto dete i go blagoslovuva{e gospoda. Tate ni da se svrti, ita{e toj napred niz nekoi paprati i smreki, pa preku edno drveno mov~e preminavme nekoja reki~ka i, pomnam, edno staro ku}i{te {to zeva{e vo no}ta ni se ispre~i na pat no tate sekoga{ begal od lu|eto. Pomnam, edna{, ne mnogu odamna, koga me vikna da mu pomagam okolu drvata, iako nemu ne mu treba{e pomo{ za se~ewe, samo taka saka{e da ja dr`am magaricata i da se vrtkam okolu nego, da ja dr`am pilata od ednata strana. Mi re~e, “sakaj gi lu|eto ama so niv nemoj mnogu. Podli se i zavidlivi. [to pomalku si so niv tolku pomalkumina }e ti se poserat na grob!” Potoa izlegovme na edna padina, samo palarija i ranec se mrdaa pred mene nad papratot. Kaj dolot malku podzastanav. “Tuka ima salep,” rekov i so goli race po~nav da buri~kam niz kapinite “da iskopame malku, zima doa|a, a koga }e stegne studot nema ni{to podobro za gradite od topol salep so kanela.” Znam deka tate be{e tuka nekade nad mene vo mrakot, ova za nego be{e ~isto ma~ewe, toj so godini vadel salep. ]e gi razgrne{e trevite i golora~ki }e pro~epka{e vo kalta i koga najsetne cvetot }e se izmolkne{e na videlo, toj
116

Pe~urkar

vnimatelno }e go simne{e ranecot, }e gi protrie{e racete, }e plukne{e vo niv, }e ja zgrabe{e kazmata i po malku }e go izvle~e{e rastenieto sose koren oti samo korenot be{e upotrebliv so ~udnite pet prstiwa. Potoa, pomnam, vo ku}ata, so babu{arka }e gi nani`e{e koren~iwata leka-poleka nebare bea de~iwa so goli gaziwa i nizite }e gi obese{e na brut~iwata zakovani vo yidot od ku}ata da se su{at. Potoa otkako ubavo }e se isu{ea i }e se smalea do neverojatnost, gi melevme vo ma{ina za meso i so edno laj~e od melenicata i kilo voda varena desetina minuti se dobiva{e polugustiot napitok. Tokmu toga{ sfativ deka nemam kazma, go molev tate da mi dade ako ima, no ne{to kako potsmev za~uv otade kapinite. Si go zedov zimbilot i brzo-brzo se vrativ na pat~eto po koe {to toj ve}e ita{e. Nabrzo zafativme vo vakavskoto, go preskoknavme pletot i dojdovme pred crkvi~eto zad koe na stebloto od eden dab, na pet metri od svetili{teto, ima{e ikona so drvena ramka na koja minuva~ite ostavaa pari. Tate nikoga{ ne sakal crkvi, toj samo pomina i zamina i po malku go vidov zabrzan kon po~etokot od {umata. “Mamo,” rekov, “{to pravi{ gore na pokrivot?” Mama sede{e na }ermidite fatena za `elezniot krst i se potsmeva{e. “Mamo,” rekov, “koga se rodi baba Zaharija?” Taa me gleda{e, vidov me poznava, re~e: “Na Mitrovden.” “Na koj Mitrovden?” rekov. “Koga se `ene{e Lambo,” re~e taa. “Koj Lambo,” rekov, “i koga toj se `ene{e?” Taa me gleda{e, mnogu me gleda{e, vidov epten me poznava, re~e Lambo dal pari za crkvi~eto i se `enel
117

Dragi Mihajlovski

vedna{ {tom se vratil od gurbet. Pred da vlezam vo {umata se zavrtiv a oddolu mi mavta{e mama, mislam od ikonata mi mavta{e ili od pokrivot, va`no be{e od vakavot. [umata be{e dabova no se nao|a{e i po nekoja buka. Se `alev na gasenicite {to pa|aa i me jadea kaj vratot. Tate, pred mene, ne obrnuva{e vnimanie na ni{to, nego so godini go jadele gasenici, bolvi, no sega na seto toa gleda{e so potsmev, mislam, odamna ve}e ne go interesiraa sitnite gadinki i li{ki. Gaze{e toj napred, nagore, a potoa nadolu niz eden temen dol vo koj{to se delea nekolku pat~iwa no za nego nema{e dvoumewe, toj se slede{e sebesi i ode{e kon ona negovo tamu koe samo toj go razbira{e i samo toj znae{e to~no {to e. Na slednata golinka, od levata strana, ba{ na rabot pod bukite gi razgrnuvav vetkite, gi potkrevav, gi vrtev. So radost gi sobirav vrganite i gi pikav vo zimbilot. Toj stoe{e pred mene, prezirot mu izbiva{e od sekoja br~ka, mi ja gleda{e al~nosta i me so`aluva{e. “[to ti e?” rekov. “Znae{ deka imam prijateli tamu vo gradot, i tie berat, knigi pi{uvaat za toa. Im zboruvav za tebe, im rekov ti si najdobriot iako ni{to ne zboruva{, mislam, ne se fali{, ne pi{uva{, ni{to ne veli{ {to mo`e da te krene nad drugite. [to ti e sega?” Tate se svrte i trgna nagore i se zagubi me|u dabovite. Odev po nego i `alev po vrganite i lisi~arkite {to otkornati i zgazeni pa|aa pred mene na patot. A tate, pomnam, nekoga{ ili v~era, gi sobira{e so vre}i, od prolet do esen gi sobira{e, a koga be{e doma mu ja se}avav nervozata, s# taka yirka{e niz penxereto, gi merka{e oblacite, go slede{e sonceto, a no}e, po mese~inata znae{e dali drugiot den }e vrne. A ako zavrne{e a potoa sonce ako
118

vrganot. Ode{e pravo nekade vo no}ta trop~kaj}i i gme~ej}i gi site mo`ni pe~urki i pe~ur~iwa. golemi i mali.Pe~urkar pripe~e{e. }e go napolne{e so leb i konzervi i pravec planinite. to~no znae{e deka za nego treba nekoja mala golinka a toj }e nikne tokmu na sredina. ne{to 119 . pod lisjata. celi kanti nose{e na grb. Svojot pogreb bi go propu{til da mo`e{e. Po celi zimi samo za pe~urki im zboruva{e na gostite kaj nas doma. otrovni i neotrovni. znae{e da gi nadu{i tamu kaj{to okoto ne gi gleda{e. Potoa dojdovme do edna dlabnatina. s# propu{ta{e. sekoe pol`av~e stana sporedno. na primer. so bes zboruva{e za kupuva~ite. ja predviduva{e cenata. Taka eden den gi otkri pe~urkite i pove}e nikoga{ ne gi ostavi. ne mo`e{e da go spre~i vo namerata. Go zema{e ranecot. So godinite nau~i najdobro da gi raspoznava. S# drugo. vo steblata. Ni{to. imendeni. so metro mo`e{e toa da se proveri. so ko`nite rakavici }e go istru`e{e gran~eto a sinite top~iwa zaedno so |ubreto }e gi isee{e i ona {to }e ostane{e vedna{ go tura{e vo ranecot. sekoja bilka. Otprvin sobira{e le{nici. bukvalno ni{to. pogrebi. ne mo`e{e da se pomiri so toa deka postoi godi{no vreme vo koe ne rastat pe~urki. za toa kolku i kako potkradnuvaat. mestata im gi znae{e. S# drugo be{e pomalku va`no. Propu{ta{e svadbi. vo papratot. pod grankite. nema{e takva sila {to mo`e{e da go zadr`i dolu vo gradot. se zanimava{e so razni prognozi po odnos na sledniot rod. Mislam na kilometri gi namirisuva{e. Sega tate vo ni{to ne poglednuva{e. ili lisi~arkite. veridbi. nekakvi koreni kopa{e po golinite. ili na kratko: zime sonuva{e leto. Edno vreme po~na smreki da sobira: }e go pikne{e sitoto pod rastenieto. pa potoa uporno sobira{e borovinki.

nego go snema!” I s# taka zboruvav vo temnicata i s# pove}e go ~uvstvuvav studot {to me vko~anuva{e. pred mene ima{e samo tvrda stena i gusto rasje okolu nea. mislam. se pojavi silen blesok i ubavo go vidov tate so palarijata i ranecot kako iznikna nekade oddolu. “{to pravi{ gore na bukite?” Ja vidov tepa{e gasenici.” rekov. Poglednav nagore. “Silen ma` be{e svekor mi. Se vrtkav.” Ba{ toga{ mi go snema tate. Odedna{ vleze vo pe{terata pred nas. Go najdoa po tri dena o`olten i bu|osan. so kami i ba{ tuka negde na~ekale surija divi sviwi i gi ispotepale kako vrap~iwa. se {utkav. kaj{to nikoj `iv ne doa|a. se sobrale pedesettina batak~ii. Rekov: “Mamo. sred leto. se smee{e.” re~e. so pu{ki. edna{ tate mi re~e deka negde navamu ima vakvo ne{to. od tajniot izlez na pe{terata.Dragi Mihajlovski kako golemi kopanki. “Go znae{ Kitan?” re~e. ba{ kako vrap~iwa re~e i deka ottoga{ nikoj ovde ne stapnal od strav od nekakva odmazda. vjavnat na ogromnata. “Mamo. stra{ili{te kako {to re~e. Pomnam. Pojdov po nego i vidov vlez nikade nema. na ramnicata se spru`iv na zemja ba{ kako pretsmrtnik {to legnat se prisposobuva na bliskata smrt i ofkav… Ne znam kolku vreme minav vo taa polo`ba no znam deka odedna{. “a umre ba{ tuka. kako prirodna pe{tera od drvja i steni. i kako. gi frliv najlonite. na neboto {to po~nuva{e vedna{ tuka od ramninkata. bo`ja mo`ebi ili sli~no. edna zima. jade{e lisja. 120 . s# frliv i potr~av nagore niz rasjeto. Gore. kon vrvovite od drvjata poglednav kaj{to mislev deka e mama. Go frliv zimbilot. “Koj Kitan?” rekov. tuka vo kopankite. so stapovi. i deka ba{ nekade ovde. od kila.

legnata na s# u{te neozra~enite yvezdi. nestrplivo go o~ekuva{e. (1987) 121 . so podadeni race. Bieweto na kambanata {to potoa go ~uv samo mi go ozna~i patot za nazad. atomska pe~urka letna ugore kon mama koja.Pe~urkar otrovna.

a tuka be{e i javnata ~e{ma so skr{enata slavina i bari~ka okolu nea. presmetav deka mi ostanuvaat u{te dva-tri saati za ubivawe. {tom se simnav od od valkaniot voz i minav niz @elezni~kata stanica. edna stara zgrada {to i po svojot izgled i po ambientot nedvosmisleno potse}a{e na poslednite romanti~no utopiski denovi na grofot Tolstoj. so teget mantil i poluvisoki esenski ~evli. edno dvaesettina metri podaleku od stanicata.\on N e znam to~no dali prikaznava zapo~nuva vo vtornik ili petok ama siguren sum deka be{e toa eden pazaren den vo Bitola. bez nervoza trgnav pe{ki niz parkot {to zapo~nuva{e vedna{ tuka. mi se ~ini novo kr{teni~e mi treba{e ili nekoj sli~en dokument {to samo vo Bitola mo`ev da go dobijam. Za sre}a. Zatoa. Bev dojden od Skopje so no}niot voz po nekoja rabota. utroto studenikavo. nekakov proyiren siwak mi se nafa}a{e po bradata i musta}ite. Poodev u{te desetina minuti i izlegov kaj {irinkata pred fiskulturniot dom kaj{to ima{e 122 . bev mo{ne prikladno oble~en. a vo Bitola samo vtornicite i petocite e pazar. [alterite koga rabotat. toa site bitol~ani a i mnogu nebitol~ani go znaat. rabotat od deset a jas. Be{e po~etok na oktomvri. Golemiot nu`nik vo parkot pokraj koj mora da se mine smrde{e kako {to sekoga{ smrdel. pod pretpostavka deka }e imam sre}a da rabotat.

a koga te ima vrvi{ ko pokraj turski grobi{ta. [irok Sokak e prikazna za sebe. a bile. da ka`am deka [irok Sokak mnogu potsetuva na Knez Mihajlova. 123 . Sekoj {to barem edna{ minal ottuka znae kakvo e zadovolstvoto od {etaweto po [irok Sokak. no {etali{teto kako nejzin logi~en prodol`etok vodi s# do Tumbe Kafe i kr{ka nagore po ridot do samata kafeana na ramninkata nad Zoolo{ka. mo~kosan!” Zamislete kakvo aterirawe i. odnosno taka s# u{te ja vikaat bitol~ani. onaa poznata lav~anska korija od narodnite pesni. na samiot po~etok na glavnata ulica. Veruvam deka od nikade. na primer.\on dve vrtele{ki a na sto`erot od ednata. ba{ tuka pred Aeroklubot. [o si se dignal tolku? Da ne ima{ vujko vladika ili {o? Mo~ko eden. na }o{ot pred spomenikot na Stiv Naumov. vo Belgrad. brat?” me prese~e ko so no` ma{kiot tenor i me zakopa vo asfaltot. ama ba{ od gluvotijata na ovaa mirna ulica se pojavi brat mi. Za onie {to ne bile vo Bitola. Kemal Ataturk. ti ko da frli kamen na nas? Te nema. Josip Broz… “Kaj si be. Taka se vika glavnata ulica po koja sega za~ekoriv. iako zvani~no ulicata go nosi imeto na Mar{al Tito. Po~nuva od Saatot i zavr{uva kaj Oficerski. i pak te nema. da e ironijata pogolema. te nema. ne xabe ovde minale pe{ki ili so pajton Sultan Hamid. Od {irinkata ubavo se gleda{e esenta kako utrinski se tegne nad Neolica. ^istiot vozduh za kratko vreme uspea da me opie i ko so vol{ebna raka da mi go svetne omacurenoto lice. “Abe. po navika ili od nekoja stara sevda. Potoa minav niz tesnecot me|u rakometnoto igrali{te i Fiskulturni. eden vrzan pes besprizorno se mo~a{e na asfaltot. poodev u{te pedesettina metri i izlegov pred Oficerski.

za pet minuti kolku {to lomote{e siguren sum deka s# mi izvade niz nos. no. onaka faten vo nebrano. Navistina ne znaev {to da ka`am. bezobrazen bev. Ti samo idi po mene!” I {to sega? Jas sum ~ovek na kogo brzo mu vrvi lutinata ama zbunetosta nikoga{. a deteto ajduk. Zatoa. pa duri i sendvi~ot {to nabrzina go imav izlapano vo gadnoto {inobusi{te. dobro. Brat mi zboruva{e i toa s# navreknato u{te desetina minuti mo`ebi. vo farmerki i ko`ena vintjakna. navistina ne znam to~no da vi ka`am. {to vsu{nost. vo mislite mi se zavrti filmot za ovoj ~ovek ovde {to mi vika{e. Kako ne ti e sram! Gad eden!” i red drugi komplimenti mi iznaka`a. siguren sum. ka`ete mi ve molam. po~nav da razmisluvam. kara{e. ne ni razmisluvav {to da re~am. a? Priznaj! Abe sum videl qu|e ama nekoj ko tebe da se ispajpuzi. kako nekoj drug da stoe{e mesto mene zaglaven vo nezgodata i asfaltot no. agresijata be{e sosema neodgovorna i {to e u{te postra{no. Po cel den pla~at. mo`ev da izglagolam. {to si gad. mislam deka 124 . i nepokanet po~na da zboruva. me potapka po ramo i skoro bratski mi re~e: ”Dobro. veruvav deka e predizvikana od krajno koristoqubivi celi. I kako potvrda na ova brat mi nabrzo se istu{i. “I ne misle{e da doj{ doma. se smiri. nekontrolirano mafta{e so racete. to nigde go nema! A vamu. priznavam. oti ba{ za toa vreme voop{to ne bev pri sebe. se zakanuva{e. najmalku da protivre~am. deteto pa deteto. Jas li~no. koga malku dojdov na sebe. i mislam. nemav {to da re~am. so izraz na beskrajno ~udewe na liceto i crna praznina na du{ata. budali se starite. gad si ama po}e za toa ni zbor nema da re~am. vo slu~ajot.Dragi Mihajlovski rus i visok. mo`ev nekako da ja opravdam agresijata dokolku taa nose{e vo sebe visoka odgovornost.

mnogu be{e `ivo. da vi ka`am pravo. ako ste videle. ”Ti samo idi po mene!” pak mi re~e brat mi i kako ni{to da ne bilo mi namigna so levoto oko oti u{te od mal. navistina. znam. selanki. kako malku da se srame{e od mene. Kaj kino Makedonija svrtivme desno i otkako go preminavme Dragor kaj Lenski Most se najdovme vo ~ar{ijata. sekoj bi rekol deka brat mi me vode{e ba{ kako pes vrzan za nego so nevidliv sixim. torbi i ko{nici vo racete. samo }e vi ka`am deka toa be{e mnogu ~udno odewe. Zna~i. oti pomnam. site du}ani bea otvoreni.\on najmnogu mi odgovara edna sostojba na vramnote`enost na ne{tata. bev kako ma|epsan. samo mol~ev. ni zbor da mi izleze od ustava. Toj. ko malo dete po brat mi. ba{ kako {to odat. sekoga{ dvete istovremeno gi zami`uva{e. vleze vo du}anot do zatvoreniot i koga izleze. na{ite postari ili barem mnogumina od niv: ma`ot napred a `enata dva-tri ~ekori i toa malku nadesno zad nego. kaj papuxiite ima{e mnogu {arenoliki pantofli izvadeni nadvor pred otvorenite kepenci. nalanxiite. Nema da vi zboruvam kako go minavme [irok Sokak. leblebixiite... kako zagulen. gra|ani i gra|anki se stiskaa niz soka~iwata so zimbili. ili taka mene mi se stori. ode{e malku ponapred. potoa jorganxiite. mi dade znak da go sledam. sostojba na mir so sekogo pa duri i so rodeniot brat. nikako so desnoto ne mu uspeva{e. Jas. nikako da mu objasnam na brat mi. samo so levoto mo`e{e da namigne. stotici selani. se slu{a{e ~ukawe od udarite vrz v`e{tenoto `elezo od kova~nicite. brat mi zastana pred eden du}an so zatvoreni kepenci. Mi re~e da po~ekam malku. deka imam pravo da 125 . Be{e sigurno pazaren den. kako {to skoro sekoga{ mi vele{e vo vakvi okolonosti. deka sum dojden po svoja rabota. nasekade vrie{e od lu|e. Koga dojdovme kaj konduraxiite. trgnav poslu{no. produ{ka malku naokolu.

nepoznata ku}a. ama. za sre}a. vo edna tenka ko{ula so zasu~eni rakavi. ako sakaat vernicite ve~no da mu se klawaat na gospodinot bog. `enite sedea prikve~er. ”mo`i ne{to ne e aren. Koga nekako se spasivme od ~ar{iskiot mete`. {irok nos i musta}i. se `ale{e ne{to na glata. ja premina uli~kata so kaldrma i sr~i. brat mi u{te na samiot po~etok zavrte levo i po edno stotina metra zastana pred edna masivna porta pred koja ima{e eden golem kamen na koj{to. siguren sum da gi pravat vlezovite vo site crkvi. Brat mi svika dva-tri pati i nabrzo edna `ena na okolu {eesetgodi{na vozrast. Posebno mu be{e 126 . so sreden rast. }e mu ojme doma!” Koja doma po |avolite. ni bare ne dade za mene. Ovde po~nuva edna golema ugornica no. vo maloto ku}ar~e vo koe ne mo`ev da vlezam bez da ja navednam glavata. izlegovme pred bairskoto u~ili{te. Vaka treba. ba{ nemu mu be{e gajle deka jas ne{to imam da zavr{am. so bela kosa i {irok nos. skoro }elav. kako i obi~no. s# isto. ja pominavme ulicata Ivan Milutinovi} paralizirana od parkiranite koli. ”Ova e brat mi!” re~e brat mi i u{te mnogu malku ka`a do krajot na na{iot prestoj vo taa. no nas n# vnesoa vo odaj~eto pravo pred nas. ”Ne e va`no!” mi re~e. ~era ba{ go vidov. Od salon~eto so du{eme desno nagore vodea drveni skali~ki so parmaci. Samo ode{e napred. verojatno. za mene. @enata se pozdravi mo{ne qubezno i nenamesteno najnapred so nego a potoa so mene i n# povede vnatre. bez somnenie. be{e blizu sedumdeset.Dragi Mihajlovski imam svoja rabota i sli~no a toj. se pra{uvav ama zborot nikako da izleze niz usta. Taman sednavme na kau~ot vedna{ do yidot na vratata se pojavi eden ma`. ja otvori portata. i niz edno improvizirano soka~e {to minuva pokraj Ajdar Kadi Xamijata.

Bev mlad. da mi odgovori {to se slu~uva? Stoev zbunet kako malo dete i so pogledot pobarav spas od brat mi. no toj. {to neposlu{no mu ima{e izlezeno od pantalonite i nepristojno mu zavr{uva{e negde gore do gu{kite ili barem taka mene mi se vide. mnogu mlad. so seta strast i dr~nost se nafrli vrz slatkoto od duwi {to na ubavata tafta mu go prinese doma}inkata. ma{ko!” sedna na stolot i mi se zagleda pravo v o~i. gi krenav ramenicite. ”]e oj{ na Bit Pazar. Za pari kolaj rabota!” I {to mo`ev sega da ka`am? Kogo treba{e da go prekoram. {to mo`ev vsu{nost. deka jas. nogu du{i vrtat vo zboro {om mrdnat ottuka!” Eptem bev vo nebrano. Mi se stori deka beskrajno dolgo go {lapka{e slatkoto i ja pie{e vodata od biserno ~istata ~a{a. Ni{to ne uspeav da ka`am. i da bev toga{ vo sostojba. “I veli{ vo Skopje `ivej{?” prodol`i ~ovekot. da go pra{am. jas i matev ne{to okolu jazikot. ”vo to lajno palati da mi dat ne sedam! [o veli{ ti?” [to velev jas? [to znam {to treba{e da re~am jas. mene toa mi be{e profesija. taman imav po~nato so rabota.\on vpe~atliv stomakot. Stojan Kozeto od Bitola te pra}am. {to mo`e ~ovek da znae kako e nekade koga e i samiot na po~etokot od `ivotot. kaj{o se konduraxiite i }e pra{a{ kaj raboti Qaze [iloto. ama ovaa direktna 127 . za |ono. ”Odma }e ti re~am. ama ba{ ni{to ne znaev za Skopje. ba{ toga{.” re~e toj. imav samo dvaeset i tri godini. “De. da ti naj |on pod nurum a ti znaj{ posle. ni{to ne sfa}av. da vidam ali mi vrti{ po skopski. da ka`am za Skopje. vo smisla ne znaev {to tamu se slu~uva. i ko }e go naj{ }e mu re~i{ za |ono. ama ba{ ni{to. “zboraj.

Se xarev levo-desno tu vo semejnite sliki~ki na~i~kani kako pleva po rabovite od kredenecot. bi rekol. vo negovata du{a. obavezno da oj{ kaj [iloto. {to e u{te polo{o. kako da narastuva{e ne{to golemo vnatre.” prodol`i toj. vrz mojata koncepcija za `ivotot. ne mo`ev vedna{ da ja svaram. samo imeto ostana i ni{to drugo! Ja zapustija selanite!” Mol~ev i {to mo`ev drugo osven da ja somelam ovaa prikazna {to ja slu{av za selanite i za toa kako tie ja zapustija Bitola pa zatoa sega duri ni |on nema i sli~no. “Mo`i ti ka`a brat ti. ti velam. glea{ oti u{te ima arni mladi? Ti rekov oti }e najme nekoj {o }e ni go zemi |ono. tu vo prepariranata me~kina glava zaka~ena na yidot. I Gr~iwata se ispajpuzija! Prvin i kaj nimi nema. Gledav vo zinatoto me~kino rilo zanemen.Dragi Mihajlovski ataka vrz mene. ne?” Ba{ toga{ doma}inkata donese na ve}e ka`anata tafta {i{e rakija i tri ~a{ki. pile!” prodol`i da me bombardira ~ovekot. “glea{ {o vremiwa dojdoa? \on da se nema! Za svoj pari da ne moj{ |on da kupi{! ]e re~i{ ete ti ja Grcija. Ama ne e taka. “E. “E. nogu fin ~oek e toj. a i da go naj{ |aol i pol ko{ta! Stramota!” Navistina ni{to ne mo`ev da ka`am a. “{o be{e i {o e sega! [o ima{e i {o ima. Qopo. i u{te vedna{ pra}aj go!” i po~na da si gi trie racete. daldisan.” & se obrati potoa na doma}inkata. ”A i ova Bitola!” re~e ~ovekot i ja goltna ~a{kata kako da e voda. ^udno {to ba{ vo taa situacija se prisetiv deka ~ovekot pred mene se vika Stojan i {to toa vedna{ go povrzav so 128 . ni{to ne mo`ev ni da smislam za da ka`am. {to samo toj znae{e to~no {to e. “kaj mene zboro si e zbor. Vnimatelno gi napolni i gi stavi pred sekoj od nas.

brat mi se smilosti. koga ja propu{tiv sekoja mo`nost da ja zavr{am rabotata po koja bev dojden. a toj ne e bilo koj. na ~ist vozduh {to se veli. najsetne. na Bit Pazar e. da mi dade kakvo bilo objasnuvawe. od napadi vrz moite nevini tapan~iwa. duri ne po sopstvena volja. se najdovme nadvor. ”Slu{aj” re~e zakanuvaj}i mi se so pokazalecot od levata raka oti od ra|awe si be{e levu~ar. Oti posle trte-mrte nema. s# u{te nesvesen za s# ona {to mi se slu~i. a toj nikako ne saka{e da progovori. Te bri{am i . u{te mo`ebi saat-dva. zato taka go vikame. ”noso mu e ba{ ko {ilo.gotovo! Aj oj sea!” i go snema od kaj Kamen most nagore po Solunska a jas. onaka bilo. i {to. brat mi poka`a milost i re{i na{ite pati{ta privremeno da se razdvojat. ”Nogu lesno }e go poznaj{. stana i po pet-{est minuti. i za toj [iloto kaj kogo treba{e da otidam.” re~e. Edno najaren konduraxija e vo Bitola a drugo dedo }e mi bidi. po cel toj vek. Duri nekade popladneto. se nasmeav a ~ovekot. Jas nogu te falev kaj ~oeko. daleku od nepodnosliviot miris na toj |on. sega ve}e i ne pametam to~no. glavno samo za toj famozen |on zboruva{e. }e doznaj{. kaj konduraxite!” Najsetne. ama pazi ova rabota da ja zavr{i{. samo me vode{e niz gradot a jas kako pijan odev po nego nesposoben da si ja podobram sopstvenata polo`ba. Zato tuka nemoj da mi opqaska{.\on edna misla na Dimitar Talev vo ”Prespanskite kambani” deka site Stojani vo Makedonija se dojdeni od selo. ne sfa}aj}i {to mi se mota niz glavata samo me prekori deka tuka nema ni{to sme{no. ”znam oti si vle~ko. mi se stori. U{te dolgo odevme so brat mi pe{ niz Bitola. 129 . deka vaka bilo.

Ne. Bidej}i jas bev na po~etokot na obidot. bi rekol. go pla}av preskapo. Velam. bi rekol. 130 . Jas kako {to me dal gospod. @iveev nezakonski vo edna garsoniera vo Karpo{ III. ^ovek nadvor od sopstveniot mitski prostor e obi~en pes denono}no gonet od beskrupuloznite {interi. Tokmu so niv ja pla}av otkornatosta. izmestenosta od vekovnoto `iveali{te na pretcite i obidot da se bide ne{to podrugo. taa osnovna gre{ka na sekoj zanesenik. a samo prijatel toa mo`e da go napravi. gi raskinav ama ba{ site vrski so ”prijatelite”. u{te istiot ~as gi proglasiv site za zlobnici a osobeno moite bli`ni. Moeto `iveewe vo Skopje. Vo nea se vseliv sosem slu~ajno vo juni taa godina koga eden moj prijatel. U{te vedna{ da vi ka`am deka moeto vra}awe vo Skopje voop{to ne mi donese uteha. otkako dobi pogolem stan preku `ena mu. Mo`e{e najobi~na mravka da me razdrazni i da me natera so denovi da razmisluvam za toa. {to se veli od majka si bev pla{liv. na sekoj po~etnik. i dokraj se zatvoriv vo sebe. ne stanuva zbor za pari oti tie se najevtinoto ne{to na svetot tuku vo pra{awe se nervite. ~udna stanbena situacija.Dragi Mihajlovski skoro mehani~ki dotalkav do @elezni~kata stanica i vo posleden mig go fativ popladnevniot voz za Skopje. nevernik so krstot na ~elo. zagubenost i beznade`nost. dokraj za{to i prethodno. nekakov nadomest za s# ona {to me snajde vo Bitola od prosta pri~ina {to ovde u{te pomalku ima{e nekoj {to mo`e{e i saka{e takvo ne{to da mi u~ini. ednostavno mi ovozmo`i da se vselam so toa {to mi go dade klu~ot a me|u nas padna dogovor seto toa da ostane nekako na strana od u{ite na zlobnicite. zatvoren i epten ~uvstvitelen. Za ova ogromen pridones ima{e mojata. mo`ete da zamislite kolku bev osamen i o~aen zagliben vo mnoguno}na gluvotija. mo`am sega slobodno da ka`am.

trgnav pe{ so nego. se razbira da me iznenadi i sosema da me raspameti. prodol`iv da odam u{te dveste. Potoa }e se iska~ev po skalite do ”mojot” {esti kat (koristeweto na liftot razbirlivo ne doa|a{e predvid). se vrativ pred ”mojata” zgrada). Takvite vedna{ gi stavav na mojot spisok kako potencijalna opasnost za mojata bezbednost. dva. napraviv eden golem krug okolu mini-marketot i otkako se uveriv. otkako stopostotno }e se uverev deka kakvo bilo iznenaduvawe e isklu~eno. trista metri. na poslednata postojka da me potapka nekoj po ramo. Zna~i. pa nekoga{ i tri kruga okolu ”mojata” zgrada. ja minav ”mojata” zgrada i po malku ~ovekot se pozdravi i trgna levo kon ruskite zgradi. tuka lakonski. kako prio|av kon taa moja zgrada {to be{e vedna{ tuka kaj poslednata stanica na Devetnajskata. sekavi~no }e ja otklu~ev vratata odzemaj}i mu go pritoa pravoto na klu~ot da ’{klocne’ i bes{umno }e ja zatvorev 131 . so racete v xeb }e se provrtkav pred tu|ite vrati nebare ne znaev koj e stanot kaj{to treba da vlezam i najposle. }e napravev eden. Za sekoja sigurnost. za da utvrdam deka vozduhot e sosema ~ist. obi~no skukulen vo zadniot del.\on Za da mi veruvate deka sosema bukvalno se dr`ev do dogovorot za tajnosta na moeto koristewe na stanot. (Ova vi go ka`uvam za{to edna{ mi se slu~i tokmu tamu. deka sosema gi zametnav tragite. na primer. [tom }e se simnev od avtobusot. otkako }e se uverev deka nikoj od avtobusot ne mo`e da me iznenadi. so vnimatelnost i lukavost na inspektor gi sledev site lica {to se ka~uvaa i se simnuvaa na postojkite a osobeno gi zapametuvav tie {to pove}e od dvapati se imaa dovozeno do taa ”moja” posledna stanica. Poznanikot voop{to ne sfati na {to se dol`e{e taa moja migovna rastrevo`enost za{to jas nabrzo se srediv. Eve. }e vi ka`am kako se naterav ne samo da bidam ilegalec tuku da se ~uvstvuvam kako takov.

koga po site onie operacii {to malku pogore vi gi naspomnav }e se najdev vo stanot. najvdahnoven i najbezbeden razgovor so ~ovekot {to se potrudil. za{to dewe. 132 . vo ovoj ”moj” stan takvoto zadovolstvo mi be{e sosema skrateno.Dragi Mihajlovski zad sebe. rizikuvaj}i ja sopstvenata privatnost. dodeka da se sno}i. veruvam. Zatoa. sega. za `al. za{to. No. u{te i da gi obelodeni pred javnosta. jas nego go nao|av vo denovite pred vseluvaweto vo ovaa ”moja” garsoniera. mu treba ~ove~ki zbor. Obi~no. vo celosna temnica i razmisluvav za razni raboti so koi ovde nemam voop{to namera da ve davam. No. po~nuva{e eden mo{ne dolg period na temna budnost. Od pri~ini na celosna bezbednost jas nikoga{ ne palev svetlo iako potisnuvaweto na `elbata da pritisnam na prekinuva~ot mnogu ~esto i mo{ne lesno me doveduva{e do ludilo. otkako }e ru~av vo nekoj od restoranite za samoishrana. najubistven i najomrazen del od denot. se vrtkav niz gradot i toa be{e mojot najzdodeven. na sekoj ~ovek. Bidej}i na ~ovekot. pretrpuvaj}i go cel onoj uni`uva~ki ~in na ocenka. mo`ebi pove}e i od samata vulgarna hrana. vo koja. be{e nad sekoja moja niska potreba. Potoa. le`ev taka so saati na kau~ot. za sre}a ili nesre}a. najmnogu od s#. ednostavno da ja zaslu`am taa negova velikodu{nost. re{enosta da bidam dostoen na zborot {to go dadov. da ostanam ~esen pred o~ite na toj moj prijatel. nemaat nikakvo vlijanie vrz nastanite {to ovde vi gi prika`uvam. vo ~itaweto oti toa za mene be{e najdobar. ”Doma” sekoga{ doa|av nave~er. verojatnosta da me otkrijat be{e mnogu pogolema. I moeto ”`iveewe” vo garsonierata si e prikazna za sebe. da gi stavi svoite razmisli i ~uvstva na hartija a potoa. Vedna{ }e vi objasnam za {to stanuva zbor. bev prinuden da go smestam i ~itaweto. a osobeno na osameniot.

{to mo`e{e namerno ili slu~ajno da predizvika koga bilo. vo takva stanbena i inakva sostojba me najde slu~ajot so |onot. Da ka`am u{te deka zaradi doslednost vo ona {to go sproveduvav si go odzedov pravoto da slu{am muzika. odnosno no}i. koga ve}e po~nav da vi ka`uvam za taa stra{na garsoniera vo Karpo{. Bawata vrie{e od lebarki i staorci {to. nekoj vi{ok pra{ina i zastaenost da ne im setat zatruenite nosevi. go potisnav sekoj nagon. da go pobaram toj ~ovek i potoa da najdam na~in da go pratam |onot 133 . nepodvi`en. siguren sum. Mo`ebi na gre{ka. Ete. siot pretvoren vo par~e mrak i is~ekuvawe. tu| ili moj. Najstra{no od s# mi be{e koga nekoj }e zayvone{e na vrata. nezadr`liv. toa jas ne znam. s# pove}e se osokoluvaa i ima{e denovi. Tie minuta ili dve yvonewe. se razbira. za mnogu godini mi go skratija `ivotot. mo`ebi namerno. Sfatete me toga{. re~isi. no znam kako krvta mi se smrznuva{e od toj nezadr`liv prostotilak. od ~ove~ka gledna to~ka. ja presekov sekoja mo`nost. kakva bilo `ivost vo toj. da ne ne{to me vidat sosedite. Duri i sega mi idat mornici koga }e se setam kolku zakanuva~ki deluva{e taa nema radio kutija smestena vo malata vitrina do kau~ot. ]e stoev taka skukulen do parnoto. koga vo surii izleguvaa od ventilacijata i ko podiveni luduvaa niz garsonierata. Treba{e potoa da gi vidite i onie koloni mravki {to vrvea niz sredinata na garsonierata i niz dupkata vo parketot go prodol`uvaa svojot ednoli~en mar{ nekade nadolu vo podolnite katovi.\on Potoa. epten mrtov stan. da vi re~am deka nea nikoga{ ne ja provetruvav od strav. nem. Veruvajte mi. kolku me optovaruva{e i samata pomisla deka treba da otidam na Bit Pazar. so prodol`uvaweto vekot na temnicata vo stanot. Na maliot balkon nikoga{ ne izleguvav iako nagonot da go storam toa be{e.

jas i si bev. Site glavni raboti gi imav prepu{teno na sudbinata. Denovite si vrvea a re{enieto nikako ne be{e na povidok. Treba{e da me vidite kako legnat na kau~ot vo temnicata na ”mojata” garsoniera. uporno se obiduvav da najdam vnatre{ni sili {to }e me ispravat i }e me nateraat da izlezam od bezvolnosta i o~ajot. imenuvaj}i ja nejze. Najposle. povtorno bev sloboden vo zatvorot na sopstvenata beda bez obvrski kon kogo bilo za bilo {to. Potoa. So odolgovle~uvaweto se slu~i ona {to redovno se slu~uva so rabotite {to ne gi zavr{uvame na vreme. 134 . taman }e se ubedev. Veruvajte. Ednostavno problemot so |onot zastare. seto toa nekako u{te pove}e me isfrli od kolosek ra|aj}i pritoa nekakov nepoznat otpor vo mene kon s# {to posegnuva po mojot integritet. povtorno prebrojuvawe na faktite ”za” i ”protiv”. Vaka vo mene se razgori ~udna bitka pome|u vrodenata poslu{nost i pokornost kon postarite i ova novo ”Ne!” {to postojano odeknuva{e dlaboko vo mene i ne mi dava{e da mrdnam. Treba{e da po~uvstvuvate kako vo mene.Dragi Mihajlovski vo Bitola! Zgora na s#. celata onaa agresija vo Bitola. Vi velam. so no}i se ve`bav da se ubedam deka odeweto na Bit Pazar e pra{awe na ~esta no. onoj ~uden na~in na barawe usluga. da ne se rode{e ova za mene dotoga{ nepoznato ~uvstvo. }e navale{e ona drugo ~uvstvo i }e me frle{e vo povtorno sebeispituvawe. sigurno }e gi sledev instrukciite na brat mi i na majstorot Stojan i u{te vedna{ }e ja zavr{ev rabotata. se zasiluva{e ona ”Ne” i kako najposle pobedonosno go istisna nametliviot crv {to me jade{e i ne mi dava{e na mir da se zagledam vo sopstvenata `ivea~ka. da ka`am iskreno. za moj vrhoven gospodar. Mnogu malku aktivno dejstvuvav vo `ivotot. so sekoj izminat den. se razbira vo samoodbrana. te`ok ~ovek.

jas za tebe do tepawe imam dojdeno a ti {o mi praj{! Da ne misle{e si ojde i kurtuli. po}e na~ukano si otkolku trezno ama vo tolkuto trezno {o si naj be pet minuti vreme i svr{i mu na ~oeko rabota!” I s# taka mi zboruva{e edno desetina minuti. be. vrni! Mene da ne ti ka`vam.\on ”Alo!” slu{nav koga ja krenav slu{alkata eden studen den vo sredinata na dekemvri. kara. arantaran barav i najdov kaj raboti{. be. dva meseca da ne moj{ do eden skapan Bit Pazar da oj{? A. be! A be. kako ne ti e sram. be. a? A be. {o beqa tolku ti imam napraeno ova {o mi go praj{? Znam od kurvawe gla nemoj{ da kreni{. takov si i ti! A be. Treba{e da me vidite kako gi stroma~kuvav i gi gme~ev i kako yrckite im izleguvaa ligavi na parketot. nema{e tuka mesto za prigovarawe. tit!” Ve~erta besot go isturiv vrz mravkite ~ija pedantnost u`asno me nervira{e i me vade{e od takt i vrz lebarkite {to vo sekoj pogled odamna ja imaa prekarda{eno. pie{. znaev seta lutina vaka }e ja isturi. Docna vo no}ta sepak dojdov na sebe i po kratko trezveno razmisluvawe 135 . {to mo`ev voop{to da izustam. surovo. pi~leme edno le{persko! A be. ne}i da me vidi! Veli ako brat ti e takov. otrovno. be! Vo volov rog da se pikni{ }e te nam! Ne e deka jas ne mom da go nam |ono. ko mu re~e oti }e mu zemi{ |on. be. znaj{ {o mu praj{ na ~oeko be! A. ama sega inaet me fati! A. tit. Stoev skukulen vo malata kancelarija so slu{alkata v raka i ~ekav. ne |on! [o da praj sega ~oeko? Po cel den vika po `ena mu. znaj{ kolku rabota iznazede a ti go izvisi! A. ”Ti si. a? A be. lumpuva{. ”Alo. be. be. Stoev prostum so slu{alkata v raka i ni{to ne prigovarav. toj lice ima. “Oj. alo!” vika{e ma{kiot tenor sogoleno. be. eden brat imam. odma! S# ostavaj i oj!” zavr{i glasot od drugata strana na `icata i po nekolku miga ~uv edno “klik” od drugata strana i “tit. poarno da go nemam.

vi tvrdam. ”Ba{ mi dojde ko pora~an!” mi re~e i mi se pikna v lice a jas vedna{ izlegov od ko`a za{to mnogu mrazev koga nekoj nema oset za otstojanie. potisnuvawe na svoeto za smetka na tu|oto. Re{enosta da ras~istam so ovaa napast skoro i samiot mene me iznenadi. se najdov vo Devetnajskata. ja istriv ubavo bradata so sapun i kako nov se izmolknav od stanot i nezabele`an od nikogo. {tom malku se razdeni. Kimnav so glavata. ”Dobar?” samo mi re~e a jas vo tonot na glasot setiv pritaen nemir {to se zakanuva{e da me rastrevo`i u{te vaka sabajle~ki i da mi gi stroma~ka namerite. priznavam. mo{ne kreativno be{e toa bdeewe vi velam! Utroto. (Ovaa tehnika. re~isi od nikade. stoe{e drugarot {to me ”vseli” vo stanot. ja imav doneseno do sovr{enstvo!). ja piknav glavata pod ~e{ma. mora mnogu ~udno da izgledav {tom toj taka me gleda{e. Tolku mnogu se zagreav {to prosto si se potsmevav sam na sebe koga se setiv na site onie maki niz koi minuvav za da dojdam do ova mo{ne ednostavno i lesno izvodlivo re{enie! Za da stanam rano ne zaspav cela no}. Znaev deka imam dve mo`nosti. ne bev ve}e podgotven za kakvi bilo sredbi i toa. po malku. mnogu lesno mo`e{e da mi se pro~ita na liceto. Ili vedna{ da go re{am ili povtorno da go zaboravam minuvaj}i se razbira niz celata onaa golgota na sebesovladuvawe. I nikako ne mo`ev da se 136 . Po malku avtobusot izleze na ”Partizanska” a jas bev zadlabo~en vo prou~uvaweto na plitkosta na sme{no sve`ite lica na naspanite patnici koga nekoj me fati od nazad za ramo i po malku pred mene. veruvam.Dragi Mihajlovski sfativ deka problemot so |onot povtorno nikna. i ovojpat mi se nametna so u{te pogolema `estina. Ovojpat se re{iv za prvoto. nedozvoleno blisku.

\on vratam nazad vo sopstvenata ko`a iako ubavo ja gledav kako stoi zbr~kana tuka vo avtobusot na samo eden mrzliv dofat od rakata. deka ako nekade ima ti{ina toga{ toa e sigurno ”kaj mene”. ”mifka” kako {to re~e.” Mene tolku mi treba{e. znam. ”I toj si misli oti jas u{te tamu `iveam i deka pravam `urki sekoj den. Popusto be{e da objasnuvam deka seto toa e edna obi~na izmislica. Go gledav so okokoreni o~i sme{no faten za dr`a~ot. Ne. se razbira vaka piknat vo mene. deka toa nemalo smisla. na simnuvawe toj mi re~e: ”[to e lud. ne znam u{te {to s# }e napravi. Da ne ti ka`uvam kolkupati milicija mi ima{e viknato. ne pravi mi pritisoci. deka bilo mo{ne nekulturno i nepristojno od eden tolku kulturen i pristoen ~ovek kakov {to e drugar mi taka da se odnesuva i sli~no. drugarot me gleda{e prekorno edno desetina minuti a koga avtobusot zastana. da mi zboruva a osnovno vo seto toa be{e deka na rabota mu do{ol ”mojot” sosed od katot pod mene i mu se `alel na nepodnoslivata vreva {to sekoja ve~er se slu{ala od ”kaj mene”. Lud e ~ovekot. svoi i tu|i. No. i toa ba{ pred kolegite {to se nasobrale okolu nego i slu{ale kako nevideni. bidej}i ni{to ne rekov. peni na usta mu izlegoa. lud e. Potoa toj prodol`i. deka dosta cel `ivot trpel deca. deka ni teoretski ova ne mo`e da bide to~no. ama sepak. no toj prodol`i da zboruva i mi re~e deka ~ovekot go napravil od s# podolu. deka sakal penzionerskite denovi da gi mine na mir so `ena si. ne mo`ev da poveruvam na sopstvenite u{i. Dosta mi be{e od nego koga sedev tamu a sega duri i na rabota me goni. Ne mora da pravi{ `urki ba{ sekoj den!” Ostanav faten za dr`a~ot od gradskiot avtobus a 137 . a za Ku}niot sovet poarno da mol~am. i u{te mnogu potoa zboruva{e.

Posledniot obid ili poslednoto protivewe na ova naru{uvawe na li~niot integritet go napraviv na postojkata vo ^air no ~ovekot 138 . toa ne mi pre~e{e vedna{ da se frlam na krevetot i tamu da ostanam s# dodeka prikve~er ne mi zagrgorija crevata i ne me poteraa vo potraga po hrana nadvor me|u lu|eto. be. po bubrezi. plativ nova karta i po ~etiriesettina minuti se vrativ nazad vo garsonierata. be.Dragi Mihajlovski koga se otfativ ve}e bev vo [utka. vidov mrdawe nema{e. ebati! A. be ulav eden. na rabota. otkako mi se razvika kondukterot i me proglasi za {vercer. ne}i da me vidi. i mrdni do toj Bit Pazar! Oj. aj {o vika stario.” mi re~e ~ovekot so mnogu br~ki na lice. \ ono. titna svirkata nad nea. u{te ne si o{ol?” vika{e brat mi. fakti~ki. “ a be {o misli{ da mi praj{. Ko }e mu se stemni toj ne glea kaj mava! Kako ne ti e `al! Sno{ti ja teral cela no} na edna noga da stoj! Se mrdna ~oeko skroz! Na edna noga da stoj i to samo zaradi tebe! A be ostaj malce batak~ilako be. izgleda! Glea{ {o mi praj{ be nikakov! I mi se praj{ nekoj u~en! Ebati u~eweto tvoe. be! A. razbira{!” “^ekaj malku. ama sea i verenicata vika po mene. stoev kako skukulen i ubavo vidov koga srednata vrata se zatvori. be. pa |ono! Veli kaj {o qu|e treba da vlezam koa ne mo`at eden |on da kupat! ]e ja rasipvame rabotata. se svestiv malku kade sum. I bidej}i ni{to razumno ne mo`ev da storam. dozvolva{ toj da ja tepa starata sekoj den. Drugiot den. i koga avtobusot zazbivtan trgna kon slednata stanica. Ova be{e. moe prvo densko vleguvawe vo stanot. Se obidov da se istrgnam no toj u{te pocvrsto me stegna. u{te utroto zayvoni telefonot: ”A be. {to se pojavi od nekade i me zgrap~i za raka ba{ koga se tokmev da slezam kaj postojkata na Bit Pazar. buftambek po ple}i. No.

onoj moj kusok na nu`na prepotencija neophodna za `ivot. go otvoriv balkonot. ^ovekot nikako ne me pripu{ta{e. “Go fati. vlegov vo stanot. (kolku qubezno od nego.” re~e ~ovekot na krajot a `ena mu kako potvrda kima{e so glavata. ~ovekot samo naplati dve karti. “najdobro e mirno da se iseli{. Na poslednata stanica vo [utka. ako poni`uvaweto mo`e da se klasificira po vidovi. i red drugi operacii napraviv.\on tolku stra{no me pogledna i tolku silno mi gi zari noktite v raka {to ne mo`ev ni da mrdnam. na rabota. i po edno ~etiriesetina minuti bevme nazad vo Karpo{ III. samo `ena mo`e{e da mu bide taa stara pa~avra so zmiski pogled i beduinsko krpi{te na glava. ama s# duri ne oj{ }e ti ka`vam 139 . Gi otvoriv site prozorci. toa poni`uvawe od najdolen vid. kako ja pre`iveav taa kanonada od pouki i prekori. Drugiot den. Potoa nema da vi ka`uvam {to s# mi se slu~uva{e. ednostavno ja osvetliv temnicata. da go objasnat onoj moj nedostig od `elba za postoewe. imav te{ka glavobolka koja u{te pove}e se zgolemi koga zayvoni telefonot i koga od drugata strana go slu{nav brat mi: “Ne oj{ {o ne oj{. kako ~ovek. a jas go sledev kako slepec s# do “mojot” vlez kaj{to se zapativme i po malku se najdovme vo stanot pod “mojot”. “Toa e toa. da ja ka`at vistinata. I toa be{e s# {to storiv za nekako da gi ubla`am posledicite od neo~ekuvaniot poraz. rasipni{tvo vo ovaa zgrada nema da trpime!” Stra{no porazen se ka~iv gore i prvpat po nekolku meseci ne gi napraviv voobi~aenite manevri tuku slobodno. neli?). ili barem nejzinata najbliska varijanta. a?” re~e `ena mu. taa moja navednata glava i za~epena usta {to ne storija ama ba{ ni najmala usilba da me odbranat.

” re~e ~ovekot. Verojatno pogoduvate za kakva sorabotka stanuva{e zbor. se pretstavi koj e {to e. deka samo treba da razmislam i da ja prifatam ponudata za sorabotka. sigurno sega ve}e e moj. ne obvinuvajte me {to besot povtorno go isturiv vrz mravkite i lebarkite. mi re~e deka site moi problemi mo`at mnogu lesno da se re{at. sea problemo si e tvoj!” Problemot e moj. Sakam samo malku da porazgovarame!” ^ovekot zboruva{e relativno fino za izgledot {to go ima{e. Ti ka`vam za da znaj{ {o praj{! Ti si kriv! Sea saka{ oj. Eden ~ovek vo mantil. mi dade edna posetnica. Nikoj ne moj ni{to da mu re~i. direktno se upativ kon ”sopstvenata” vrata. Zato slu{aj! Cela mala se `ali oti se javil aramija {o |i kradi ~elite. Posle mu go va|a |ono i raboti.Dragi Mihajlovski {o se slu~va ovde. Jas znam koj e. ”Ne mora sega ni{to da mi odgovorite. Verenicata mi ka`a oti Kozeto eptem pobudalil. mnogu u~tiv be{e. No 140 . ednostavno stoev i ne mo`ev da sfatam deka seto ova mene mi se slu~uva{e. somnitelno u~tiv bi rekol. se razbira. Krv moj da padni. Jas mameto go pla~am. so temni o~ila.” mi re~e. Ne. se pozdravi i si zamina. Na |aolo dupkata znam kaj mu e. stoe{e pred ”mojata” vrata i bidej}i nemav ve}e ni volja ni `elba da se prikrivam. I nemoj da mi go aka{ telefono ili da go isklu~va{. ”i kade rabotite. saka{ ne oj. ”Jas to~no znam koj ste. o~igledno tolkavi mi bea sposobnostite i samo na niv mo`ev da se pravam junak. No}e ne samo {o ne spie ami oj po ku}ite i kradi ~eli. ja gledav sopstvenata beda na samo dva metri od sebe i epten si go zane}iv `ivotot. veruvajte mi. moe be{e da ti ka`am. si mislev i goltnav dva aspirina bez voda i posle u{te stomakot me bole{e i do povra}awe dojdov. ”Doma” me ~eka{e u{te edno iznenaduvawe.

mu go ostaviv klu~ot pod ~erxeto na pragot od negovata vrata. }e re~am. Potoa padnav vo edna te{ka depresija koja u{te pove}e se zgolemi popladneto koga dojdov “doma” i koga onoj ~ovek so mantil i temni o~ila mi go prese~e patot. To be{e pred edno deset dena. Potoa vedna{ otidov vo Starata ^ar{ija ili “u Teheran” kako {to velat Skopjanite. mi dojde kako rastovaruvawe. pa so edno liv~e na koe napi{av nekolku reda vo znak na blagodarnost. go najdov [iloto. komu u{te mo`am jas da mu pomagam. ^udno no toj mesec dena {to sega go spomenav nikoj pove}e ne me voznemiri iako bev sosema skr{en i nesposoben da se branam ni pred nekoja najmala navala {to eventualno mo`e{e da me snajde. Po}e brat nema{!” Ova razbratuvawe. “}e ni pomagate ili ne?” Siromav ~ovek.\on ovojpat toa ne mi pomogna. znaev pove}e od s# deka toa si e taka. Ama toa be{e taka samo prvite dva ~asa. Mojot drugar ne be{e doma. ne. glej si {o napraj i zapamti. nabrzina gi sobrav pqa~kite vo edna patna torba. Ete. kako nekoj da mi trgna kamen od vrat. no ona {to mi go re~e kako da ja razbudi zaspanata gordost vo mene. go kupiv 141 . ne mo`ev jas toa da go pravam. taka velat. si rekov. Duri po istekot na ovie trieset dena se javi brat mi: ”Slu{aj re~e. “[to re{ivte?” re~e. po}e ne ti se javvam za |ono! Samo da ti ka`am oti verenicata me napu{ti. dali e `iva ne znam. Kozeto dvapati ~uv ja udri `enata mu so no`. duri sram ne sram. I bespomo{en ostanav da `iveam tuka u{te edno mesec dena. ja zaklu~iv vratata zad sebe i pokraj zdrveniot ~ovek na skalite izletav nadvor. vlegov vo garsonierata. ne mi padna mnogu te{ko. veruvajte. Cel Bair za to zborva.

Lu|eto. staorci i lebarki. svrtiv levo kaj krivinata i po stotina metri se najdov pred ku}ata so masivna porta. “Bravo. No}ta be{e studena i ~ista. be. Toga{ se otvori zemjata i pred da me goltne so |onot v race i glavata krenata gore kon majstorot. ma{ko!” go ~uv i go vidov Stojan Kozeto sednat na trino`noto stol~e edno pedesettina metri nad mene vo vozduhot. so prestilka na sebe i {ilo i ~ekan~e v race. studeni i ~isti. (1989) 142 . “ama po}e ni{to ne mi treba! S# imam destur!” i {iroko nasmean poka`a na kupovite |on do sebe. izvadiv karta vo eden pravec i ve~erta okolu osum bev vo Bitola. ubavo slu{nav `enski glas i stignav u{te da ja zamislam `enata kako so raspu{teni kosi sedi na masi~kata pod prepariranata me~kina glava i neopitno lipa vo prvata vdovi~ka no}. ni{to za niv ne mo`e{e da se slu~i nadvor od nivnite korupki. se razbira. nikoj ne mo`e{e da sfati kakva treska me ima{e zafateno. Ja ispu{tiv patnata torba i se zdrviv. Treba{e da me vidite kako minuvav niz [irok Sokak koga korzoto na golemo be{e vo tek. ba{ kako {to se bitolskite no}i vo januari. suvo zlato. so nebo na~i~kano yvezdi i sudbini. so patnata torba vo desnata raka i so nekolkute par~iwa |on vo levata {to gi stegav do srce kako da se. Re~isi letav po ugornicata do bairskoto u~ili{te.Dragi Mihajlovski |onot i pravo na @elezni~ka. Tie si go prodol`uvaa {etaweto vo tri koloni ba{ kako moite skopski mravki. vo najmala raka. siguren bev. nemaa razbirawe za mojata sostojba.

u{ite na~uleni.Ku}a vo Solun T aa majska no} vo Bitola sripav od son kako poparen. mi se stori. so okokoreni o~i. ne vidov koga se otkina od mrakot. na dva-tri ~ekori od mene 143 . Be{e visok i slab. ispoten do nebo. Vo bunilo. “Avram?” rekov iako znaev deka samo Avram mo`e da bide tuka. “Harone. “Kaj brza{? Zarem do tolku se skusi narodot? Haronee!?” Zad mrakot zauti utka. vo sopstveniot dvor. Harone!” vikav ili taka mi se ~ine{e. kinea. po terasata vri{tea ma~ki. Ku}ata otsprotiva dreme{e vo temna neizvesnost. samo toa mo`ev da vidam. kobea. se xarev vo trudnata temnica od koja. Istr~av po tavmin. Nadvor me strese sve`iot vozduh i me prizemji vo dvorot. kosata nakostre{ena do tavan. Stoev poluoble~en kraj niskata ograda od beton i `ici. ‘R~e{e kako ~ovek zaspan na ~ardak vo letna no} i me istera od krevet. nare~nici ko da bea na babiwe ili sli~no. sekoj mig }e brzgne belata silueta na Arhangel Mihail i so naostreniot no` }e mi buri~ne v gradi. ja ima{e podadeno rakata kon mene. “A da ispu{ime po edna?” re~e ~ovekot od drugata strana. kako se stvori tuka pred mene. srceto poludeno nad otkornatoto du{eme poslano so razobli~eni taftabiti i memliva zakana. yvezdite ispri{teni so strav i pohota.

” re~e Avram i trgna silno od cigarata. taa sozdava neprijateli od lu|eto.” “Fati gi kapkite. Avram mi zapali so zipoto i potoa dvajcata sednavme na zaedni~koto yit~e {to gi oddeluva{e na{ite dva dvora. “Lo{o spijam vo posledno vreme. racete mi treperea a potta brzo se su{e{e i mi gi vra}a{e mislite kon sebe.Dragi Mihajlovski preku ogradata.” rekov i imav ~uvstvo deka prodol`uvam nekoj razgovor po~nat odamna a prekinuvan od yidovite gluvo vreme krenati me|u mislite. Zedov edna od otvorenoto Malboro i go napraviv onoj nagonski poteg na pu{a~ {to bara zapalka zakopan vo nestrplivost i nervoza.” rekov. gi polni du{ite so somne` i nedoverba. “Gi nema.” re~e Avram otse~no i se smra~i. siguren bev. yirkam vo golubarnikot ili vo gara`ata na Don~o. Du{ata mi se trese{e kako prat. “I kako si?” rekov za{to ne{to treba{e da se govori. nikoga{ ne e dovolna ti{inata. “]e zapali{?” povtori toj i se prefrli kaj mene kako sekoga{ {to prave{e godini nanazad koga }e vide{e deka sum dojden. gi otkriva site nivni maani. “[to }e 144 . mo`e{e kamen da stopi. “A ti?” pra{a vedna{ potoa. “Kako se tvoite?” pra{av malku od u~tivost a pove}e od `elba da se zaboravam sebesi i sopstvenata nesmadrenost. “taman }e zavenam nekakvi seni{ta me gme~at. Drugo be{e koga ti bea `ivi starite.” re~e iako kaj nego nema{e ni{to za dokrepuvawe. “Idi{ edna{ godi{no. spie{ vo memla i ne~istotija a saka{ da ti e dobro. odvaj da ima{e ~etirieset. Ku}ata si bara `iv ~ovek!” “Znam. deka se vrtkam vamu-tamu niz dvorot. “Se krepam.

predava{e fizika ili biologija vo nekoe od osnovnite u~ili{ta ili ve}e be{e penzioniran.gospod da te ~uva. “Go klade sin mu na rabota u{te nezavr{en i u{te ~esti. onaka bez pri~ina. “Kako `iveam!” re~e i povtorno sedna kraj mene. Najposle zdivnav. Posledniot pat koga bev kaj niv naro~no im vlegov so ~evli a taa taka me prese~e so zmiskiot pogled {to re{iv pove}e nikoga{ pragot da ne im go pre~ekoram. zakr`lavenost. Od zimoska `iveat vo Porodin. ponekoga{ mi idi da ubijam!” Nikoga{ ne sum gi sakal vakvite situacii. Izlezena e od lepe{ki a se pravi golema pohondra.” re~e Avram i stana.” prodol`i. Takov cicija nema na vekot. ili so beskrajnata skladnost na neednakvostite. “Gadovi. so brojot na yvezdite. ~epnuva{ ne{to koe nema nikakva vrska so ona {to go saka{. ne po svoja volja. tri ku}i ima{e i ~ir vo stomakot. ne znaev sigurno. kosmi~kata opa{ka na paunot. od ~ista zatapenost. se zakanuva{e so pokazalecot od desnata raka. “`iveam!” Ja izvade zapalkata i pak ja zapali cigarata {to mu se izgasna od silnata vozbuda i nenadejnite dvigovi na racete i du{ata. Ne sme Turci da mu se snevidi!” “A ti?” “[to jas?” “Kako `ivee{ ti?” pra{av smireno za da ja sti{am nesmirenosta {to vidov naedna{ kaj nego {ikna i se zakanuva{e celiot da go preplavi i goltne... Naedna{. se ispravi pred mene visok kako bandera.Ku}a vo Solun mi se? Gagauzi. “Gad bo`ji. Se ~ini.” “A Rafe?” Rafe be{e ~i~ko mu {to `ivee{e vedna{ do Avrama. na primer. “te gledaat i ti se smejat. te mrazat. A `ena mu . Mafta{e so racete. sega gibnav ne{to {to Avrama 145 .

ne sakav melem v usta. go molkna. Takov ~ovek samo |avolot mo`e da ti dade za kom{ija! Kako da ne ste od edna majka rodeni!” Pelte~e{e. Sede{e do mene. crni buici go davea na{eto crno maalo. pu{am Malboro. “Samo deca nemam!” mu se ispu{ti odedna{ i go prese~e. “I onie Dunovci. Mrsul ne e da im frli{!” Blada{e taka Avram.” svika naedna{ i mi se zagleda v lice. ne se obiduva{e ni da se pobuni. mu ja urna prividnata ramnote`a i go pretvori vo `iv vulkan {to bluva gor~liva lava od usviteni zborovi. 146 . pijam viski. te{kiot beskraj od ispri{teno nebo i nepredvidliva temnica. da ja izusti svojata maka i zbunetost. Angelevci! S# gad do gad. kivaa li{aite nakoteni po goloto telo na mrakot. toa e slabost. te`ok ~emer mu izleguva{e od usta i se {ire{e vo nepodgotvenata za bolka majska no}. “Imam odli~na plata. “Golema rabota!” rekov i ja zgme~iv cigarata tuka pod kru{ata {to seni{no se izvi{uva{e nad nas i frla{e ne~isti senki vrz balkon~eto od mojata ku}a. stanat i vospalen. ja navedna glavata i ja namesti semirot da mu se urne vrz nea. Potoa zedov nova i ja za~uriv oti prvata ne mi go zagor~i dovolno vkusot. cela Bitola e moja!” Ne go prekinuvav. podmolnost. so dvete noze nervozno tapkaj}i po nesredenoto zemji{te koe.Dragi Mihajlovski go izvade od pamet. svetot. Nekoi nemaat {to da jadat a jas se rasfrlam. “A i onoj brat ti. Toj govore{e. “dobro e {to se trgna ottuka. svesno za sopstvenata tapost. glagole{e nebare nesvesen deka razgovorot me|u `ivite nikoga{ ne e kone~en.

pod senka mi fali. “dewe mi fali. u{te pove}e ja navedna glavata. bo`ja zloba na portite. skukulen. no}e mi fali. “Mi fali. “Smeni ja `enata!” viknav naedna{ kako toa da e menuvawe na ko{ula ili vratovrska zaradi mal nesklad vo boite ili sli~no. temen ko{mar im kluka{e na prozorcite. so racete vkrsteni i pogledot zauten. “I?” “I. zime mi fali. na mo~awe. ~inev }e ja otkorne i }e ja frli otade plotot.pak ni{to. Na desetina metri od nas. bo`e kolku ja tegne{e. so racete krenati za molitva. kako malo dete. pred na{i o~i. mi fali!” stenka{e. na serewe. nebare tene}e tropna.Ku}a vo Solun potsmev na svetlinata. “Sakam da ja vidam. v koski.. “A nema{ pojma kolku mi fali prvata!” za’r`i naedna{ Avram i gi spu{ti racete na glava. Ja podr`av malku i ja isterav kako ku~ka!” Stanav i napraviv edno kruk~e okolu Avrama duri toj. ja stegna i ja ni{a{e. od kaj gara`ata na Don~o i natamu nadoa|a{e ritmi~koto utewe na nevidlivata sipka a nekolku liljaci na dva-tri pati. “koj ti brani?” 147 . Barem edna{ da ja vidam!” “Pa vidi ja!” rekov. Potoa zastana kar{i mene. na~i~kani vo dro~liv son.. zaskitan preku pokrivite. lipa{e a potoa se sklop~i i. v krevet. mrmkaa dvokatnite ku}i na sosedite. lete. xbara{e po luznite {to ja grdea nenaspanata no}. Okolu. “Ve}e ja smeniv!” zgrme Avram i so seta sila ja frli cigarata preku ograda. otade `ivotot. nebare ne me zau{i. vo sr`ta mi fali!” pla~e{e. na sonce. ofka{e. vrte{e. Avram ni{to ne re~e. se pikna vo }o{ot od ogradata i pregradnoto yit~e me|u dvata dvora. ja potvrduvaa beznade`nata potraga po videlce i sre}a.

Zatoa. sr~ka mo`e{e da go udri. go stra{ev. go fativ za ramenici i onaka golem i nesmasen go ispraviv do yidot. visoka planina i matna idnina. Ve}e smisliv kako!” i mu prijdov. Avrame!” mu velev. Oti ako mu e bistra mo`e smrtta da si ja vidi!” “Sakam da ja vidam!” cika{e. }e ja vidi{.” velev i jas malku vozbuden. Celi deset minuti mu govorev. “}e ti pomognam. Slu{a{? Prvin na Evrejski. ednostavno go zgrap~iv za bluza i niz vratni~eto go isturkav nadvor na pet metri {irokiot asfalten pat. dobro. vidov }e mi odi kom{ijata. grgore{e. par~iwa du{a mu izleguvaa od usta. go te{ev. ja~e{e. pa }e ti ka`am za Laki i Spasija. Vo edna golema dlapka me|u tri rida. Samo veruvaj mi i sledi me!” Me gleda{e Avram. “Moram da ja vidam!” stenka{e. me gleda{e no jas pove}e ne mu ostaviv vreme za dvoumewe. “a Solun ne e selooo!” vri{te{e. *** Na{ata naselba e na mnogu ~udno mesto. veruvaj mi. “misli malku. I znaev kako. [to mu treba na ~oveka na ovoj svet? Samo ramno pole. za neveruvawe. Na najniskiot se turskite.Dragi Mihajlovski Mi re~e vo Solun bila i udira{e so glavata vo yidot. go ubeduvav i se ubeduvav. “Dobro. na vtoriot evrejskite grobi{ta a na najvisokiot vrvot mu 148 . “Gore glavata. mu vetuvav. “Avrame!” viknav i vedna{ se ispla{iv od silinata na sopstveniot glas {to ‘rzna od me|u krajnicite i go potkopa ramnovesieto na no}ta. Bev re{en da mu pomognam. kapka. “ama prvin odime na Evrejski. pa }e storime ne{to i }e ja vidi{.

“Ka~uvaj se!” mu rekov i bez da ~ekam. stoevme nie. skoro po ramno. po gluvotijata poznav. Potoa se ispravi ka~en na yidot. po {totuku zamreniot {epot na ve{terkite od aglite na no}ta. zime se lizgavme so {ti~ki otkornati od bo~vite a lete se me~uvavme so stap~iwa se~eni od zabelot {to. da potskokne i da go dupne. Ja minavme korijata od jaseni i izbivme pred skalestiot yid {to go ozna~uva{e sinorot na grobi{tata. samo stotina metri otsprotiva. skoknavme od drugata strana i se najdovme vo evrejskite grobi{ta. n# doe{e so ~ist vozduh i spokoj. pri najmala vozbuda. Mese~inata {to 149 . so glavata. ne{to pred vrvot. na Evrejskite. U{te kako deca. gi splotiv prstite od nadolu ispru`enite race a Avram zgazna vrz niv re~isi avtomatski oti toj zafat be{e ve`ban i praktikuvan godiwe nanazad. Na vremeto se slu~uvalo od bes. da gi naka~uvame skali~kite od yidot. malku se podnavednav. Ottuka se gleda Pelagonija i mo`e da se naseti mirisot na Egejot. igravme fudbal me|u grobovite. edna po edna. od klokotot na mladosta mo`ebi. “Daj mi raka!” rekov. i celiot krug okolu Evrejskite da go napravime za desetina minuti. nadolu se spu{ta{e po goloto telo na ridot do podno`jeto na koe sega. vrte{e desno i taka. gust i zelen. Odev jas napred a Avram po mene nebare mal rasplakan ko{mar nedozvoleno visok i ispraven kako klimastar. Yidot se izviva{e nagore kako {to raste{e ridot i. go dopira{e pokrivot na no}ta i se zakanuva{e. prodol`uva{e edno stotina metri a potoa zaviva{e pak desno.Ku}a vo Solun e zaramnet ko tepsija i tuka mo`e da se postavi xinovska vazna vo ~est na bogot na viso~inite. Polno} be{e zaminat. Asfaltnata uli~ka be{e pusta. Koga i jas se ka~iv. mi se ~ini.

Dobiva{ identitet. Avrame. mo`e{e nekoj pogan da n# grizne. Svojata krstozborka treba da ja re{i{. velat. bezbroj za nas nepoznati biv{i sogra|ani.” rekov. gospoda. “samo se ra|ame. Tvoe e sega da gi stavi{. “[to saka{ da mi ka`e{?” re~e Avram i me gleda{e kako netuka. ponekoga{ premalku. {to mu davale {arm i dostoinstvo na [irok Sokak i ~ar{ijata.” prodol`iv. Avram i Sara!” Se navednav i go otkornav li{ajot od davidovata yvezda. “gledaj. odime a toa ostanuva.Dragi Mihajlovski yirka{e me|u pri{tot od vrvot na ridot go osvetluva{e seni{niot prostor pred nas na~i~kan so stotici nadgrobni plo~i obrasnati vo trevje. “Denes nema `iv Evrein vo Bitola!” rekov pove}e za sebe dodeka odevme po plo~ite oti pat~iwata me|u niv bea temni i vo rasje. Zaborava{ na prividot i te ima. “Prvin malku }e ~itame. nekoj nedoproboden vampir da n# zgrap~i. Dejstvuva{. Ba{ kako da re{ava{ krstozbor. po vertikala. “Gleda{ kolku malku se menuva vo vremeto. Avrame i ete go klu~ot. “Sakam da ja vidam1” re~e Avram koga me do~eka na eden od nadgrobnicite do koj doskoka oti s# taka od grob na grob potskoknuvavme nebare carica igravme bez pilipitka. ~krapnav i ja osvetliv plo~ata na koja sega stoevme fizi~ki bliski kako qubovnici. Idime. Po horizontala. Mu rekov deka i toj e Avram i deka i prviot Avram imal `ena Sara i deka nemale deca. mu go ~apnav zipoto. Ponekoga{ ti se ~ini se premnogu. Milioni ma`i do sega vlegle i izlegle ba{ od tvoeto ime. Iljadnici sudbini xagorea vo temnicata. Za toj mig 150 . vleguvame vo imeto i izleguvame od nego koga }e ni dojde ~asot. Site tie sega se raspnati na krstot od haosot.

sostavuvavme. sostavuvaj!” Treba{e da n# vidite vo slednite dva ~asa kako. taku|ere. “verojatno ve}e ti e jasno deka sekoe ~ove~ko patuvawe e privid. “Sega mo`am i vo Solun. ko senki. “^ekaj!” rekov. Kako vo voz sme {to ita kon celta i ne gledam zo{to treba da se premestuvame od sedi{te na sedi{te. obajcata spoeni so spokojot i grobjeto mislevme. stegnat. I jas. koncentriraj se. “da ja najdam. a jas. 151 . zamavna i ja frli slivata ugore kon ridot. Stoe{e taka so drvoto v race s# u{te vo nevera za sopstvenata sila {to pred malku gi rastera kosovite.Ku}a vo Solun na dejstvenost vredi cel `ivot da ja sostavuva{ svojata krstozborka. se koncentriravme. od edno kupe vo drugo koga toj site n# nosi vo ist pravec. Ovde e mestoto i sega e momentot da sostavuva{. o~ite {irum otvoreni. se dr`i{ cvrsto za niv kako mornar koj vo nedostig na ha{i{ se fa}a za brodskoto ja`e i go du{ka mirisot na lenot. Zatoa pove}e i ne patuvam!” “Sakam da ja vidam!” re~e Avram.” re~e. gi razmiri i gi natera da se mu{nat podaleku vo mrakot. Avram ispraven. Vistinsko e samo ona so zemjata. Avram samo se zavrte. So nejzinoto vrtewe. Toga{ gi mirisa{ korenite na sopstvenoto bo`jo poteklo. pogledot zalunyan po temnite vilaeti na vremeto. bolska{e. Misli. i ti i ~inarive i grobi{tava po koi sega gazime. So nea site sme postojano na pat. da ja vidam!” I svete{e. oblak svetlina ja povi seni{nosta. ja zgrabi slivata i ja otkorna ko na {aka. svoite krstozborki od senki i prividenija gi re{avavme. “A sega probaj da ja otkorne{ slivata!” mu rekov koga setiv deka site poliwa vo mene se slo`eni i deka neimoverna sila mi se vseli vo damarite.

so plah temjan miropomazano. *** Dvokatnata ku}a na Avram tone{e vo svojot mrak i neprokopsanost koga & se dobli`ivme. sre}no ~edo. Bo`e. “Odime!” viknav i so ku}ata v race. na svoite vnuci }e im raspravaa za xinovskata senka {to minuvaj}i kraj niv im se priseni po prozorcite i nesvesno im vnese nova zabuna vo zakr`lavenite glavi. Da bea budni sosedite.Dragi Mihajlovski “Dojdi so mene!” rekov i zaedno. poln nade`. “Da krevam?” “Krevaj!” rekov i zapnav. toj tatne` treseten. taa nade`na bolka {to najavuva{e ra|awe na nova ro`ba. godini potoa. “i vnimavaj na `icite!” I vnimavavme. “Sega pravo napred!” revev. Sega treba{e da mineme niz edinstvenoto prazno mesto vo redot ku}i {to ja odvojuva{e ulicata od golinata na ridot {to strmo se izvi{uva{e ugore kon neboto. “[to }e pravime?” go ~uv kako vika ottamu. “fati dobro na sredina i korni! Spremen?” “Fativ!” slu{nav od drugata strana. kolku go sakav toj korne`en krckot. od ~ista qubov za~nato. preku niskata ograda izlegovme na uli~kata. Nikakov zijan ne treba{e da se napravi. “Odime!” vika{e Avram otade i se}avav trpki radost vo negoviot glas. 152 . barem taa edna no} da bea budni. me poslu{a. se vrativme nazad vo dvorot. vnimatelno. po istiot pat po koj dojdovme. pod pla{tot na no}ta. “]e ja premestime!” viknav. “Ti odi od drugata strana!” mu rekov na sosedot a toj.

“Gledaj da ne ja izgrebeme fasadata. otkornati od crninata na majskata no}. “^ekaj malku da se svrtam!” vikna. }eramidi i dograma {to nate`na na kaj mene oti bev desetina metri podolu a treba{e da krepam. nazadgazum go naka~uva{e ridot. zgr~eni. “onde }e ja spu{time!” I ja spu{tivme. Treba negibnata da ja odneseme gore!” “Dobro e?” go ~uv Avrama otade ku}ata me|u nas koga kroce-kroce go projdovme prelezot i izbivme na padinata. so Avram se jazevme po ridot so pedesettonski tovar na race. se vidov sebesi mal. slu{am!” stenka{e Avram od drugata strana. Koga gi naka~ivme Evrejskite zavrtivme malku levo i izbivme na sedloto {to go povrzuva{e ovoj rid so najvisokiot. i se nasmeav. “Tuka }e po~inime!” rekov. I odevme. “pominuvame tuka i pravo sme na Evrejski. Oti sega. mese~inata ni go osvetluva{e patot. verojatno.Ku}a vo Solun “Pazi da n# gi zaka~ime yidovite!” rekov. “te{ko mi e vaka!” i duri ja vr{e{e ovaa ni malku naivna operacija. Paralelno so nas se izvi{uvaa i skali~kite od yidot. tuli. ja setiv te`inata od kamen. se lula{e ko vo kolevka. I dobro ni be{e. Poleka. Avram izvade od nekade {amiv~e i mi dade da se izbri{am koga sednavme pred vlezot so ple}ite potpreni na yidot za slu~ajno da ne se lizne i da ne 153 . siten. Se setiv na baba mi. slu{a{?” “Slu{am. na te{kata beda skukulena kraj {poretot. Avram ode{e napred i. ubavo gi raspoznavav. so rahiti~ni noxiwa. podnavednat. se klate{e ku}ata vo na{ite race. “Odime!” re~e Avram. majka mi. vtoriot `ivot si go gledav. tatko mi.

I. sirotiot. “nema u{te mnogu do tepsijata!” *** Gore. “tvojot kraj spu{ti go na karpata a jas odovde }e dr`am!” Poleka.” “I?” re~e Avram. eden den mu pobegnala vo Solun. ja na{ol ama bila prema`ena i ne}el da & se javi. I mnogu si ja sakal Spasija. majka mi mi ka`uva{e. I~ rajat ne & daval. pod drvo i pod kamen ja baral. Ko vistinski `rtvenik li~e{e.” “I?” “I. “Laki imal. deca nemale. “Toga{ stanuvame!” rekov. ja prodal ku}ata sose trendafili i po nea. Arno ama. najubava ku}a vo Bitola. No bez sonce. “Ka`uvaj!” re~e. “Onde }e ja namestime!” rekov. “I. “Sega sakam za Laki da ti ka`am!” rekov i po podolgo vreme go poglednav Avrama v o~i. vnimatelno.Dragi Mihajlovski ni se strupoli udolu vo mrakot. ka`uva{e i veruva{e majka mi. A taa bila ubava kako najubaviot trendafil vo negoviot dvor. a toj. Tri godini. srede {irinkata ima{e ogromna karpa. nebare dr`i staklena vazna v race. Tri skali vodea do nejzinoto zaramneto plato. so vreme. na vrvot od ridot. po~nal da ja tormozi. 154 . stanal. Avram go potpre edniot kraj od ku}ata na platoto. Samo kupil ku}a sproti nejzinata i duri bil `iv ja gledal niz penxere!” “I jas sakam da ja vidam!” svika Avram. Sade trendafili mu rastele vo dvorot. po~nala da venee.

malite gradi & gi gledam!” Stoev srede platoto.Ku}a vo Solun Mese~inata jasno svete{e i gi izdol`uva{e na{ite dve senki po golinata. ~prtiot nos & go gledam!” Se ka~iv na tretata. Se ka~iv na vtorata skala. ja dofativ ozdola i ko kreva~ na tegovi ja dignav vo vozduh. “Dolgata kosa & ja gledam!” e~e{e Avram kon Egejot. “^ekaj da ja svrtam kon jug! Sega?” “Ne gledam!” “Zastani pravo. zami`i. “Ka~i se i izlezi na najgorniot prozorec!” mu rekov. “Sega otvori gi o~ite!” “Ne{to se pojavuva!” Poleka se piknav pod ku}ata so grbot krepej}i go mojot sloboden kraj. “Kreni u{te!” Se ka~iv na prvata skala od karpata. “Ubavoto lice. “Ni{to ne gledam!” re~e koga ja podade glavata niz prozorecot. Koga dojdov na sredinata. so ras~ekoreni noze i koso krenati race na koi stabilno le`e{e dvokatnata ku}a na Avram. “Ja vidov! Dr`i taka! Ja gledam! Ja gledaaaam!” Dolu pod nas. so babuwosan surat. se kle{te{e nad`iveanoto nebo od ~ove~ka zavist i zlobna temnina. pospanite o~i. “[irokite ramewa. se pojavuva!” vika{e Avram. (1992) 155 . zberi go vo sebe vidot na site Avrami od tvojata horizontala i vertikala!” “Dobro!” re~e i go snema edno pet minuti. “Se pojavuva. koncentriraj se.

”Vidov svete{e.” rekov. arno!” ja slu{am i se e`am. Nejzinata e od pred zemjotresot. du{ata naedna{ nepodnoslivo mi se prazni. ”Ne be{e kaj Mira?” velam. ”Sno{ti be{e doma. na pet kata a taa `ivee vo najdolniot. ”pa si pomisliv…” ”Ako. nesigurnosta povtorno me nagazuva i gme~i kako nesmadreno seni{te. ”Zima e. Od ti{inata {to potoa nastanuva i neprijatnoto gr~ewe na telefonot. Kako si?” ”Arno.Sre}na nova A lo. ”Fala. Ima nekontrolirana tajna vo nejzinata ednoli~na intonacija. Od hodnikot kaj{to mi e telefonot ne mo`am da gi vidam pustoto fudbalsko igrali{te i park~eto {to gi delat na{ite dve zgradi. ”nema lisja po drvata pa se gleda koga si doma. 156 . fala!» veli taa. ne? prodol`uvam so pozajmena smelost od skri{nite agli na teloto.” govoram i natamu. vujno!” velam vo slu{alkata. ”A. ako…” doa|a ottamu i me smrznuva. ti si!” doa|a od drugata strana. Ima roletni na prozorcite a balkonot & e zagraden otkako pred pet-{est godini nekoi kopiqaci & gi ukradoa ali{tata i tranzistorot. ”Za mnogu godini!» velam i mi e neprijatno oti znam kolku vreme sobirav hrabrost da se javam.

Rodninite i nivnite bliski ne gi izbirame sami. Varxiite ti se pred mostot. Zatoa rasipi gi so vreme!” Mol~am od drugata strana.” I po~nuva da pla~e. ”problem mo`e da e stapot.” veli taa bez zdiv. ”trkni do Bitpazar.” velam i ne mo`am da se snajdam vo razgovorov {to trgnuva po druga nasoka. Mo`e e dobar znak {to lastovicite napravile gnezda na sever ama ne ~ini od taftabiti. Cela godina po smrtta na Vawa ne sum stapnal kaj nea.Sre}na nova ”Ne. ”Bri{ka sigurno ti se nao|a. Vo zgradata site zaboravija deka vujko ti se vika Tome. Ne mi e jasno {to se slu~uva so `enava.” ”Ama vujno…” pelte~am taka niz `icite. A i kako da se snajdam koga ni{to drugo vo `ivotot ne sme progovorile.” velam. ”Vawa mnogu te saka{e. Sigurno ne dr`i{ stapovi v 157 . ”Ako nema{” veli. Od ova najmnogu se pla{ev. ”A ima{ i sedela nad prozorcite. ”Znae{ {to?” Naedna{ taa go menuva glasot i me se~e vo namerata. Stojam zdrven so slu{alkata v raka i ~ekam da projde poplavata. Kaj{to ima sedela se kotat ko pleva. ”Ti duri i prekarot mu go klade. ”vujno” i sakam tuka da prekinam. Kojznae kako sega izgleda. Ne daj bo`e doma da ti vlezat. Edna kofa ti e dosta. Tuka sum prekinuval godini nanazad. Mira & e edinstvenoto `ivo dete sega `ena od ~etirieset i pet godini.” prodol`uva taa i pla~ot e ve}e minato.” “Vujno. ”Ima{ var?” prodol`uva taa a glasot & e zaripnat. Vujko mi be{e brat na majka mi a taa samo negova `ena. Gospod posle ne te ~isti. mi ka`uva{e majka mi. ”Do skoro ne sfa}av deka stanot ti e na sever. imala u{te pet no site umrele bez vreme zaradi nekoja stara kletva ili lo{o pome{ana krv. ne!” odgovara podzaripnato. A i tu|a krv e. ”Pa. Pred nejze.

pomini go yidot odnadvor so var i gotovo!” Sega mnogu te{ko ja zauzduvam qubopitnosta. Najniskata granka e skr{ena. Gr~ewe niz `icite. dali. Posle u`asno se karavte. ”Vujno. Negovoto omileno.” velam. ”So Vawa pominav trieset godini. Samo zvu~na ti{ina. Ba{ tuka pod drvoto be{e staroto kafan~e. Mi stanuva zagu{livo. Se se}ava{ koga me prati da go vikam? Dvaeset godini ima. ”prolet i lete zeleno e do nebo. blag prekor.” Prestanuvam da se ~udam.Dragi Mihajlovski podrum. alo!” vikam kako da sum se opekol od nekoja zakopana tajna. ”duri be{e vojnik prvite deset. u{te malku da se potstemni i simni se dolu. Ja otpetluvam ko{ulata kaj vratot. pomni{? Otidov a toj se peplosa koga me vide. Izdelkaj ja malku. Koga }e gi urne{ sedelata . ”A. Mnogu mi e neprijatno. nejasen grakot. Toa me stori svesen za vremeto!” ”E. ”da ne misli{ na moeto drvo?” ”Najgolemo e vo parkot!” ”Nema drugo takvo!” velam i `ivnuvam. esen i zime do smrt se soblekuva. Nikoj tuka ne mi e ramen. alo. “Go znae{ ona golemo drvo do cve}arata? Kolku tvojata zgrada e visoko!” prodol`uva vujna. ”naedna{ mi tekna za Vawa. ”Sigurno go gleda{ od prozorec!” ”^ekaj vujno!” velam.” veli. stavi ja bri{kata na vrvot i potopi ja vo varta. golem?” Odgovor nema. Mnogu.” Ne znam to~no na {to nagaziv no taa nabrzo se vra}a na linijata. Toa kaj mene brzo odi. “Prosti. ”dali znae{ i za gavranot {to sekoga{ stoi na vrvot? Crn. me vle~ka{e po sekoe zafrleno 158 .” govoram brzo. Koga sedev kaj vas. Od kade taa znae za drvoto? Mesto odgovor od drugata strana slu{am ne{to kako potsmev.

Faten sum vo nebrano. Stojam zdrven a zborovite po dvestote minati metri niz `icata udiraat po mene kako grad {to bie po ple}ite na selanec zateknat v pole. Racete mnogu mu se tresea. pa od srce. 159 . potoa deset odle`a zatvor. Ne mo`e{e kafeto da si go ispie bez da go isturi. gra!” gra~i ottamu. Stojam i natamu ma|epsan so slu{alkata v raka. na vrvot od svetot. Od kujnata do|a miris na prete~eno kafe. Ja ~uvstvuvam vlagata vo slu{alkata. li{ki. “ama jas dobro znam koja e vistinskata!” ”Ja pomnam dravata bez filter.” velam pove}e od nau~eno. Ne ostana vreme za nas!” ”Vujno. ”Ne znam kakvi prikazni ti ka`uvale. pa pet pie{e i pu{e{e kako lud a poslednite pet be{e bolen.Sre}na nova mesto niz Makedonijava. ”Spokoen e.” me prekinuva. mislam!” ”Aha!” veli taa i se}avam me fa}a vo nekoja nevidliva stapica {to ja postavila za lu|e. Prvin od plu}a. lioti. zaguben. Ni{to ne mo`am da popravam. ”Slu{aj!” veli. Ama pla~ot e kus i otse~en.” velam i ja stegam u{te pocvrsto slu{alkata.” velam kako naiven. ”Ne nosi sekoga{ gavranot smrt!” veli i ja ~uvstvuvam lekcijata {to se ru{i vrz mojata sirota glava. ”duri no}e stanuva{e da zapali. gluvci. ”gra. ”gord. pa od {e}er. ”A {to znae{ ti za gavranot?” naedna{ prodol`uva sosema neo~ekuvano tamu kaj{to ne bi ni pomislil deka mo`e da se ustremi. ”Gavranot nosi i nade`!” ”Slu{am. Docna e za {to bilo.” velam. zagulen sum.” Ja slu{am povtorno pla~e od drugata strana.

“Od samotijata nau~iv mnogu. ”Alo.” Sega nekoj yvoni na nadvore{nata vrata.” velam.” se vadam iako ne mi e s# jasno kako {to treba. no ne sum a i da sum ne bi znael kako. vujno. Ja otvoram i mislam kolku dobro mi doa|a pauzava. utre!” Da sum vernik sega bi se prekrstil. U{te baba mi od Gali~nik go znae{e ova. ”Gavranot sekoga{ e sam. izvini…!” se vra}am vo razgovorot. Lani vidov eden kako napadna `ena tuka vo parkot. A i sre}ata mo`e da e crna. koga Noe go pratil gavranot da vidi do kade e potopot a ovoj donel dobra vest deka noviot `ivot mo`e da po~ne!” “Pa. Ponekoga{ se zanesuvam deka vratite n# {titat od nepredvidlivostite na svetot. 160 . ”Ne}am gavrani.” prodol`uva taa. Bo`ja moma temni~ica.” samo velam i ja turkam so noga {ibervratata od kujnata. gra. A ako nekade gre{ev toa bilo za{to qubovta ja sfa}av mnogu poslo`eno od Vawa. ”A i glas bo`ji e gavranot!” veli taa. A i crn e!” “I toj edna{ bil bel!” kako od pu{ka stignuva od drugata strana. ”zna~i utre. U~i malku i bez niv. “ne mi e jasno…” ”Znae{e taa i pove}e. Bez da poglednam ja pla}am smetkata za voda. ”Vujno.” “Dobro. ”sigurno ja znae{ prikaznata za Noe i kov~egot. Nema s# po knigite. “Godini mu se lutev na vujko ti {to me ostava{e sama.Dragi Mihajlovski ”Gra. ”a i da e smrt pak e `ivot samo poosamen od obi~niot!” ”Vujno!” velam i sakam da dojdam do zbor.” navaluva taa kako vo trans. taka. I taka site smetki se grubi i privremeni.” veli. A taa e na dofat od rakata. A sega mi e jasno deka izborot bil moj.

rapav. ”ama }e mora da go zatvori{ telefonot!” ”Vujno. se pribira do golemiot gavran na vrv-drvoto a potoa zaedno se xarat vo nadvore{nite yidovi od mojot stan.” govori taa a glasot pak & e zaripnat. ne znaev deka tolku go saka{. sitna nere{itelnost se}avam se prebroduva na drugata strana od `icata. “Qubovta e najsilna koga edniot zaminuva!» ”Vujno. Odedna{ gledam od balkon~eto na vujna letnuva crna gavranica. so navaleno ~elo na studenoto staklo. I bez da sakam vo u{ite mi yuni ”ne ~ini od taftabiti” duri stapisan. se mu{nuva me|u drvjata. Samo slu{am. Malo nedoumenie. A toj misle{e samo na krevetot!” Pove}e ne ja prekinuvam. Ne se ni obiduvam. «prosti. ”Spu{ti ja slu{alkata i pribli`i se do prozorecot!” Ko po dale~na zapoved telefonot kliknuva a jas doa|am do prozorecot. se kokoram vo bo`iknoto sne`e {to mo{orka nadvor i brzo go zatemnuva vidikot preku igrali{teto (1992) 161 .” velam otkako taa prestanuva da zboruva. ”Zatoa sega najmnogu go sakam. siot vxa{en od sram i zavist.Sre}na nova Za mene taa be{e i omraza i qubomora i zavist i zloba.» Od drugata strana doa|a nekakov prigu{en kikot. ”]e ti otkrijam edna tajna!” veli taa po malku.” velam. S# istovremeno.

pa zayvoni i jas letnav ugore po skalite. Tatkoto na veselosta. ”Ama ova e grad! Stanuva kako orev i bezmilosno bie!” “I }e bie!” re~e Aco mra~no i mirno. kako kon svetilnik sred more. da {ikne i. neka n# nosi!” re~e Aco so nevidena temnina vo glasot i vo xumkata na glavata kon koja. Nosot mu be{e zaboden vo fi{ite. se be{e nafr~ila seta onaa nadvor nastrvena sila {to ~eka{e samo u{te eden potstrek. sovladuvaj}i ja neprirodnata pre~ka od ~ove~ki izumi. Toj sede{e levo vo praznata ~italna spoen so biroto i ma{inata za pi{uvawe. ”]e n# odnese!” rekov. po }elata mu igraa nekolkute preostanati vlakna vo ritamot na nafakata {to zbiva{e nadvor i pritiska{e vrz oknata na severnata strana. 162 .Kopile P ak zagrme. u{te edno dodatno atom~e snaga za da zgrga. Aco me zbuni. “Ne prestanuva toj duri ne go istera zakopanoto kopile na videlo!” I kako ni{to da ne se slu~uva prodol`i da ~uka na ma{inata vo taktot na nadvore{nite udari {to postojano se zasiluvaa nebare iljadnici race tupaa po zlonavesno tapani{te. mi se stori. nasmeanosta. ”Acika!” rekov zatvoraj}i ja vratata zad sebe. ”Ako e od onoj {to n# donese. da si go zadovoli ujot i namerata.

”Jas u{te go pametam redot!” Sednav i ostanav samo malku taka skukulen za{to nabrzo morav da ripnam nateran od belata rovja {to podmolno molsna. a od negovata pro{irena utroba. raste~kiot tovar na glavata. A toj. kako da dopiraa slabi glasovi. kojznae. se postavuvav odbranbreno pred zamaglenata furija {to so prezir i omalova`uvawe me gleda{e otade staklata. ”Znae{ deka pak ne me izbraa!” re~e odedna{ Aco. Od xumkata odedna{ po~naa da doa|aat slabi signali i formiraj}i zmiulesta procesija. mislam. ~ove~ki ili bo`ji. “Ovde odamna nema mladi. u{te dolgo vri{te{e s# duri rikot ne mu tivna dolu vo na~natata. kon negoviot vrutok ili du{a. nezrel umira{.Kopile stoe{e tamu nesfatlivo tih i ramnodu{en. v ~as potstivna babotot 163 . ja krena rakata i ko po komanda. spokojno ja podnesuva{e promenata. “u{te sum mlad!” “Gluposti!” re~e dodeka okokoren se xarev vo stihijata. Sedi!” Na tvrdiot stol dojdov na sebe. ko raneta yverka. “]e stojam. buvna i bez napor go rascepi seni{niot tapan nadvor {to potoa. Mi se stori duri deka svetilnikot poleka se zgolemuva. poleka se ustremuvaa kon vremi{teto nadvor. nebare ni{to ne se slu~uva. potonat vo sebe. ”Sedi!” stana naedna{ Aco i me smesti vo stolot kar{i sebe. vozbudena zemja. ili mnogu ve{to go krie{e odnapred podgotveniot zagovor. Tr~av kako vetru{ka od eden do drug prozorec. od zad nejasnite yidini {to bavno se oblikuvaa.” rekov. ne znam. Se zagledav vo Aco koj{to mol~e{e naklapen na tipkite. samo taka itaa tainstveni i slo`ni. Star se ra|a{. za mene nerazbirliv i nedostapen svet. pred pragot ili ve}e vnatre vo nekoj drug. be{e nesvesen.

pa gi zavrtuvav otkaj maznata strana. “Zarem ne e i ova ovde provincija? Pomisli kolku i {to znaeme i kako. temen vilaet!” Nadvor u`asno zababote. Ladnokrvno ja spu{ti krenatata raka po {to uvi{teto od staklata pokorno se razobli~i prepu{taj}i novosozdadeniot. ti tvrdam. neotporen. Ace ona! Petnaeset {efa se izmenija i-site isto: ]e bide Ace. e samo beden. ”I {to e toa provincija?” po~na pak Aco a jas vrzan za stolot.Dragi Mihajlovski {to sega prestoren vo ogromno uvo demne{e na staklata. pova`no. ”Trieset godini strplivo ~ekam da dojde eden od niv i da mi re~e-izbran si! Sma~eno mi e od ona nivnoto: Ace ova. Najprvin gi prevrtuvav. ona malku {to go znaeme. nagneten naboj da navali na prozorcite {to privremeno n# delea od razulaveniot okean nadvor. nam poznatoto. prosta~ki go stepenuvame na va`no. go delime na visoko i nisko. }e se predadat na nasladata i }e n# ostavat na cedilo. profesorite mi velat star si. smalen. Gi dofativ prvite klupi od triesetinata {to mol~elivo dremea tuka vo ~italnata nesvesni za opasnosta {to nadoa|a{e i po~nav da gi bapkam do prozorcite. na vredno i nevredno. gi ispravav nagore. Na pedeset i pet godini ne sum ni asistent. najva`no. Be{e samo pra{awe na vreme koga staklata. na{iot samobendisan svet. sladostrasno napu~eni. ova. A na dvaeset i pet me dovedoa kako najdobar od site i mi rekoa-ti si idninata! A eve {to stanav: studentite mi se obra}aat so ~i~ko. Nagnetenoto temni~i{te odedna{ se na{ili i so br~kosanoto lici{te zarevi na prozorcite. dobar si Ace! Razni mo~kovci iznaprimija i lu|e gi napravija a jas sluga. vrati se vo provincija!” Izblikot ne go izmesti. na bogato i siroma{no! Vo sporedba so ona {to ne go znaeme. mu gi goltav zborovite. so nogarkite kako 164 .

svetilnikot nepopravlivo go rascepi tavanot od debelo staklo i ja pu{ti luwata ozgora natrapni~ki da se vturi i da pravi puzder niz prostorijata. so zakana. so vrvot izleguva{e gore niz pokrivot. Zaborava{ na genetskata praznina po zagubenite bitki!” I s# taka zboruva{e. tainstvena simfonija. sotonski koncipirno predavawe. O~igledno do nego ni{to ne dopira{e. da traat iako celo vreme namurteno me slede{e nababrenoto glavi{te odnadvor. nedore~eno. pre`iveaja samo predavnicite a nie sme deca na na{ite tatkovci!” \avolskata preciznost {to bazde{e od ustata na Aco mi vtera strav v koski. Koga trgna nakaj mene. crno. zapisnici. tato. Vo racete dr`ea beli {amiv~iwa. ”I taka misli{ }e krepi!” iscedi bibliotekarot niz studen kikot. stoe{e `enata na Aco stegaj}i gi ra~iwata na dvete deca do nea.Kopile rodilki svrteni kon nas i gi gnetev do staklata. Na balkon~eto od svetilnikot. nekade vo visina na pokrivot. Aco stana i nesvesno go zaklati svetilnikot. vikaa i prepoznatlivo mavtaa dolu kon ~italnata. Celi kupi{ta hartii. svojata bezobrazna. ”no pamti mi go zborot. ve}e ogromen na negovata glava.” prodol`i. Aco. studentski prijavi pikav me|u niv za da zalemat. se xarev vo svetilnikot {to. Signalite brzo se zasiluvaa i se me{aa so na{ilenata belotemnina nadvor. ”junacite odamna se mrtvi. so tie deset ~ekori {to gi napravi. ovozmo`uvaj}i im na prvite beli zrna da ja zapo~nat ovde vnatre. Onaka nizok i neugleden gore{e vo plamenot na sopstvenoto studenilo. Potskoknav ko glu{ec i se piknav me|u nogarkite na edna od rodilkite i potpren so grp~eto da krepam. 165 . ”samo zatoa {to si ponevozrasen u{te veruva{ vo prividot deka ne{to mo`e da se dodr`i. mi dr`e{e nekakvo stegnato.

“go nateraa da ne veruva vo sopstvenite prednosti pa zaveden. plotini. drt i ta`en. da sfatam deka treba da se kopa! Dolu e poblisku do yvezdite!” Go izmolknav gluv~e{koto telce od me|u nogarkite i skukulen stoev pred xinot {to govore{e visoko vo prostorot mavtaj}i so pokazalecot. koga sum istro{en. U~ev. trieset i kusur godini potro{iv po temnicite za na krajot. sega. Zrnata {to udiraa bea pogolemi od mene i treba{e samo u{te edno pridvi`uvawe na ma`i{teto pa da go probijat i mojot del od pokrivot i da me stroma~kaat. Kako {to taa otide vo zaborav nemo`ej}i da go iznajde famozniot eliksir taka i naukata brzo }e se zaboravi za{to e nekadarna da stigne do vistinata. zboruva{e Aco koga dojde do mene. go poslu{av. od cela taa banda snemo{teni pederastri. sega sum siguren. A do nea. 166 . u~ev. od mal mi vele{e: U~i da ne kopa{! A jas neopiten. se stignuva samo niz bolka ~ie olicetvorenie sum jas: maliot. “I zabluda e toa deka duhot e edno a nie mnogu!” glagole{e bibliotekarot. so prevari slomen veruva~ vo idninata {to ne se gleda od kupi{tata lo{a sega{nost!” Se tutkav siot pred nozete na bibliotekarot. Seti se na alhemijata i s# }e ti stane jasno. od site tie izumiteli i pothranuva~i na ve~niot privid! Nema i nikoga{ nemalo na{a sli~nost so boga! Ne kotkaj zaludna streme`! Mislata ne e poubav `ivot! I nikoga{ ve~niot duh ne se {etal niz na{ite tela za da ja proveri sopstvenata trpnost! Jas go pominav duhovniot kraj na svetot i sega na glava mi te`at konkretni ne{ta! Ne postoi sila {to povtorno mo`e da mi ja naostri al~nosta na duhot! I ne veruvaj mnogu vo naukata.Dragi Mihajlovski “U{te tatko mi”. “nie sme edno a duhot seni{te! Poslu{aj me i nau~i da se vardi{ od site platoni.

”Sega. za{emeten. ”denes ba{ tebe te izbrav da me izbere{!” ”Acika!” cikav. nikoga{ neison~an! Zapameti me kako urnek za siot sega{en i iden podmladok!” Za mig ima{e zakana deka }e gi spoi racete i }e mi gi izvadi yrckite. ”Ne taka!” re~e. mevceto namonateno.s .s . razmisli.” re~e. onolku kolku {to mi dozvoluva{e smalenata gluv~e{ka perspektiva. me fati za ednoto uvce. me frli vo holot i silno mi ja tresna vratata pred noseto. ”Re~i asistente!” ”Asistente!” kvi~ev. ispien.Kopile ko`i~kata nae`ena. ”A sega. 167 . No desnata raka samo poleka se spu{ti. so ven~ila pod o~ite.t . ”Eve vaka. Ba{ toga{ Aco klekna.n .t .e . me zede i me smesti na dlankata od levata raka zaboravaj}i da go stori toa istoto so trite {amiv~iwa {to padnaa od balkon~eto na svetilnikot i ostanaa dolu na podot da gi bijat bezobrazno belite orevi {to vo surija nadoa|aa niz otvorite od tavanot namignuvaj}i & na razulavenata a`daja {to ’r`e{e. Vo mozo~eto mi be{e haos. ”sakam ubavo da me pogledne{!” Gi ispru`i racete a jas go davav svojot maksimum. ”sosredoto~i se.e!” ”Taka!” re~e i po beliot pod me donese do izleznata vrata vle~ej}i ja po sebe seta onaa furija {to se uriva{e od novoranetiot pokriv. ”Nadvor!” be{e poslednoto {to go ~uv od nego koga otvori. ja~e{e i navaluva{e od kaj prozorcite. veruvaj!” ”A . Ne znam kolku vreme minav taka. obrati mi se!” re~e tegnej}i me za uvceto. ”izgleda eden biv{ iden asistent! Suv.” re~e Aco branej}i me so desnata raka od stihijata.i .

ofka{e.Dragi Mihajlovski {a{ardisan. pa Aco so vpereniot pogled. drven pravoagolnik. vie{e. gi vle~e{e po sebe site zrna od podot. no dobro pomnam koga nekako uspeav da go protresam telceto i da zastanam na tenkite noxiwa. nesvesen za s# ona {to se slu~uva{e blizu do mene. Pogledot mu be{e vperen dolu kaj{to molskavi~no se trupa{e zrnestoto ~udovi{te {to neprestajno blue{e niz otvorite ozgora. u{te dolgo ja~e{e i tatne{e s# duri niz otvoreniot pokriv ne yirna ~isto par~e sino nebo. Pred mene pukna ~ist vidik. stihijata fu~e{e. Lamjata {to dolgo be{e dr`ena kaj prozorcite. Brzo-brzo se ispolziv po yidot i se piknav vo klu~alkata. se nakreva{e. (1993) 168 . Belite vitli {to nadoa|aa od site strani ko sinxiri go stegaa mojot Acika i nepovratno go vkle{tuvaa vo men|emeto me|u svetilnikot i a`dajata. Skoknav od klu~alkata i se smestiv vo ispraznetiot stol zad biroto a gluv~e{kata forma voop{to ne mi pre~e{e da pomislam deka mo`ebi i jas sum eden od izbranite me|u site ovde zakopani veruva~i {to spokojno go ~ekaat naletot na sledniot grad. Toga{ od levo se za~u silen lom. na izleguvawe. a podot nezadr`livo raste{e. gi urna pre~kite i obviena so viulici. pa besnoto ~udovi{te koe. naedna{ se oslobodi. Prvin sosema is~ezna svetilnikot zaedno so balkonot i nejasnite glasovi {to doa|aa ottamu. zaja~i. buvna vo prostorijata. Aco Bibliotekarot stoe{e sred ~italnata vrz beliot graorest pod so racete faten za temelite od svetilnikot {to stabilno te`e{e na negovata glava. zad ogromniot. Gradot bie{e. i so sekoj svoj santim go tera{e bibliotekarot nagore. da dojdam na sebe so novosteknatata svest za ve{tinite {to odat so gluv~e{kiot oblik.

dali ova sum vlegol vo penzijata do koja bev tolku blizu ili vo smrtta. dali e dewe ili no}e. so namalen mozok. stignav do derexevo. vrvkata onoj. po s# {to storiv i niz koe minav mo`e da me vikate i Pero Mafot oti rabotata. telceto nasekade me boli. vrvkata ovoj. vrvka me zavikaa iako sega. malku gospod mi delil. ili vo `ivotot po smrtta. Zatoa sum smalen. da & ka`uvam kako se slu~i s#. vo zatvoreniot vagon na eden od vozovite makedonski. Dodu{a. I. o~igledno. bog da go prosti. ne daj bo`e. ko na majtap. ne znam vo koj pravec se dreckam. frlen na valkaniot pod nad ra{trakanite {ini. nikoga{ ne sum mo`el ni da se pofalam so nekakva si pamet. bez videlce. Pero Vrvkata me vikaat. }e re~ev ‘rabotata e vrvka’ a na lu|eto tolku im treba{e. vaka spleskan. zatoa i sum ili do skoro bev samo obi~en po{tar. epten mi e vrvka ili poto~no mav kako {to vele{e pokojniot mi tatko. prekar po merka. s# pomali mi se {ansite da sfatam. a se najdev malku vo tesno. vo {to zort se najdov i kako. mi se ~ini.Po{tarot U {te ne sfa}am {to navistina mi se slu~i toa peto~no utro vo prizemjeto od ona zgradi{te vo ^air. oti godiwe nanazad. spolaj mu. 169 . posebno sega duri se trankam. Ili samo ja izdr`uvam bo`jata kazna za ona {to go storiv pa sega moram na temnicata-ako ima u{i da me ~ue-po stopati.

sivo. utre lajnata po du{eme }e ti te~at! Da ti e barem malku `al za 170 . penxerite ti se otkateni. ko za}oren brza{ so toa ~anti{teto da ne gi zabavi{ pismata na ovie naspani pi~lemiwa {to do v~era lebot papo go vikaa. Mo{orka{e sne`e po rasjeto pred vlezot od ona zgradi{te broj eden. ka`i {to ima dobro vo tvoeto utro? Vidi se kakov si! Omacuren. vo bawata so godini ti kapi. kolata. koja dupka pobrzo da ja zatne{! A i vratata nadvore{na ti zee. dokqavkan. I taman sakav da ja smiram vozbudata kaj nakostre{enite sanda~iwa koga sinoto pismo naedna{ se otvori i od plikot izleze eden silen ~ad i se napravi eden oblak pred mene i vedna{ od oblak {to be{e se prestori na crn |avol so rogovi.Dobro utro gospo`a. krila i opa{ka za trista stravovi i tuku mi svika na lutina: “Nemoj samo dobro utro da mi re~e{. nikoj ni mrsul ne frla po tebe a ti celo vreme . Mi se ~ini. Vlegov vo prizemjeto so podnoktica vo du{ata i mrazuliwa na musta}ite. po{tenskite sanda~iwa me prepoznaa i se nae`ija so zinati usti. to~akot barem ka`i kaj ti e. dobro utro gospodine’. Stud-cibrina. dooden. Od torbata go izvadiv edinstvenoto pismo za taa sedumkatna zgrada. za prvpat.Dragi Mihajlovski A be{e obi~no. predbo`ikno utro. bre paraspur? Utre mo~ta }e ti se fati i od poduen mev }e umri{ oti za s# treba da se plati! A ti so penziv~eto ni andol ne }e mo`e{ da si kupi{! Ne mi stoj ko zdrven! Progledaj! Ona prde{ni~e od stan~e {to go ima{ mesto za `iveewe go vika{? A ni toa ne mo`e{ da go kupi{! Utre takva }irija }e ti frknat ne }e znae{ na koja strana da se svrti{. Kako ne ti e sram! Utre vo penzija }e odi{ a glavata ne si ja krenal da vidi{ {to pravi svetot okolu tebe! Mo~kovci lu|e stanaa a ti po{tata pa po{tata! Kaj ti e ku}ata. bre nikakov eden! Dosta la`i{ i se la`i{ cel vek! Aram da ti e na starosta {to si ja do~ekal! Aj.

taka da znae{!” I neviden bist se stori. ”Misli. Se}avav me bocka po teloto i nastinatata du{a kilaviot potsmev na po{tenskite sandu~iwa. Okruglata bolka napravi od mene obi~en vrtlog od po{tenska krv i koski oti vxa{en se xarev vo podgrbavenata stava na `ena mi. vo nejzinoto br~kosano lice. do samoto sredi{te na sredi{teto na poznatiot i nepoznatiot mi svet. 171 . risjansko prezime. mavni mi se ottuka i misli malku so toa timbata {to ja ima{ inaku prav i pepel }e te storam. Kojznae kako izgledav oti zabele`av prvpat po tolku godini deka ~udno me gleda. solzata na desniot obraz. na ramnodu{nite skali {to po~nuvaa vedna{ tuka i zavivaa ugore kon nevidlivoto nebo. ama sigurno be{e ru~ek vreme. me pritiska{e kaj tilot i mi ide{e da vri{tam vertikalno do zad nebo. misli!” riga{e ne{to vo mene a ufunetot {to mi nadoa|a{e od temnicata na mozokot. se zakanuva{e da me zadu{i. obelenata kosa. vo nekoga{nata balkanska ubavica piknata i zaboravena vo moeto nesre}no. ”Aren si. oti `ena mi vo ’r|osanoto tav~e ve}e ja prave{e zapr{kata za zadol`itelnoto peto~no grav~e na razgoreniot {poret na drva. ~oveku?” prodol`i taa a jas amo zjapav ko nedonosen. od mrakot na semirot mo`ebi. Taa pak me pra{a a jas pak mol~ev.Po{tarot `ena ti! Od trista promai polovina ~ovek stana! Od li~na poli~na {to ti ja dade tatko & . na liftot do niv. so praznoto pliko vo premrznatite race. Ostanav taka kako zauten. zaglaven vo studeniot beton i stotonskata tromboza. vistinska mifka napravi. Jas mol~ev. Me pra{a {to se slu~ilo. tara{vav ne{to po crnoto ~anti{te. Doma ne znam kako stignav. starica br~kosana! I u{te umot ne ti idi! Samo krstot na ~elo go priznava{! Aj. zakrpenite ~orapi i iskinatite vle~ki.

mo`ev po tamina da vi ka`am koj kade i od {to `ivee. palea svetla. ]e vi ka`am samo so kakov }ef go razbudiv onoj {vercer so nafta. pregorenite sijalici. veruvajte mi. paja`inite vo du{ata. I prvpat go setiv tancot na promajata po moeto otvoreno ~elo vo toj trieset i pet kvadraten dom na vetri{tata. sega mi e jasno. bdeevme za Nova Godina. “[to ti stana. Nadvor se plaste{e sneg a vo du{ata `e{tina. S# {to storiv potoa si dojde nekako prirodno. vo ta`noto na{e protegawe {to se vika `ivot. ]e da be{e dva. Niedna no} ne sum ja ~ekal tolku `edno u{te od vremeto koga bev dete i koga doma. i yvonev kaj{to stignav. mom~e ne mo`e{e da me stigne. Izlegov duri po polno}. tri sabajle oti lu|eto odvaj gi otvaraa zamandalenite vrati. Veruvajte mi.” rekov i mu go bapnav pismoto v lice. Buvnav vo prvata zgrada {to mi se najde na pat. A dolgi se dekemvriskite no}i za krevkoto detsko telce. re~e. Po{taa!” Ne znam kako da vi ka`am ama besceneta be{e. razbu{aveni. imewakot moj Pero {to samiot biznismen se narekuva. “Ba{ mi e gajle. Stoe{e pred mene nebare faten vo nebrano. yirka{e pospanata mu `ena. otkornatoto du{eme. Pero bre?” mi re~e duri zad nego. demonska radost {to me obzede 172 . okokoren. ”Po{ta. od denes isto mi se fa}a. Gi vidov ceputkite na penxerite. lokvite na tavanot.Dragi Mihajlovski Setiv kako poleka no sigurno mi se topi krstot na ~elo. polugola. izbezumeni. Ja so~ekav no}ta. klimavata klozetska {olja. toj vesel privid. Gigo. “Ama jas ne sum Gigo. “legnav” na domofonot i se razvikav: “Po{ta! Po{ta!” Potoa jurnav ugore po skalite. taa tiha. Ama taa no} re{iv s# da zaboravam. zjapaweto na vratata. “Pero. reonot si go znaev na pamet.” rekov. nasobrani pod slaboto svetlo kraj skromno nakitenata elka. So prstite ja stegav crnata ~anta polna pisma.

” re~e i me gleda{e. pelinot. temniot pogled? [estiot den gi zaboraviv |ubralnicite i po~nav po{tata da ja nosam pravo doma. telegrami {to se krena vo slednite deset dena i {to poleka po~na da n# gu{i. ”Ka`i {to te ma~i.” rekov ”od promajata se branam. nabreknatite veni. ~ekovi. Samo nabrzina gi napikav preostanatite pisma dolu vo sanda~iwata. ”Direktorot bara da me vidi. Vo drugata zgrada se prikradov ko kodo{. i gi zamisliv suratite {to utredenta treba{e da gi primat. ba{ kako perce. 173 . Treba{e da go vidite toj kup pisma. ~irot na{ napuknat. Zo{to treba{e da se ma~am? Zatoa po~nav ednostavno da ja polnam ~antata sabajle a no}e ja praznev po kantite za |ubre. dolga kancelarija. ”Gi zatnuvam ceputkite.” ”Ka`i mi pravo. Ne razbudiv nikogo. Pet dena i pet no}i go pravev istoto a potoa mi skisna. tolku lesen naedna{ se po~uvstvuvav. {to ima u{te lu|eto da si ka`at me|u sebe? Zarem ne ka`uvam jas dovolno za site? Moeto izliteno palto. se rabira.Po{tarot vo no}ta. priznavam. Si velev. me zbuni. ”Toga{ nemu s# ka`i mu!” re~e i mislam sfativ oti pod toa s# ja podrazbira prikaznata na{a. skisnatiot surat. zad golemoto biro. Nikoga{ porano nemav vlezeno kaj glavniot.” rekov. So u`ivawe go smeniv metodot. Daleku vo dnoto.” mi re~e `ena mi {esnaesettoto utro koga si dojdov doma i ja isturiv ~antata vrz stogot raznobojni hartii {to ve}e go ima{e zatvoreno ednoto penxere od stanot. Bev re{en s# da mu ka`am ama ogromnata. Mi ide{e da letnam od sre}a. koe kade stignav.

”Pili{tarec! Go kudev. ”zbor ne mo`e{e da gugne. Pili{tarec.Dragi Mihajlovski sede{e toj. sega {irum otvoren. Znam samo deka toj mnogu zboruva{e. nekoj zbor.” rekov skoro |avolski. direktorot. ne{to se skina vo mene. se stutkav i takov vlegov vo nego. nozete mi se stresoa. prokockaniot `ivot. da go objavam potajniot xagor vo mene. bara{e u{te. I po tavmin setiv koga se najdov zad 174 . No. me najde spru`en na `elezniot krevet. vidov sve`inata & se vra}a na obrazite. mo`ebi. me merka{e. mavta{e so racete. ”S# mu ka`a?” me gleda{e. kosata proret~ena mi ja gale{e.” plamnav i {to s# u{te ne & iznaka`av i ne }e & iznaka`ev da ne mi se zapale{e ~eloto od sram i da ne mi izleze{e pred o~i. me kude{e. Imav tolku raboti da ka`am. dostoinstvoto. Po nekoja dale~na zapoved. ”I?” me pra{a ne`no kako da sme pred prvata bra~na no}. ”I…taka. ”Mol~e{e ko dibek. Koga `ena mi se vrati ve~erta. kaj biroto ve}e be{e docna. {to }e & ja vrati mladosta. mu zboruvav. ”[to e so tebe?” prodol`i toj a jas odev. od s# podolu me napravi. mi se zakanuva{e. snagata me izdade.” rekov. predolga mi se stori prostorijata. klokotot nezadr`liv vo gradite. ”Vlezi” mi re~e i jas trgnav. Ne mo`ev zbor da gugnam. onoj ist sin plik od zgradi{teto vo ^air. Celo vreme glavata v zemi ja dr`e{e!” ”I?” nastojuva{e taa. Mo`ev tatko da mu bidam. mnogu odev. od s# podolu go storiv!” ”A toj?” me golta{e taa. Nemav kade. ”S# mu ka`av. kojzane {to o~ekuva{e. I bi temnica. naedna{ se smaliv. mu se zakaniv.

Po{tarot {alterot od po{tata i koga nekoj silen slu`benik mi udri te`ok {tembil po ple}i i me frli vo kupot pisma {to vo lenena vre}a go bapnaa vo po{tenskiot vagon od kompozicijava so koja sega se trantam i od koja seto ova moram po kojznae kojpat da vi go ka`uvam. A u{te ne sfa}am {to navistina mi se slu~i toa peto~no utro… (1993) 175 . odamna izlezen od bo`jata senka i dlaboko zaskitan vo sopstvenite dumani temna ~ove~ka magla.

{to e ve}e vo mene. da zdivnam. blagodarenie na onoj. Ponekoga{ mi se ~ini deka opa{kata & e zapretana dlaboko vo zemjata. I dobro e {to tokmu 176 . spolaj mu. li`at od ovoj blagosloven potok so glavata {to nadoa|a od sredeto na rajot. Prv be{e majstorot Bor~e.Skok so stap EDEN E te. da im gi isceli. go vele{e. Oti leto e. mi se nafrlaat. se mete`i tuka do mene. se gme~i. Lu|eto {to do v~era me gledaa popreku i se gadea od mojata rea. se ma~kaat od miroto {to mi te~e od utrobata. sega. Postojano mi teknuva za ona {to Hristo Karuca. go do`iveav i toa. tolku nedogledna e i nedobrojliva. zaradi kogo seto ova vi go ka`uvam. ne mi dava da di{am. vo samiot pekol mo`ebi. barem privremeno. nad mene. gori ko pod sa~ a vrvulicata spureni tela se tiska. ^ekajte malku. ranite. od `ivoto drvo nikoga{ {to ne umira ~ii koreni str~at visoko vo vselenskiot beskraj a senkata mu pa|a nisko nad golemata {irina me|u zgradata na Makedonskata televizija i fakultetskiot kompleks kaj{to sega le`am so nesovr{enoto telce spru`eno na v`e{teniot asfalt. deka lu|eto se tvrdi i nesovr{eni i deka sekoga{ nekoj za niv treba da se `rtvuva za da gi izbavi.

izbezumen. iskriveno navrt~e. se 177 . zaradi ova be{e i edno~udno besovi ima{e vo sebe. so denovi majstorot pot~uknuva{e. pomnam. s# ne{to & fale{e. Napla}a{e preskapo. da ti se svrti vo glavata. “Ne krivam. samo udrivme vo eden semafor i posle. Treba{e da go ~uete krikot na Bor~eta. mi se ~ini. de sopira~kite (edna{ eptem }e se otepavme koga ni otka`aa na udolnicata od Vodno) de kumplungot. go tresna ~ira~eto so motorcanglata po glava a drugite gi postroi kraj kanalot i gi pee{e eden po eden nebare e dojden krajot na svetot zaradi nekoe rasfrlano {raf~e.Skok so stap toj se slu~i da bide prviot oti nego ovde site go znaat. ne krivam!” vika{e i niz vikotot vidov kako mu izletaa site besovi od teloto i ko poludeni otidoa vo kozite {to spokojno si {trpkaa od trevi~kata pokraj yidinite na fakultetot. blago go prekori koga majstorot. Samo edna{. vistina e. pegla{e. klikotot radost {to mu ‘rzna od gradi koga si gi vide nozete tokmu i koga ispraven istr~a kako dvaesetgodi{nik do dvorot od servisot i so kup iljadarki gi zasipa kutrite zanemeni kalfi~iwa. ne znam kako kurtulivme. va`no. se se}avam. da ni se pribli`i i da se nama~ka od miroto {to po~na da te~e od nas. na krajot. isprava{e. zavrt~e. dovolno be{e samo da ti ja yirne kolata i }e te opne{e od oko. edna{ duri volanot mu ostana v race. Taka barem Hristo vele{e. Ovoj Bor~e potkrivnuva{e so desnata noga i mnogu nam}or. mnogu postara od mene. Ima avtoservis i tuka ~estopati idevme so Hristo za{to kolata mu be{e stara. iako nikoga{ ni{to ne mu re~e na majstorot v lice. No. I tie vedna{ se razyverija. Hristo pak ja napu{ti armijata pe{aci i stana eden od motoriziranite. ima{e toj mnogu pova`ni raboti vo `ivotot na koi se `ale{e. deka toj prv sobra hrabrost po padot moj i na drugar mi na asfaltov.

du{nost i bezdu{nost. oti nepoln ~as potoa. pu{tete gi televizorite. treskavi ozdravea. a izleguvaat zborovite i toa pravo od srceto. rasata. i bez ogled {to nemam u{i. nemi prozborea. gluvi proslu{aa. mislam. im ja slu{av i u{te im ja slu{am makata. raska`aa za toa {to se slu~i. bez ogled na godinite. se ve}e miropomazani i sega jasno i kratko zboruvaat. cel grad izleze i navali kon {irinkata za da me vidat mene i drugar mi optegnati i razlo~eni na desettina ~ekori eden od drug. krivi se ispravija. Oti znaat: ne go oskvernuva ~oveka ona {to vleguva vo nego tuku ona {to izleguva. so koli. od toa meko duvlo na qubov i poganost.Dragi Mihajlovski str~aa i ko zaslepeni se surnaa i se ispodavija vo ‘rvenikot do petvekovnata xamija zad avtoservisot. ulogavi proodea. *** 178 . sakati. sida{ni i od najbliskite ve}e otpi{ani i zaboraveni. Prsipleva leprozni se is~istija. Ako ne veruvate. I edno~udo se izle~ija i se le~at tuka pred mene. A ~iracite {tom se sozedoa. koj na novina. sivi kostumi. se obodrija i ene gi sega. so polno zdravje. slepi progledaa. sigurno. ene go. Idea lu|eto pe{ki. na primer. se rastr~aa niz gradot i sekade. Redica od onie vo crni. ilje i milje fateni se otfatija. iscelen. jade`ot. ja govorat samo vistinata. Od site bolesti i nemo}i. krotkost i vozgordost. ja {irat vistinata za mene. janyata. ja kroi blagosostojbata na svojot narod. za mese~arot. mnogu. besneel po pokrivite. i pred s# za onoj {to e vo mene. Vi se kolnam vo site moi gumeni pretci. Gi ima{e sekakvi. glupi se opametija. celiot gradski soobra}aj se prenaso~i vo ovoj pravec. deka na sekogo. mnogu se ma~el i ~esto pa|al vo te`ok ogan i matna voda a sega. za drugar mi. politi~ari {to gi vikate. alipni se iscelija. I mnozina drugi-rakozni. so avtobusi. verata.

Gi naka~i dvete skali~ki od platoto na koe le`e{e i mojata prodavnica. bez sram i perde. Iako lu|eto {to se matkaa po temnite hodnici bea beznade`no mladi. vpe~atlivi bea negovite srednovekovni o~i. Izdol`eniot i malku kriv nos ka`uva{e deka. No. 179 . dvokrilno biro zalepeno do nadvore{niot yid. vleguvaaizleguvaa od du}anite. navali na mene. mo`ebi. pcueja. edna skaj stolica i edna drvena strani~no do ovaa. Be{e dewe.Skok so stap Hristo Karuca go zapoznav pred edno godina i pol. jasen a sepak srame`liv pogled. so nekolku br~ki na ~elo i kafeava bemka na desniot obraz. ima boksersko minato. lu|eto kako spobudaleni se motaa levo-desno. se zaklati pred stakloto. vikaa. Liceto mu be{e ispieno. so izliteni farmerki. vsu{nost. nekoj ran proleten den. Mi se stori nebare nekoja pobegnata freska od Nerezi ili Kurbinovo me gleda od kar{ija so dlabok. kosata dolga i fatena na kok. ~ovek mo`e{e ubavo da ja sledi situacijata na parkingot. Potoa vleze a koga me zgrabi so dolgite. U{te koga go zdogledav od izlogot znaev deka e mojot ~ovek. Na Fakultetot ne be{e mnogu poinaku. ima{e edna drvena zaka~alka vo edniot agol. tenki prsti znaev deka u{te mnogu malku mi ima ostanato od devstveni~kiot `ivot. se razbira) go nare~e kancelarija naedna{ sfativ so kogo mi bilo pi{ano da go minam vekot. po~nuva i seto moe se}avawe). sednat. Edinstvenata svetla to~ka be{e staklarnikot niz koj. ni{to ne mo`e{e da gi spre~i vo ponietenoto. ulicata. sepak po izgledot i po oblekata ne se razlikuvaa od onie {to sekoj den minuvaa kraj mene vo Trgovskiot centar. pomnam. Nabrgu ja zagubiv nevinosta i toa vedna{ tamu na trotoarot pred du}anot koga. Visok. (tuka nekade. crn. Kancelariv~eto be{e dva na dva. so seta svoja sila. Koga stignavme vo koko{rani~eto {to Hristo (razbrav podocna.

toga{ Vladimir li~e{e za bleda senka na takvata freska: poispien vo obrazite. “Ovde e ukinata koncentracijata. ko crvja da ima{e vo gazot da mu se snevidi. da ka`e Vladimir Ne{ev. ~estopati. Vo ovaa dr`ava e ukinata koncentracijata!” znae{e. u{te od toj prv den. se razbira. vozduh. vkus-ama prvo {to pa|a{e v o~i be{e nemaweto mir. piramidniot vrv na Solunska Glava {to so {iloto go bocka{e spokojnoto nebo nad sebe. ama prosto jas se sramev. a pravo da vi ka`am. Neka mi prosti Hristo. [to da vi ka`am za nego? Ako Hristo mi li~e{e na ispiena freska. qubezen i iskle{ten osobeno me|u deset i dvanaeset ~asot koga frekvencijata na takanare~enata biblioteka dostiga{e maksimum. so razbu{avena. oti mo`e si ja gre{am du{ata.Dragi Mihajlovski ~istinata zad nea (Televizijata toga{ ne be{e izgradena) i. Mnogu ne{ta mu falea na koko{arni~eto-prostor. {to e posebno va`no za ona {to vi go ka`uvam. edinstveniot privremen gostin {to sekojdnevno doa|a{e vo kancelariv~eto i sednuva{e na drvenata stolica rezervirana samo za nego. nesredena brada. povisok od Hristo ama u{te poslab. ama za mene. Rekov takanare~ena oti taka samiot Hristo ja narekuva{e. A toj samo potskoknuva{e od skaj-stolicata. si be{e i s# u{te si e samo obi~na postojka na korzoto {to se vika studii po filologija. nesvesno. bev i navredena od odnosot i nepo~itta na taa bezobrazna navalica od surati. dovolno bacili {to koga toga{ }e predizvikaat nerven ko{mar kaj sirotiot Hristo. tolku be{e uslu`liv. so tenki dolgi noze i 180 . glasovi i bezbo`ni~ki gestikulirawa {to ja sose~uvaa duri i mo`nosta za barem privremen spokoj. }e se iskle{te{e ostavaj}i zad sebe. Sekoi dve minuti ne~ija glava }e se pojave{e na {ibervratata. }e pra{a{e ne{to.

od vreme na vreme kimaj}i so glavata i ohrabruvaj}i go vo postanovkite. so dve mali deca. Potvrda za ova moe tvrdewe se potezite {to Karuca gi prave{e ili poto~no ne gi prave{e vo odnos na sopstvenata semejna i materijalna polo`ba. za mnogu ne{ta ima{e svoe mislewe a jas seto toa go vpivav kako sun|er oti ~ista tabula raza bev. da mu ja mere{e ~ovek te`inata. So eden zbor. No toj ni{to ne prezema{e duri i besprekorno sre}en izgleda{e vo razgovorite-dodu{a mnogu retki-so lu|eto od Fakultetot koi naj~esto se `alea na nemaweto italijanski mebel vo stanovite ili svileni ga}i~ki po du}anite. vo vremeto koga po~na na{eto poznanstvo so Hristo. umetni~ki race. Sekoj na negovo mesto. koli. bi ja zagubil koncentracijata i bespo{tedno bi se frlil vo “osvojuvawe” na blagodetite na svetot. Taka barem zaklu~iv po na~inot na koj Hristo go slu{a{e. Toj rabote{e isto tamu na Fakultetot. toga{. mislata mu be{e jaka strana. ka`uva{e i drugi raboti. sosredoto~eno. postojano za knigi zboruva{e i so knigi se rasprava{e. “Sramota! Sramota! Selani{ta! Pederi{ta!” 181 . Ama zatoa. Za sre}a. nemav minato tuku samo kusa idnina. razni teorii tolkuva{e. negovata li~na koncentracija.Skok so stap slabi. jas taka }e go vikam zo{to site taka mu se obra}aa na prezime. za razlika od op{tata {to Ne{ev odamna ja ima{e proglaseno za ukinata a glaven argument mu be{e spoulavenata trka na lu|eto po stanovi. zamisleno. se nao|a{e na mo{ne zavidno ramni{te. nevrabotena `ena i maloto potstanarsko `iveali{te vo edna od zgradite na ^air. sose krevet ne bi te`el pove}e od eden prose~no graden tinejxer. `eni. dr`avni mesta i pijanki. Ne{ev. ne zboruva{e mnogu ama ona {to }e go ka`e{e sekoga{ fa}a{e mesto.

pena ustata mu fa}a{e. pomnam. Kako nov sum!” Ne{ev. Taka stojam edno pet minuti bez da trepnam. I ubeden sum deka sekoj od nas ima svoj vrv samo treba da go najde. mavta{e so racete. spokojstvoto. “Go gledam vrvot. temen yid na du{ata. go pra{a zo{to tokmu Solunska i zo{to ba{ vrv a Hristo so ~asovi mu objasnuva{e. horizontalni ve`bi za vertikalno-vodoramna stabilizacija na teloto i duhot. jas stanuvam sovr{en. potoa zami`uvam i vrz mojot vnatre{en. jas stanuvam vrv. tolku mnogu ode{e na nervi negovata krotkost. gi vr{e{e svoite. go ispravam grbot i glavata i so {irum otvoreni o~i gledam vo Solunska Glava. kako {to gi krsti. “Znae{ jas {to pravam?” mu re~e eden den na Ne{ev koga ovoj se strupoli na drveniot stol iskola~en. No ima{e toj ku~kin sin najdeno na~in da si go spasi mirot.Dragi Mihajlovski vika{e Ne{ev sekoga{ koga }e padnea na muabet za ova no Hristo ostanuva{e nasmean. a od den go prenesuvam vo sebe. “Ednostavno sednuvam. Istoto go povtoruvam nekolku pati i svr{ena rabota. tolku nastoj~iv be{e vo namerata da mu objasni. na mojata skaj stolica. razbu{aven. da go vnese vo sebe ili sebesi vo nego i eden den svetot }e stane sovr{ena konstelacija 182 . sovr{enstvoto negovo i po eden ~as. Oti ~estopati se}avav koga naglo }e mu se zgoleme{e koli~inata pot na teloto i }e mi se zakane{e so davewe. so duhovnata paleta gi slikam konturite na vrvot. ednostavno na ~ovek mu ide{e da go udri i da go alosa. eve tuka. nasmevkata na ta`noto lice. Edinstveno mene ne mo`e{e da me zala`e. smiren. izlezen od site mo`ni svetovno-sveti koordinati. Obi~no rano nautro (Hristo rabote{e od sedum do petnaeset) me|u osum i devet i popladne me|u dva i tri ~asot koga retko koj vleguva{e vo bibliotekata.

Zna~i koga sekojdnevno go zatvrdnuvam streme`ot kon vistinskata svoja priroda-samotijata-toga{ go postignuvam ona {to mi e potrebno za da pre`iveammaksimalna koncentracija!” Taka vele{e. zlobata. razni obla~iwa. Nautro koga izvira od mrakot e sam. i Ne{ev stopostotno se slo`uva{e. ~ist. omrazata. Na krajot od `ivotot sepak gi sfa}ame site tie zabludi. za pa|awe na li{ajot nare~en `ivot i bezbolno vra}awe vo su{tinata na postoewetosamotijata. pro~isten. zavista. ko lepe{ki go grdat. se ra|ame ~isti. tagata. Kako i da e. Oti koja e razlikata? Eve. dojdi. likot mu go krijat za prikve~er. mnogu mi se dopa|a{e teorijata na Hristo za spokojno do~ekuvawe na smrtta ili. zaduman vo sospstvenata samotija. Samoto prakti~no sproveduvawe na istata toj go krsti “obestrastuvawe” ili postepeno o~istuvawe od qubovta. principot e ist. `eni. mislam. kako {to toj samiot ja doobjasnuva{e. golemi drugari bea. magli{ta.Skok so stap na maksimalno koncentrirani lu|e-vrvovi. radosta. od kaj mene zagledaj se vo Solunska Glava. celata ubavina mu se protega otade me|ite na svetot. Na primer. znaewa. deca. iako Hristo i prijatelite gi smeta{e za vremeni strupja {to porano ili podocna }e se isu{at i }e padnat. Kon ru~ek slikata se menuva. Ba{ kako onaa na vrvot. nerasipani. plastewe vrz golotijata na{a na razni dodavki. Koga se ra|ame. dosta raboti nau~iv od obajcata. vo tie prvi dva-tri meseci od na{eto dru`ewe. Pomnam edna{ duri le`ev budna vo hodnikot od stan~eto na 183 . Taka e i so ~ovekot. nema {to. pak da se pojavi. malku potemen no. spolaj mu. ni se lupat strupjata nafrlani od bolesta {to se vika `ivot i ostanuva samo ~istata sr` na{a a toa e osamenosta. Potoa nastapuva na{eto valkawe. Onaa besprekorno izvajana piramida vo ni{to ne se razlikuva od edna ~ove~ka sudbina.

te uni`uva.Dragi Mihajlovski Hristo vo ^air. da se sose~at vo koren site manifestacii na strasta. “ponekoga{ se ~udni `enite. Zo{to cel toj cirkus. da nau~ime da ja sovladuvame.” mu objasnuva{e toj drugiot den na Ne{ev. te frla vo nesonici i ko{mar. Mislam. da bideme sami. grgotnici prostakluk i neubavina? Ednostavno treba da se po~ne so obestrastuvawe. Samotijata e garancija za nepovreda. te tepa. od zad trgnatata {iber-vrata me|u kujnata i pretsobjeto do mene dopre xagorot od glasovite na dvajcata sopru`nici. taka razmisluva{e i Ne{ev vo ona koko{arni~e od biblioteka a zemjata i natamu se vrte{e so mali. zo{to tolku bolka na svetot. I toga{ si krotok. nedorazbirawa? Za s# e vinovna bliskosta na{a. nastrani otklonenija. tolku mnogu navredi. da mo~a mesto tebe. te zloupotrebuva. da sere. da se dru`ime. Ne te izlo`uva na potsmev tuku te svrtuva kon sebe. Jas samo mislev na podgotovkata za ve~noto samuvawe od koe sme privremeno ottrgnati. da se poka`uvame i doka`uvame. potrebata da se qubime. *** Kolata trgna nadolu ponedelni~ki i nikakva `iva 184 . Oti nikoj ne mo`e da se rodi mesto tebe. A ti sepak mora{ sam s# da stori{ vo `ivotot. drugiot koga toga{ te povreduva. A ja spomne{ potrebata da si sam vedna{ mislat deka pove}e ne gi saka{ ili druga `ena e vo pra{awe. da umre mesto tebe!” Taka zboruva{e Hristo. toga{ vratata ti e otvorena!” “Ne zboruvav jas za takva samotija. od vreme na vreme. Oti sfa}a{ deka zaradi sklonosta kon bliskost. Ne ~uv {to to~no govore{e Hristo ama jasno ja razbrav `ena mu koga mu re~e: “ Ako saka{ da si `ivee{ sam. ti gi otvora vnatre{nite o~i i se osoznava{.

vxa{en i podiven. Kaj Jaja pa{a skr{navme levo da go izbegneme otrovniot prde` {to izleguva{e od kolonata vozila i true{e naokolu. gadu!?” vika{e oti znae{e deka Ne{ev nikoga{ vedna{ ne se oyviva. 185 . Vidov pogledot mu se zatemni iako o~ite mu se okokorija i taka. se xare{e niz staklarnikot vo nadvore{noto obilie od sonce i sve`ina. desettina minuti ima{e od ^air do Fakultetot. koga Hristo naedna{ sripa kako poparen. neznaej}i {to da pravi so slu{alkata. mo{ne izbezumen be{e veruvajte. Ne{ev!” potoa reve{e vo slu{alkata od stariot. da seti{ deka ne si zaludno prisuten na svetot. Hristo udobno se zavali vo skaj stolicata i gi krena nozete na biroto. Ba{ si mislev kolku malku e potrebno da se obodri{. i niz tesnite soka~iwa pa preku pe{a~kiot nadvoznik i trevnikot od Fakultetot stignavme do bibliotekata. glavata }e si ja skr{e{e da ne be{e pregradnoto yit~e me|u kancelariv~eto i ~italnata od obi~en lesonit. crn telefon. denot se kape{e vo ~ista martovska svetlina i provirnosta negova mame{e na `ivot i idnina.Skok so stap sila ne mo`e{e da ja zapre na udolnicata {to naedna{ se otvori ko lamja i se zakani site da n# progolta. ednostavno ja tresna od podot zeleni plo~ki i ja ostavi da kvi~i kako matorica. Lesni i polnonade`ni izlegovme od doma. tolku silno se bapna vo nego. “Ne{ev. so Hristo potskoknuvavme po patot (kolata mu be{e rasipana pa odevme pe{). Najposle mo`ev da zdivnam. `ivotot na s# `ivo i divo go zagrozuva{e. kade da ja spu{ti. “Doa|aj vedna{! Vedna{!” rikna naedna{ koga kone~no go dobi a potoa. “Ne{ev. Moram da vi ka`am deka i jas se usre}iv za{to po pe{a~eweto dobro mi dojde odmorot od {eesetipetkilniot tovar {to postojano go trpev vrz sebe. ^italnata be{e ~ista i suredena a kancelariv~eto svetlo i prijatno. A be{e rana prolet.

skandal. ne mo`ev da vidam. bidej}i koncentracijata sekojdnevno mu popu{ta{e. Edinstvena preokupacija mu stana zgradata {to vo maj ve}e ima{e tri kata i gordelivo raste{e i 186 . Potoa Hristo. Se isprava{e na stolot. reproducira{e i nekako uspeva{e da se koncentrira. “Tie ne se metkaat onde tuku taka. “Skandal. mo`e siot mu go posina. kako nikoga{ dotoga{ vo `ivotot. po dve-tri minuti se pojavi niz {iber-vratata. proba da ja sose~e. No.Dragi Mihajlovski “Dojdi vamu. “Gledaj onde na ~istinata preku ulica!” “Nema ni{to!” re~e Ne{ev. Ja seti toj svojata zagrozenost u{te vo za~etokot i vo dvata meseci {to sledea uporno. so rakata na tilot od drugarot mu zboruva{e za nekakvi rabotnici vo sini mantili. ja zgolemi ve`bovnata doza od dva na ~etiri ~asa dnevno. gi pru`a{e racete napred. mi`e{e. mu ja fati glavata na Ne{eva i liceto mu go zalepi na staklarnikot. ]e vidi{! So limovite prvin }e go zagradat prostorot i po mesec-dva }e gi vidi{ gore na nekoe zgradi{te!” “Mo`no e!” re~e Ne{ev mrtov laden otkako odvaj se izvle~e od voznemireniot stisok na Hristo.” vika{e. kako od majka rodena!” Hristo nikako ne mo`e{e da se smiri. stabilnosta na Fakultetot be{e zagrozena. prenizok mi be{e horizontot. se trese{e. “A {to vrska ima toa so nas? Ako re{ile da gradat neka gradat! Nam ni ni vleguva ni izleguva”. No Hristo ne misle{e taka. za nekakvi golemi limeni plo~i. se xare{e vo Solunska. “~ista si e ~istinata. “Ne gledam ni{to!” grgore{e Ne{ev oti izgleda Hristo presilno go stega{e za vratot. Rabotata so knigite re~isi bukvalno ja zanemari. gledaj!” mu vika{e na Ne{eva na uvo koga ovoj. So strankite stanuva{e s# ponequbezen i pobezobrazen.

vo me|uvreme. Samo vidov kakov glup surat napravi Hristo koga ostana so slu{alkata v raka. Ne se otka`a Hristo od pi{uvawata pisma. Za kakov nemisle~ki klatikur. so site {to doa|aa na vratata od kancelariv~eto se odnesuva{e pove}e od nepristojno. mo`am 187 . A Hristo kako {to vi rekov. Vi naglasiv deka prezede s# {to be{e vo negova mo} da ja spre~i izgradbata. Hristo. Ne gi pomnam dobro ni sodr`inite na pismata oti ne znam da ~itam. `albi. ne mo`am sega to~no da se setam. ne se otka`a. No. pa do Republi~kiot komitet na Sojuzot na komunistite. uporno direktorot go bara{e. Najprvin telefonira{e vo grade`noto pretprijatie “Beton”. a edno isprati duri do pretsedatelot na pretsedatelstvoto na Socijalisti~kata Federativna Republika Jugoslavija. do vladata na Socijalisti~kata Republika Makedonija. spored ka`uvawata na Ne{ev.Skok so stap natamu na ~istinkata preku ulicata. Se razbira. sosema ja zagubi nasmevkata na liceto. pa do Gradskiot komitet na Sojuzot na komunistite. molbi. a koga go dobi nikako ne mo`ea da se razberat. ne sede{e so skrsteni race. interesxija i {me}er stanuva{e zbor. nikakov odgovor ne stigna. pa duri i zakani do direktorot na “Beton” s# do eden junski den koga zgradata otsprotiva go dobi pettiot kat a toj itniot povik da se javi kaj sekretarot na Fakultetot. nema sega da vi govoram iako. Sedna i so denovi pi{uva{e i ispra}a{e cirkularni pisma do grade`noto pretprijatie “Beton” {to pogore go spomnav. nekojsi Mijatovi} mi se ~ini. mra~no i studeno iako vremeto nadvor od den na den stanuva{e s# potoplo i potoplo i vetuva{e prijatni godi{ni odmori. no od razgovorite me|u Ne{ev i Hristo mo`am da vi ka`am deka osnovnata nivna tema be{e ukinuvaweto na koncentracijata i povredata na li~niot integritet.

Dragi Mihajlovski cel den za toj drugar Fr~kov da vi zboruvam. za pogolem od kadija kako {to edna{ re~e Hristo. nedaj bo`e. mu go opi{a vo 188 .” re~e Hristo i s# mu ka`a po red. za ~ovek so kancelarija kako {to go nare~e Ne{ev za{to nikoj (ova se sigurno preteruvawa) ne go videl od glava do petici tuku samo do polovina zalepen do biroto a zaedno so nego za kancelerijata. “Zatoa. “I {to e problemot so tebe drugar Karuca?” re~e Fr~kov. Koga se ka~ivme gore vo Dekanatot i vlegovme kaj sekretarot vedna{ ni stana jasno deka niedna od prikaznite {to kru`ea za nego ne bila preterana. dojdelo do toa. naj~esto bilo fatalno za onoj na kogo se odnesuvalo. kako do skoro uspeval da se koncentrira. Edinstveno }e vi re~am deka toj va`e{e za strav i trepet na Fakultetot. “ re~e Hristo. Kako ~esno rabotel na Fakultetot ve}e dvanaeset godini. Duri Ne{ev tvrde{e deka namerno doa|al pred site slu`benici a zaminuval po niv samo da ne ja rasipe vakvata slika za sebe. ako. ~ovekne~ovek koj vo {eesetgodi{noto postoewe uspeal da stigne predvremeno i prekuredno do sekoe mesto vo Makedonija osven do ona za koe ne mu trebalo vrska-grobi{tata. Od Hristo za Fr~kov u{te pomnam deka go nare~e mno`estvo od vrski. Sede{e toj zalepen za biroto a sitnite. “Zatoa site onie pisma?” prodol`i Fr~kov. Hristo stoe{e prostum za{to nikoj ne go pokani da sedne. Ete kaj kogo treba{e za prvpat da otideme so Hristo optovareni u{te so re~enicata na Ne{ev deka kaj Fr~kov nemalo trtemrte za{to negovoto fr~ewe. “Ukinata mi e mo`nosta da se koncentriram. lukavi o~iwa mu igraa sred nasmevkata na ~akal koga go trgna pogledot od otvorenata “Nova Makedonija” i se zagleda vo nas.

“Vardi si go lebot!” fr~na Fr~kov i go spu{ti pogledot na “Novata Makedonija” {to be{e znak za nas deka razgovorot e zavr{en a deka ironi~niot potsmev {to ostana zad nas vo kancelarijata e dokaz deka u{te i evtino sme pro{le. ve}e porasna pet kata i vidikot sosem mi e faten. o~igledno deka uspeh nema{e za{to s# ponervozno mrda{e so glavata. so racete se ~e{a{e po kosata i kaj tilot. vi tvrdam. Ne sakam da si prispomnuvam kako izgleda{e Hristo koga se vrativme vo bibliotekata. mu ja ka`a teorijata za poistovetuvaweto negovo so istiot toj vrv. doa|a{e s# poretko ne oti ne saka{e da doa|a tuku od prosta pri~ina 189 .Skok so stap detali vrvot na Solunska Glava. eve. da se me{a vo tu|i `ivoti. edno martovsko utro gi zdogledal rabotnicite na “Beton” kako po~nale da go gradat ona ~udovi{te od zgrada neznaej}i deka so toa }e mu go fatat vidikot. Znam deka samo proba. mu re~e deka site problemi po~nale koga od staklarnikot. Ve}e ne mo`am od mojata skaj stolica da go vidam vrvot i da se koncentriram. koj{to nema{e obi~aj. so nozete. osobeno levata. da dojde na sebesi preku rekonstrukcija na vrvot po se}avawe. potoa prejde na glavnoto. sednat na skaj stolicata i zagledan niz staklarnikot sega ve}e vo petkatnata konstrukcija {to se izdiga{e na porane{nata ~istinka preku ulicata (za{to Solunska od pred pet dena ve}e ne mo`e{e da ja vidi). Mu naglasi deka toga{ u~tivo telefoniral kaj direktorot no deka ovoj mu ja tresnal slu{alkata i deka zatoa se re{il na cirkularno pismo so nade` deka }e go razberat. Ne{ev. “No zgradata. Sfatete me kolku mi e te{ko i ka`ete mi {to da pravam!” zavr{i Hristo i stoe{e tokmunoze kako nekoj regrut. mu go opi{a procesot na obestrastuvawe vo koj sega se nao|a. No. tapka{e po podot.

ednostavno ka`ano. `alna sostojba. U{te drugiot den po na{eto vra}awe od kaj sekretarot. na noze odvaj stoe{e. vidov. i vaka mu re~e: “Dojdi kaj mene! I od mojata biblioteka se gleda Solunska! Gledaj ja kolku saka{ samo sredi se!” Mala nade`. gi okokori o~ite i se vtren~i. pa pravo po katakombite ja minavme aulata. Samo sedna na edna od drvenite stolici {to mu ja prinese Ne{ev. Ne velam deka ne se obide da pomogne. “Ene ti ja!” re~e Ne{ev i so prstot od desnata raka poka`a niz {irokite prozorci kon dostoinstvenata ubavica {to guvee{e vo dale~inata. “Ona navistina e Solunska Glava. debeli re~nici i spisanija po {kafovite eden do eden naredeni i zaka~eni za yidot. pa levo. ja krena glavata. slomen. “ama ova ne e mojot agol!” I stanavme. vozdi{kite mu gi broe{e. svrtivme desno i se najdovme vo ~italnata na Ne{ev. “Sednuvaj. Vedna{ stanavme site i niz ~italnata pa po skalite desno gore. Najposle Hristo stana. se rodi vo pogledot na Hristo. Ne{ev stoe{e taka bez zdiv edno tri minuti. da 190 . siot izbezumen. gledaj i bidi ~ovek!” Hristo ni{to ne ka`a. se xare{e vo prijatelot.Dragi Mihajlovski {to ne mo`e{e da se pomiri da go gleda svojot edinstven prijatel na Fakultetot vo vakva edna. gi ispravi ple}ite. Kupi{ta knigi ima{e po masite. potta mu ja mere{e. Vremeto minuva{e a jas sfativ {to se slu~uva. po ~e{aweto.” re~e. tapkaweto so nozete. mislam edinstven go sfati problemot na Hristo. du{evnoto ramnovesie na vaga mu go stava{e. se sobravme i izlegovme od ~italnata ostavaj}i go zad nas Ne{eva samo da gi kreva ramenicite. pomnam. toj ubavo razmisli. Po nervoznite grimasi na Hristo sfativ. krckaweto so zabite.

Potoa. Stignavme prikve~erina. Ne znam {to to~no pi{uva{e na nego. ko{ulata. omileno }ilim~e {to mi be{e stanato vtor dom. [tama. se zgrbavi. prelistuva{e mnogu od debelite knigi {to potcenuva~ki go gledaa od raftovite i mu se 191 . Likot u{te pove}e mu potemne koga go zede liv~eto zaka~eno na ra~kata od vleznata vrata na stanot i go pro~ita. Ovaa zbuneta. po reakciite na Hristo deka ne{to stra{no se slu~ilo. zatvora{e vrati. vidov. temninata ve}e go privr{uva{e bojot so svetlinata.Skok so stap gi {iri racete svesen deka najposle i nivnoto prijatelstvo stanuva plen na onoj nezapirliv proces {to Hristo go ima{e krsteno obestrastuvawe. buri~ka{e so racete po xepovite od farmerkite. Ostanuvaa u{te samo mali yirki. se povle~e edno tri ~ekora nazad. ne{to mu be{e somnitelno. Hristo zani{a so glavata. mnogu nervi mu se ispokinaa taa ve~er. Gore kaj nas ne svete{e. Postojano ne{to tara{va{e. Koga ne go najde toa {to go bara. Kako ~ovekot naedna{ da mi ostare. Vlegovme vo liftot i izlegovme na {estiot kat. ama znam. otvora{e. ve}e vi rekov deka nikoga{ nemav mo`nost da nau~am da ~itam. proyirki {to treba{e da se zatnat za jasno da se znae koj e pobednikot. se svitka. *** Potvrda na ona deka nesre}ata nikoga{ ne doa|a sama be{e i na{eto vra}awe doma vo ^air. vidov. ne{to ~epka{e. fatena vo nebrano. zede zalet i so desnata noga silno udri po vratata. Sijalicite vo hodnikot bea pregoreni pa Hristo mora{e da ~krapne so zapalkata. izleze od mente{iwa i skr{ena padna vrz moeto dolgo. naedna{ se otkosti. Vo ~amotijata na domot u{te pove}e dojde do izraz nesredenosta na Hristo.

sigurno }e mu pomognev. mi`urkaa od Ku~evi{te i malku pogore od Brodec. nesobuen. be{e studen i nequbezen so niv nebare nivnite vrati bea skr{eni a toj sega.Dragi Mihajlovski potsmevaa. Zatoa samo ~ekav. zaboravi i mene malku da me oslobodi. sve`ina i nade`. bi mo`ele da izgradat nekakvo ku}i~e ako dojdat do pari. zastaenosta na vozduhot vnatre i potnata rea {to ja donesovme odnadvor. Da imav usta barem }e mu re~ev da go otvori golemiot prozorec od dnevnata za da vleze malku sve`inka oti junskata no} {to se spu{ti nadvor barem toa go vetuva{e. na desetina kilometri od nas vo skutot na Skopska Crna Gora. dojdoa kaj nas i vnesoa radost. no pomnam dobro deka taa go iskara. Se lutev {to negovata izgubenost morav i jas da ja pla}am. Selava gi znam oti edna{ Hristo so `ena mu govorea za nekakvo evtino mesto vo Brodec vo koe. Hristo prodol`uva{e. skornat 192 . eden den. ama pusta sudbina. sekoj si e ograni~en od sopstvenoto poteklo. nerasle~en. No. }e mu podadev raka. No. A umorot i kaj mene be{e tolku o~igleden. da mi gi dade zaslu`enite ~asovi odmor {to sekojdnevno mi sledea. ni{to drugo ne mi preostanuva{e. veruvajte mi. }e mu go izgme~ev grbot. Da mo`ev. Treba{e da me vidite kolku mnogu im pozavidev na trojcata kom{ii koi. toj samo zastana do prozorecot nesvesen za za~maenosta. }e mu go istriev ~eloto i slepoo~nicite. Prvpat po tolku vreme. Mu re~e: “Ne `iveam jas so volcite a opasno e i od grom!” Mo`e ba{ na ova sega si prispomnuva{e Hristo duri so mislite lunya{e po dale~inite a so teloto gnie{e vo polumrakot na edinstvenata normalna soba vo stanot. po sti{uvaweto na kricite od ranetata vrata. i dolgo se xare{e niz oknata vo svetilkite {to. Hristo odvaj gi zabele`a. da se {eta gore-dolu po stanot nebare toj be{e samica vo koja site bevme fateni vo primkata na bezizlezot.

edna{ duri vo nalet na gnev ja plukna vo fasadata. Od staklarnikot na bibliotekata znae{e so ~asovi vo dolgite letni denovi da se yveri nadvor. taka barem re~e Hristo desetina minuti podocna koga slegovme na prviot kat kaj profesorot po fizi~ko vospituvawe \or|i Paskov. No. Vo docnite ~asovi od no}ta {to bazde{e na pr`eni jajca i zlovola zapo~na prenosot od atletskiot miting vo Cirih. normalni lu|e. ne poka`a ni `elba ni volja da gi pobara. do{ol da im gi poprava. edniot od niv. ]e pomine. Razre{kata dojde sosema neo~ekuvano. & se zakanuva{e. Koga zavr{ija. rabotata okolu popravkata na vratata ja sfatija kako mo`nost za dru`ewe a ne kako tovar {to }e im ja nagrize suetata.Skok so stap od son. takov kakov {to be{e. pa preku parkingot. samo go potapka neblagodarniot doma}in po ramo i mu re~e: “Bez gajle. samo zami`en mo`e{e da ja vidi. ja merka{e. ^estopati odevme tamu a toj ja gleda{e popreku. Mnogu be{e vozbuden. S# }e se sredi!” Taa no} prvpat go vidov Hrista natreskan. Edinstveno misle{e na zgradata {to vo juni i avgust ja dobi kone~nata visina-petnaeset kata. kom{ija. i odgovorot na nepostavenoto pra{awe go znaeja. se ~ini. No ova bea obi~ni. niz xinovskata zgrada s# natamu do Solunska glava {to sega. ulicata. nebare povlekuva{e nekakva zamislena ~ixija preku bulkite {to rastea vedna{ tuka zad oknoto. *** Sostojbata na Karuca ostana ista s# do po~etokot na septemvri. Nikoj ni{to ne go pra{a iako pra{aweto vo tie desetina minuti dodeka ja menuvaa bravata i ja lepea {perplo~ata ree{e vo vozduhot. gor~ina i radost mu 193 . Od `ena mu i decata nema{e ni traga ni glas a toj.

Profesorot mnogu ~udno go gleda{e. siot vcrven i babuwosan vo o~ite. vo stanot. so ~istite glav~iwa klukaa od nadvor na prozorecot vo dnevnata. Gore. Potoa istiot toj stap. od vrata vo vrata vleguva{e. vozbudata u{te pove}e porasna. ne~ove~no mu ja stegna. Hristo ja zede.” govore{e.Dragi Mihajlovski tancuvaa na liceto koga govore{e. se zakanuvaa da ripnat od stranicite i da go izre{etat. Ovoj. ostana duri n# ispra}a{e so pogledot ugore po skalite oti Hristo sosema zaboravi na liftot. izvade edna. Karuca naedna{ mu ja zgrabi rakata na Paskov. nikoga{ ne go imav slu{nato tolku brzo i nepovrzano da zboruva. “Slo`enosta na tehnikata e vo toa {to skokot se vr{i na zna~ajna visina so pomo{ na podvi`en i elasti~en stap. pa da se svitka nad patekata na zaletot.” vele{e. Ode{e taka Hristo zaedno so mene i otvorenata kniga. bukvite mu igraa pred o~i. mrmka{e. Paskov izgleda sfati kolku e ~asot. Ovoj stoe{e zanemen i takov. ne znae{e koj |avol go dupnal kom{ijata {to tolku docna mu yvoni na vrata. siot vo ~udenki. ne vodej}i smetka deka nekoj mo`ebi spie. treskavi~no so pogledot ja golta{e iako ~itaweto be{e skoro nevozmo`no za{to racete mu treperea. na sopstvenata sre}a vo toj mig bi zaboravil da mo`e{e. go pregrna i go bakna nebare roden brat mu be{e. “stapot treba da se nosi v race i da se razvie golema horizontalna brzina. na krajot od zaletot. podgoltnuva{e. “{to edno vreme treba da se visi na nego. Gadno e. treba da se postavi vo specijalna kutija i da se otskokne. ja otvori nekade na sredinata i mu ja tutna v race. 194 . objasnuva{e. mra~no buri~ka{e po policite na koi {eremeduvaa dvaesetina knigi. duri edno vreme ne po~na glasno da govori a bladaweto mu se ispome{a so izmestenosta na gugutkite koi voznemirei. nekontrolirano glagole{e.

padnavme ovde na asvaltov.” I s# taka do osunot ~ita{e Hristo. podobro da me ~uete. DVA U tredenta u{te rano-rano me zede Hristo i pove}e ne me ispu{ti s# do utrinava koga zaedno so drugarka mi {to le`i na desetina metri od mene. “sovladuvawe {irok kompleks naviki”. ne boj te se. Prijdete. Iako vo denovite {to sledea postojano ~ita{e. “raznovidna fizi~ka podgotovka”. sintagmite. i “smelost” postojano gi naglasuva{e. I nemerlivo mu trebav. tolku silni mu bea ~uvstvata za mene. Zna~i Hristo od prviot den stra{no me zamiluva. “sovladuvawe na tehnikata”. dovolno glagole{e na ovoj pekol od vreme {to bezmilosno go su{i grloto. teorijata za celta {to si ja postavi ja prou~uva{e. veruvajte. Vo `elbata {to pobrzo da vleze vo potrebnata kondicija. duri poizdr`liv.Skok so stap efikasno da mu se iskoristi optegnatosta za energi~no da go krene{ teloto vo vis i da ja prejde{ pra~kata. Ete taka. go izviva{e teloto. Sega jas zboruvam. jas sum. treba drugarka mi {to do sega vi govore{e da dojde na sebe. bezbroj premre`iwa mi pro{le preku ple}i zatoa i mnogu pogusto miro grga od mene. Svrtete se malku. me stiska{e nebare mlada konkubina mu bev. postojano me gale{e. gi due{e muskulite. ne davaj}i ni pet pari za podmolniot kikot na lebarkite {to spokojno se nadigruvaa fateni vo seni{noto oro na razbudenite ve{terki. Nikomu tolku ne sum trebal vo siot moj dotoga{en `ivot kako nemu. li~na nalo`nica. povtoruva{e. vo po~etokot treninzite mu bea haoti~ni. sepak. sosema 195 .

i toj i jas a veruvam. nesigurnosta pa duri i kompleksiranosta. Mi se ~ini deka prvpat toga{. {este plo{tatki i sedumte odmori{ta na zgradata vo ^air. i drugarka mi {to le`i ovde. Za prednosti gi smeta{e ogromnata volja. Tri no}i mozga{e da gi razla~i svoite slabosti od prednostite. Vo ovoj. poseriozno da ja razbere teorijata i da se pridr`uva do nekoi ve}e napi{ani pravila. Mu gi iznajdovme negovite sveti agli sega zatemneti od 196 . re`imot na `iveewe mu stana spartanski. upornosta i vozrasta. samiot Likurg da be{e `iv }e mu pozavide{e na taka preciznata primena na negovite upatstva. ^etvrtata utvrdi deka slabi to~ki mu se koncentracijata. kako {to samiot go nare~e podgotvitelen period (toj postojano zboruva{e sam so sebe). doba vo koja uskladenosta na mentalnata i fizi~kata sila mo`e{e da dovede do nat~ove~ki ostvarenija. Gi ima{e godinite na Isus pred da go raspnat. go otkrivme Skopje.Dragi Mihajlovski se otka`a od cigarite i alkoholot. ama s# toa si ima{e svoja celishodnost. Zatoa so site sili se frli da ja podobri fizi~kata kondicija i na taa namera mu go posveti celiot oktomvri. Koga najposle sfati deka ova }e go dokusuri re{i da se spu{ti malku na zemja. Ottuka i stravi~noto bezredie vo ve`baweto {to bezmilosno si go nametna. vo toj mesec na terezijata. re`imot na `iveewe i psihi~kata nestabilnost. Tr~aweto mu stana sekojdnevje. no te{ko mu ode{e odviknuvaweto od hroni~nata nesredenost. Edinstveno ima{e problemi so psihi~kata stabilnost no veruva{e deka postignuvaweto na celta za koja se podgotvuva }e go re{i problemot. mnogu neprijatno se ~uvstvuvav. Neverojatno zagubeno i klapnato deluva{e po nasilni~koto ugore-udolu ka~uvawe-sleguvawe po sto trieset i pette skali. So mene v race tr~a{e.

Vo noemvri koga Hristo vidno oja~a i so les si gi izvr{uva{e postavenite zada~i po~naa vistinskite. po mostot se prefrlavme na strana i po parkot tr~avme do Kamen Most kaj{to vrtevme levo i niz ^ar{ijata se vra}avme doma. Startuvavme od doma pa po Xon Kenedi. popladne odevme na Gazi baba oti Hristo ovde ja otkri zapustenata atletska pateka i so zadovolstvo ja pretr~uva{e za ~as i polovina. Za sre}a. Ottamu. so sekojdnevno zasiluvawe na intenzitetot na rabotata. Vo edna zelena kniga Hristo pro~ita deka treningot za negovata nasu{na potreba opfa}a dva podgotvitelni periodi (esensko-zimski i proleten) i eden leten vo koj. vedna{ do park~eto ima fiskulturna sala 197 . Sega treba{e posebno vnimanie da posveti na oja~uvawe na snagata a vo knigata pi{uva{e i toa Hristo po celi no}i go povtoruva{e deka treba da ve`ba so tegovi. krivinite na Topaana izleguvavme na rit~eto so Francuskite grobi{ta. Mnogu prijatna be{e ovaa tura od ^air po Cvetan Dimov do MANU kaj{to po skali~kite sleguvavme na plo~nikot do samoti reka i ottuka teravme s# do Vlae. zaradi jaknewe na sosredoto~enosta ne propu{ta{e da protr~a po samite bedemi iako mnogu strmen i vratolomen izgleda{e potfatot.Skok so stap ~ove~ki prenebreg i skri{no mu gi qubevme. sproti nas. Na Kale doa|avme sekoe pretpladne. Mnogu cvrst mu be{e ~ekorot no zemjata trpelivo mu ja podnesuva{e te`inata nebare znae{e deka eden nov Kolumbo gazi po nea. Potoa po istiot pat nazad. planski podgotovki. Hristo. Po skudniot ru~ek. treba da se postigne sakanata cel. da ve`ba na gimnasti~ki spravi i da gi ve`ba site skoka~ki ve{tini. Ottuka pravo po srtot pokraj Muzejot na sovremenata umetnost stigavme do pod yidinite. Prikve~er treningot prodol`uva{e pokraj kejot na Vardar. pa preku drvenoto mov~e i kameniot slavolak izbivavme na ramninkata.

ramnomerno). razboj. 5h60 kilogrami. ve`bi so gumen amortizer (1 ~as). Zagrevawe. vle~ewe na tegovite zad glava 5h15. Me|u obidite leko tr~awe i ve`bi za opu{tawe. 5h20. Ve`bi so tegovi: krevawe na tegovite do ispravawe na racete nad glava vo le`e~ka polo`ba na klupa. amateri. 3h70. Ve`bi so tegovi: krevawe na tegovite do ispravawe na racete vo le`e~ka polo`ba na klupa 5h60. 15 minuti). Razni skokovi posledovatelno. leko tr~awe(5 minuti). 3h20. Ve`bawe di{ewe(15 minuti). samo vele{e koga pogledot slu~ajno }e mu zaskita{e po prostorijata. den. 3. Zabrzuvawe 3h70. Odra~uvawe i predra~uvawe na racete so tovar. Igrawe ko{arka (15 minuti). Zagrevawe. Zagrevawe. Akrobatika. Akrobatika. 3h70. Skokovi vo dale~ina. 5-6 pati 20 kilogrami (brzo). no toj so nikogo muabet ne prave{e. vo le`e~ka polo`ba 3-10 pati 10 kilogrami. Tr~awe 10h100 metri (100 198 . frlawe |ule (kako aktiven odmor. Tamu ima{e i drugi ve`ba~i se razbira. ja`e (1 ~as). 3h70. Gimnastika na sparvi: vratilo. Vle~ewe na tegot zad glava so spru`eni race vo le`e~ka polo`ba na klupa. 5h60 kilogrami. Zagrevawe. razboj. 1h85. Skokovi vo viso~ina so zalet (15-17 skokovi). 2. troskok od mesto. Vaka izgleda{e nedelniot plan za trening vo po~etokot na esensko-zimskata etapa: 1. Gimnastika na spravi: krugovi. den. 4. 5h60. den. amateri. Kros (30 minuti spokojno. 2h50. 3h30. Vo sala ili vo priroda tr~awe 5h200 metri (slobodno) za 32-33 sekundi. 5h15 kilogrami.Dragi Mihajlovski kaj{to Hristo mo`e{e nepre~eno da gi izveduva vakvite podgotovki. den. Podigawe na teloto: nozete pricvrsteni od le`e~ka polo`ba na navalena klupa (3-7 pati 20 kologrami). ispravawe od poluklek: 3-5 pati 60 kilogrami (brzo). Skokovi vo dale~ina so zalet (10-12 skoka). 1h80.

do Kale. po kejot. popladne ili pretpladne gi vr{evme ve}e voobi~aenite turi tr~awe na Gazi baba. Razli~ni skokovi posledovatelno (300 metri). den. Hristo ni na kraj pamet ne pomisluva{e deka treba da ostane samo na ova. Zagrevawe. zagadenosta a docna vo no}ta zavenuva{e nesobuen. I be{e sre}en ako sre}a mo`e da se nare~e celosnata podredenost na celta {to si ja ima{e postaveno. Retko temperaturite se spu{taa pod nulata a koga }e se spu{tea Hristo poka`uva{e najgolema psiho-fizi~ka stabilnost. sekoe kam~e. 6.Skok so stap metri za 12-13 sekundi). temperaturata. Za sre}a ne be{e mnogu surova. Celiot ovoj raspored va`e{e za edno pretpladne ili popladne. i 7. Se razbira. “naizmeni~nost”. krlan od uteweto na utkite mu{nati vo {turite ~airski no}i. Kros (10 minuti+10 minuti gimnastika i drugo. *** Taka projde zimata. den. 199 . Zabrzuvawe 3h70 metri. so posebna sprava gi mere{e vozdu{niot pritisok. Mislam deka toga{ sosema zaborava{e na koj `iv vid pripa|a. “neoptovaruvawe na nervniot sistem”. 5. dr~en do besvest ja lapa{e teorijata. Ve`ba{e kako netokmu a zborovite {to postojano gi povtoruva{e bea “intenzivirawe”. Vo sabota i nedela koga se pridr`uva{e do propisot i apstinira{e od ve`bite {to vi gi spomnav. Vo takvi momenti veruvav deka toa e rezultat na izedna~enosta na stepenot na ladnotijata nadvor so nivoto na studeniloto vo negovata du{a. Odmor. vkupno 1 ~as). Lesno tr~awe (3 minuti). trev~e go istra`uva{e. go ispituva{e terenot me|u Fakultetot i izgradenata televizija. pa vo zavisnost od toa dali ve`bite gi prave{e sabajle ili poru~ek.

vo proletnata etapa. maj i juni. I golemite…” i s# taka do izutrina koga }e se izmie{e so studena voda. }e go vpere{e pogledot vo yidot. `enata gi spomnuva{e a ponekoga{ i Fakultetot vo koj nema{e stapnato skoro {est meseci. se {etaa bogot na zeleniloto i bogot na qubovta i {irea nepodnosliv nemir kaj osamenite. Naj~esto }e stane{e. vo april. }e zami`e{e. }e se najde{e pred trieset i tri metri visokata zgrada. Po odnos na tehnikata. ]e potskokne{e (so mene v race. dotoga{ Hristo ima{e stra{no fizi~ki zajaknato. Za taa cel. te{ki ko{mari go tormozea. gi ima{e sovladano site 200 . vo april.Dragi Mihajlovski No. }e gi ispru`e{e racete i celi no}i povtoruva{e: “I golemite osamenici mora da minat po patekite na vleka~ite. a fizi~kata sila mu pomaga{e pobrzo da gi prebrodi naletite na sentimentalnost i razni drugi du{ogrize~ki janyi. Za da sfatite kolku golema brzina ima{e postignato. Za sre}a. samo decata. fateni raka pod raka. treba{e da se zasilat treninzite. mi se ~ini. legnat nesobuen na kau~ot. Spored u~ebnikot. se razbira) pred staklarnikot od bibliotekata i }e se zatr~a{e kako furija preku parkingot i ulicata i za mig. samo }e vi ka`am deka niedna od kolite {to fr~ea ko poludeni po {irokata dvonaso~na ulica nikoga{ ne go potka~i a da be{e pobaven toa sigurno }e se slu~e{e za{to Hristo {tom }e se zaleta{e i {tom }e go fate{e svojot pravec nikakvo vnimanie nim ne im obrnuva{e. neo~ekuvano go zafati emocionalna kriza osobeno no}e koga nadvor. najgolemoto vreme od denot Hristo go pominuva{e na samiot teren. }e me grabne{e i }e letne{e da gi ostvaruva zada~ite na denot. Nikoj tuka ne mo`e{e da mu pomogne. da se posveti posebno vnimanie na sprintot i da se dovede do sovr{enstvo tehnikata. so ~asovi blada{e. Toga{ Hristo.

Tr~awe od startot 5 h 30 metri. den. Ima{e ostanato u{te malku do nejzinoto celosno poramnuvawe so nivoto na zemji{teto. Gazi baba ili pokraj Kejot kako aktiven odmor. Na krajot od juni. Najposle se re{i za otvorenata {ahta {to rabotnicite ja imaa zaboraveno da ja zatvorat ili pak. 201 . den. ~akal. Pro{etka na Kale. “odvojuvawe od tloto” (10 pati). Zagrevawe. Zagrevawe. Ve`bi so stap: izvivawe na stapot od zalet (10 pati). mnogu mu bev lut. tolku gadost i ~ove~ka ne~istotija nemav nikoga{ pred toa seteno. ednostavno nekoj od niv si go ima{e odneseno poklopecot doma. Tr~awe od startot (pred staklarnikot) 4 h 99 metri. s# drugo mu be{e neva`no. Zabrzuvawa 2 h 6 metri. 2. deset do dvaeset pati dnevno me pika{e vo nea. No toj ne mo`e{e da me ~ue. Vaka otvorena. Proletniot plan za trening mu be{e vakov: 1. Tr~awe 4 h 50 metri. Akrobatika. “vlez” (sedum pati). “vlez” od kratok zalet (10 pati). 4.Skok so stap klu~ni ve{tini. “odvojuvawe” od tloto ({est pati). Zabrzuvawa 2 h 60 metri. Zagrevawe. Slobodno tr~awe 4 h 120 metri. so vreme. Zabrzuvawa 2 h 60 metri. den. Mnogu vreme potro{i vo potraga po prikladno mesto vo koe treba{e mene da me pikne. 3. Ve`bi so stap: postavuvawe na stapot (10 pati). duhovnite krizi mu stanaa s# pomali i poretki a porivite da go stori naumenoto s# pogolemi i po~esti. negoviot pravec i zamislenata linija go interesiraa. re{avaj}i go kone~no nedoumenieto. Skokovi vo serija (250 metri). Ve`bi za opu{tawe. ja`e. privlek so zavrtuvawe (10 pati). lu|eto postepeno ja zatrupuvaa so peso~i{te. skr{eni tuli i odronat malter. Gimnastika so spravi: kariki. pa taka Hristo. se slu{a{e samo sebesi. gumen amortizer (30 minuti). den.

Zagrevawe. izvlekuvawa: 2 h 50. mlazevi du{a mu brzgaa od nozdrinkite. Zagrevawe. sto metri gi pretr~uva{e za pomalku od 8 sekundi. 80. 2 h 72. vle~ewe zad glava: 5 h 15. 5. Tr~awe 5 h 30 metri. 202 . Te{ko koj `iv atleti~ar mo`e{e vo koja bilo disciplina da se meri so nego. se jazi po mra~nite stebla na borovite. 5 h 15 kilogrami. Kros (30 minuti). 3 h 20. kako pravi premet napred. Na po~etokot na juli koga golemiot den be{e s# poblizu. Treba{e da go vidite kako visi na garosanite granki na Gazibaba. da se vnimava na zabrzuvaweto na “vlezot”. Odmor. Sega be{e va`no da se za~uva celokupniot ritam. Reki pot te~ea od nego. dvojno salto napred. 2 h 75. den. Tr~awe so stap 5 h 40 metri. 7. Zabrzuvawa 2 h 60 metri. sinxir `ivoti niz teloto negovo se tro{ea. Ve`bi za opu{tawe (5 minuti). 5 h 50 kilogrami. Slobodno tr~awe 4 h 120 metri. da se ve`ba spojot na du{ata i teloto. Za odr`uvawe na muskulnata snaga redovno gi vr{e{e ve`bite na spravi so toa {to vo vtorata polovina na juli prestana da odi vo salata i ve`baweto go prodol`i vo priroda. “odvojuvaweto” od tloto i prodol`uvaweto na krevaweto vo vis. vo viso~ina so les preletuva{e 3 metri. 85. 80.Dragi Mihajlovski Skokovi posledovatelno (250 metri). Zatoa Hristo po trieset pati na den na glas go ve`ba{e ritamot na zabrzaniot skok. elasti~na masa (30 minuti). Akrobatika (15 minuti). den. Na primer vo dale~ina so zalet skoka{e 11 metri. Hristo ve}e postignuva{e odli~ni rezultati. 75 kilogrami. 70. 6. triskok 23 metri. Gimnastika na spravi: ja`e. vratilo. premet nazad. 60. den. Ve`bi so tegovi: krevawe na tegovite do ispraveni race nad glavata vo le`e~ka polo`ba na klupa 5 h 60.

mnogu pati najbezobrazno me izgazija) }e se nasoberea da gledaat. }e postoe{e kako zauten pred freskite nebare site svoi prete~i gi bara{e i priziva{e. Potoa }e zastane{e pred visokata i bezobrazno vertikalna karpa na Oto Hudomaq. Za tri minuti otkako }e se buvne{e vo vodata izleguvavme na bregot kaj planinarskiot dom. }e go zaka~e{e negde na “zabite” od bedemite i najmalku deset pati se jaze{e i se spu{ta{e po nego. so ednata raka me dr`e{e nad vodata so drugata pliva{e). a potoa pak nazad niz ezeroto. Hristo izjazen ko mese~ar na vrvot od stenata. gi krevaa ramenicite. }e vleze{e vo ti{inata i studeniloto na Sveti Andreja. so smetkite v race. ]e me ostave{e na toplata zemja. gi trieja o~ite. minuta }e se xare{e vo neboto kaj{to izlo`eni na provevot od tesnoto re~no grlo vieja nenasitnite orli i za nula vreme }e se ispentere{e zalepen so teloto na karpata. ]e izlezevme u{te so izgrejsonceto. Omilena ve`ba mu be{e onaa na Kale i toa od stranata na ElektroSkopje. bez oprema i bez ja`e. no o~igledno ni{to ne im be{e jasno. “yvezda” na Kale i izvlekuvawe vo stoj so zamav me|u kau~ot i kredenecot doma. }e zamavne{e so ja`eto gore kon bedemite otkako pred toa }e go zabrza{e kru`no kako laso. Nekoi od minuva~ite (verojatno dol`nici na Elektrodistribucija oti mnogu zbuneti bea. samo vrtea so glavite. ]e ispie{e nabrzina topol ~aj so limon.Skok so stap dvojno salto nazad na kejot. ni{to drugo ne gledaa. (Mnogu vnimava{e na mene da ne me navodeni. }e go iska~e{e Vodno kako na {aka i otkaj antenata pravo po srtot za polovina ~as stigavme kaj gornoto manastir~e. dali na jave sonuvaat ili na sone `iveat. na pokrivot od ovoj nesfaten 203 . Pri krajot na juli tripati bevme i na Matka. Ottuka za dve minuti po strmninata }e se spu{tevme dolu do ezeroto. bratot na Marko Krale. Gletkata be{e ~udesna.

Ottuka. niz atarot sarajski. Po ru~ekot Hristo intenzivno porabote so mene. Koga }e ja zavr{e{e i taa ve`ba i koga }e sleze{e dolu. od vreme na vreme mu namignuva{e. Samo le{kara{e pod senkite na Gazibaba so glavata potpren na nekoe od bor~iwata. Sredata ja zapo~navme so voobi~aenoto zagrevawe. Be{e ponedelnik a odlu~i prviot celosen skok da go napravi vo nedela.Dragi Mihajlovski mikrosvet na drevni majstori i vodeni seni{ta. se re{i za le`eren kros po Gazibaba so kratki pauzi za ru~ek (kaj {irinkata na grobot od nepoznatiot turski pa{a) i za zadol`itelniot ~aj so limon {to go nose{e vo termosot piknat vo vojni~kata torba obesena preku ramo. Potoa okolu Fakultetot ve`bavme zabrzuvawe. Dvaeset pati me ispravi i precizno. dremkata im ja zema{e pa so minuti potoa. izleguvavme na kejot i. o~ite mu dobija nekoj drug sjaj. ko na {ega. Potoa me svitka. po ve}e poznatata pateka. 204 . vo utrobata na za~maenite ridi{ta. se vra}avme doma. ponedelnikot. Poslednata sedmica ja isplanira vaka: prviot den. Na po~etokot na avgust Hristo go po~na odbrojuvaweto. Dvaeset pati me pikna vo {ahtata ne vodej}i smetka za mojot gnev i moeto dostoinstvo. si go mere{e pritisokot (so zlaten prsten vdenat na kon~e) i se xare{e niz gran~iwata vo beskrajot gore koj{to. sosredoto~eno se “odvojuva{e” od tloto. Vlae. Vtoriot den predvide celosen odmor. ovie ofkaa i tatnea s# duri bolkata ne se sti{e{e dlaboko dolu vo samoto srede na majkata zemja. zadovolen od mirnotijata na denot. vedna{ me ~apa{e i tr~anica pokraj Treska. Se ~uvstvuva{e apsolutno podgotven. go ve`ba{e di{eweto. is~ezna sosem srame`livosta vo niv a mesto nea se vseli stroga re{itelnost i bespogovorna ma{kost. frla{e te{ki kamewa preku ezeroto.

go turi betonot. go izmazni so mistrijata i go ostavi da se isu{i. nikoj {to nasilno ne bil svitkan ne mo`e da sfati za kakva bolka stanuva{e zbor. zame{a tri lopati cement so devet pesok i ubavo go napravi parapet~eto okolu {ahtata. pa stavi `elevca. pretposleden den. glavno go posvetivme na ~isto tehni~ki proverki. na samoti vrv od kulata. izvede deset skokovi vo viso~ina. tr~a{e slobodno i kaska{e. Najprvin precizno go {alova. Samo popladneto 205 . so molerskta ~etka zadenata za pojas. maka{e vo kofi~eto {to mu vise{e otspredi i na sekoj kat. smireno go isperda{i so perda{kata. iscrpen i istro{en od letnite gore{tini. [estiot. povlekuva{e crna linija vrz podlogata so boja na slonova koska. i povtorno se “odvojuva{e”. ^etvrtokot povtorno po~na so zagrevawe i so ve`bi za zabrzuvawe. Me odnese i me ka~i na kulata od Kale.Skok so stap bo`e. Hristo u{te edna{ go premeri i go utvrdi to~noto rastojanie od staklarnikot na bibliotekata do zgradata. legnat na ple}i. sproti nas Vodno se dave{e potonato vo `e{kata pot na avgustovskiot den a Hristo. [tom go zavr{i ova. Koga se sno}i slobodno tr~avme do doma. Pod nas krivulka{e Vardar. Do pladne tr~avme zaedno od startot pred staklarnikot na bibliotekata a potoa sprintuvavme do xinovskata zgrada i nazad. kolku vratot me zabole. Na sleguvawe. ja ispituva{e toplotnata izdr`livost na svoeto herkulovsko telo. Do krajot na denot. nacuculen najzgora. Potoa go stavi metroto na vrat i ko panter se izjazi po zgradata samo so pomo{ na sopstvenite muskuli. ve`ba{e na granki. Petokot go odredi za odmor. Popladne Hristo rabote{e akrobatika. devet vo dale~ina i pet troskoka. osobeno prikve~erinata.

Potoa se izmi. Ognovite na ridot ja podra`avaa bojata na sonceto i {irea adska toplina. sedmiot den. go pretska`a utre{noto ~udo {to potoa pove}e nikoga{ nema da se povtori. so crevata v race. Gazibaba gore{e. sonceto izgrea na zapad. me zgrap~i i po skalite se spu{tivme dolu. O~ite mu gorea so netuka{en sjaj. Trevata pred nego se gu{e{e. od nekolkute po`arni {to so pi{tewe zastanaa na krstosnicata izlegoa dvaesetina po`arnikari i. Nadvor. Se iskrade od zad planinite i u{te rano-rano udri da go gori svetot. Hristo voop{to ne gi pogledna. Samo potskokna na trotoarot i po tri minuti bevme kaj Fakultetot. Opekotinite od tret stepen kako plikovi od sipanica ja grdea snagata na i taka vospalenata treva vo park~eto do igrali{teto. Hristo sedna i so ple}ite se navali na staklarnikot od bibliotekata. se ras{trkaa da ja gasat Gazibaba. trieset koluti napred i trieset nazad. No Hristo be{e mrtov laden.Dragi Mihajlovski otr~avme u{te edna{ i go polivme so voda da ne pukne na `e{tinata. Koga debelo se sno}i. asfaltot 206 . mese~inata {to jasno ogrea i si legna vo sedelata nad prozorecot od dnevnata. ~etirieset i sedum stoevi na race me|u kau~ot i kredenecot. Ubavo mo`ev da vidam za{to no}e prespivav dopolu potpren na parketot od dnevnata a otpolu izvaden nadvor niz otvoreniot prozorec. pet minuti dube{e na glava i u{te deset vise{e faten za metalnata korniza nad prozorecot. Sonceto pe~e{e a svetot vrie{e piknat pod nam}orestiot vr{nik. *** Nedelata. Se razbudi spokoen i za sosem da se rasoni napravi pedeset sklekovi na parketot.

Preku ulicata. vedna{ potoa. me potkrena. peperugite zamelu{eni od `e{tinata se teteravea vo letot i brzo im stanuvaa plen na gu{terite {to gi demnea piknati vo ceputkite od betonot. Me krena od zemja. celi dumani se krenaa i im gi osivija crnite {amii na triminata.Skok so stap na parkingot ~ade{e. Deset minuti stoe{e taka so glavata navednata. dve. tolku bezglavno lu|eto go napu{taa gradot. Edna sekunda. vo dvete nasoki. do besvest dehidrirani. me ispravi i me namesti paralelno so tloto: na dvanaesettata trgna. S# be{e podvi`na vozbuda vo begstvo: gavranite. po ulicata. Potoa me fati gore so desnata raka i me postavi vo kosa polo`ba. tri i vidov yvezdata trgna po nas a trojcata na 207 . gra~ea i napa|aa s# `ivo i divo {to se dvi`e{e po zemjata. ~inam. pobegna minareto od xamijata. Na edinaesettata samo potskokna. me vrte{e nebare dol`inata od oko mi ja utvrduva{e. fr~ea koli nebare vojna be{e fatila. Toga{ Hristo se sepna. Samo Hristo be{e miren. Go vperi pogledot kon mamutskata zgrada otade ulicata i gi ispituva{e crnite linii {to gi ima{e povle~eno na sekoi dva i ne{to metri od visokata fasada. gi rastovarija drvenite disagi od klapnatite mazgi i se naredija kaj {ahtata. ispotena yvezda i ko pod komanda se zakopa vo `e{tinata nad nas. se prpelkaa. `ivotnite se plesnaa vo pravta. o~ite vtren~eni vo spr`enata zemja. od samiot beskraj. begaa li{kite koja kaj }e stigne po aglite na denot. Le{karev na zemja koga naedna{. se grvolkaa. No ovie ni bare za toa ne dadoa stoeja prostum kako smramoreni i se xarea vo potnata yvezda nad Fakultetot. Olesneti. se pojavi temna. ofkaa ~atiite na polurastopenite ku}i. me stegna cvrsto i petnaeset minuti me merka{e. od zapurninata na denot buvnaa trojca ma`i. so levata raka me potfati ozdola. spra{tija ku~iwata udolu Vardarot.

ja trgna ednata raka. nozdrinkite pravilno mu se {irea. nozete sovr{eno mu rabotea. Hristo odli~no vladee{e so ritamot na sprintot. du{manski me svitka. babi~ke od kade sme se murti se smee Moskopole Moskopole {to lu|e sme nie rodeni v pole se kikoti crna neverni~ka govori se lepat zborovite po tavanot temen grad temen grad gospod da go izgori Alipa{a da go popari 208 . ustata podotvorena vo blag gr~. pra{livi bea lu|eto levo. ko ma|osani ja sledea so pogledite.Dragi Mihajlovski koi sega sekavi~no im se pribli`uvavme. so drugata me turna i… TRI… E ne ja baba Zaharija vo xixan fustan i {amija od svila kosite raspleteni krstot na ~elo izbri{an vo katot nejzin besno more odi taa po voda so bakarno tenxere na glavata avan od tu~ pod edna mi{ka ~ingeno tav~e pod drugata pi{tat dalgite pod kam{ikot na tvrdite yidi{ta niz klepki see bra{no vrz tarunot turipotpe~i kolpite Posejdone gladijo samo ova ni ostana od ku}ata ja zatvorija granicata i karvanot ostana vo tu|a zemja kuku kuku Tr~a Kitan od frontot gonet od oblak vo{ki tri vojski se bijat toj ne znae ~ija strana dr`i Zaho Zaho od yidot se frla vo moreto kru`at gadinkite temna senka go demne vodi{teto se ar~at meurite babur~iwata dobra no} dobra no} dobra te~na no} Babo. gradite ramnomerno mu se krevaa i spu{taa. so di{eweto. se krena so nozete ugore. ~etiri sekundi. pet. `iva kisla yvezdata {to zapre nad zgradata. Hristo me pikna vo {ahtata. {est-ja minavme ulicata.

Skok so stap sojot da mu se sotre bel den da ne vidi v zemja da izgnie go urna na{iot grad go ispusti na{eto pleme pondilata bez dobici ostanaa uli{tata bez p~eli poliwata bez `etvari pasi{tata bez ov~ari rekite bez ribi go snema na{eto zlato grivni i prstewe belegzii |erdani air da ne vidi zemjata da ne go primi zemja da go klukne |avol da go plukne nevernik bo`e pomo`i pomo`i amin Me yirka baba niz penxereto goloto me{e mi go trie bilki ~emeriki mi redi rosnik {apa biserok slezok ro`en kostolumka ~i~ok ~i~ak lepilka ludo bilje staro bilje pomamnica docna e ugore se tegnam tavanot & go vrvam kuba-kubani Sibilo sirotice u{te glasot od tebe ostana Mama e na ovoj kat ~ardakot & e i na zemja i na nebo le`i so glavata potprena na razbojot i se puli vo ~atijata niz garosanite gredi na ~engeli visat nizi crveni piperki na podot zemjen bali tutun suvo grozje `olti duwi po kamarite vo odaj~eto tufka dedo treba sramot da se pokrie seloto veli mama od vo{ka za~nala dojazila od nebo i v uvo & se piknala se belee manastirot gore no ete go tate crn visok so beretka i ko`en mantil na sebe toj e graditel na nova Jugoslavija [amac Saraevo Br~ko Banovi}i prugi {ini za dene{nicata e sekoga{ e na linija ne daj bo`e vozot da go zgazne Me gleda mama od ~ardakot vo{kata na ~elo mi ja gme~i madeto pote~eno mi go le~i bilki ~emeriki mi redi neven prsten xunxulija 209 .

Dragi Mihajlovski pari~e dumpepe margaritka bolva~ buva~ popadika sina `ol~ka kozja noga golica se izmolknuvam kon yvezdata itam me gleda mama kosi si kubi temno e crna temnica sred bel den me sledi vulgara vulgara vri{ti Sibila dolu od potekloto Znaev na ovoj kat e uli~kata {iba veter od Neolica niz zbiraloto kraj ~e{mata pa po mov~eto preku Kindirka i nagore do golemata porta pa levo srceto mi se stega ba{ pred da skr{nam desno vo dvorot na dedo se otvora maloto penxer~e arapalija arapalija vika svinskata usta na Vangelica od kamenata ko~ina pak dojde a more arapalija tetka Nevena ja ostava lopatata me gu{ka ne pla~i taa e kolnata na Sveti Ignat }e & se fati levata raka pa leviot obraz pa levata noga i za brgu }e se pretstavi Ja zema lopatata i go rini snegot a sred zima e studeno kotka ne se rini sneg pred Bo`ik go otvora {areniot kov~eg i go mesti red {aci red sakmi red dolami dula~iwa bela {amija za `al crna za radost {ajak za svekorot basma za svekrvata ko{ula za deverot belilo za jatrvata torbe za lozje sakule za v pole ima sedumdeset u{te kima za ne odmavnuva za da i u{te go ~ip~i kov~egot do srce go ~uva br~kosana svitkana go rini snegot kov~estata raka me te{i grubo na ple}i venduzi na grlo bilki mi redi bukemi{ kukut crkalo tau{anka blagunka glog tatula greben bivol~e kowski opa{ pr{loka razdelni~e rini Nevena a jas ezdam ugore dvorot nejzin furnata crnicata plevnata i su{nicata karadutkata i buni{teto 210 .

Skok so stap kov~egot nevestinski crna temnica mi gi golta Eve ja Solunska 212 siva i rasklatena starata Evgenija e na umirawe na krevetot do nea bdee }erka & ikonata gori vo agolot ostavi go ostavi go ne e toj za tebe mnogu bol }e ti nanesi ka`i mu na onoj gore da gi fati kapkite da ja prepokrie peralnata da ja is~isti tulumbata neka ne gazat decata po ~imentoto }e go skr{at Kate neka go vrti rajberot lo{i se vremiwata ma~ni decata prostite gi imaat a ne u~enite vardi se vardi se grr grr eve go mamo vrvi pokraj nas pomaliot so glavata udolu nozete ugore ~ij e na Cola pomaliot rekov kraj penxeri ni leta cel ma` stanal ma{ala i zema od bilkite na du{a mi gi redi videc svetlik o~inka hmele poviv ogojka kantarija tantur yunika gor~ica p~elinok matrka temna sila me vle~e ugore gasne sve}ata v ikona tivnuva xagorot pod mene seknuva vodata po ~e{mite ne kqaka {trkot vo du{ata leka no} leka no} Ene go dedo zadreman v lozje pladne e pirka vetre od zabelot razbudi se dedo bijat tapani od Siva voda timpa timpa gajdi svirat diq diq mo`e idat damite od Pariz {to pu{at na mu{tikla belite Rusinki mo`e idat ma~nite Ukrainki gi nema ve}e logorite her Sotir Lena e vo Srbija Tome partizan Quba e dete a Cola za~upena stani razberi se gleda{ kolku sme neuki me|u sebe zavislivi za svetot neopitni bog da ~uva i da brani Me kreva dedo na magare krvavi mi se kolenata 211 ne se .

Dragi Mihajlovski igra fudbal na kaldrma dedo {to sme nie Ma}idonci Ma}idonci sinko ama poarno da ne sme crna ~uma po nas udrila de n# ima d# ne nema a tuka le`i baba Ilinka stani mori vidi koj ni do{ol mavta baba od mogilot bilje lexbeno po kolena mi redi bo`ur mi`ur bo`uriga bula bulka kokoru`a anason alason razijane troska troskot kozjavka stiga mrakot od zabelot zboruva dedo na zbiralo gnie baba na grobi{ta docna e gasi ja lambata }e vi snema gazija sega spij spijte velam od nad senkata Ej ene me so tate vo Ni`opole sedime na trupecot kraj rekata glavata mu e navednata saka ne{to da mi ka`e no pijan mu e `ivotot samo dlabi so no`eto vo orevot kopani~ar e po ra|awe najubavata grneta vo Gope{ jas sum ja napravil ama air da ne vidi ~i~ko ti ja prodade vo Albanija koga odevme kontrabanda nemaa doma {to da jadat sedum deca a majka stara i ku}ata od mrza ja padnaa i eve gi site vo Bitola iskinati vo{losani drug da im go bere gajleto ne e dr`avata krava molznica od gore se zakanuva ezeroto kolnata e Bitola edna{ }e se pu{ti i s# }e poplavi }e ispodavi bilbil kamen srede `itni pazar }e go dotera umot v glava }e ni go donese Ene ja nina Marija od Belica mesi zelnik su~i kori na bludot tenki tenki proyirni ~r~ka masloto v tav~e }e ima }e ima kor~iwa ligi ni te~at ete go Li~o so gajdata krivi na ednata noga nevesto nevesto denes gospod go vidov mi izleze na patot kaj sveticata od rekata mi izleze ja `imi o~ive od Trapu mare go gledame zinati go ka`uva 212 .

Skok so stap muabetot veli za krajot na svetot mu zboruval kako re{il da gi stegne planinite za ko vo men|eme site da sme izginele da ne si gladen veli nina daj mi samo manxa veli leb sum jaden i {lapka od gravot v~era{en bo`jiot ~ovek gnete kako neviden sram da mu e Me zdogleduva nina niz penxereto ja mesti {amijata nabrzina se prekrstuva mnogu slab ispien & izgledam so levata raka mi podava presno kor~e so desnata na `eludnikot bilki mi redi jaglika iglika petoprst trninka trlinka xinxifil no temna magla ja prekriva i nea i sofrata docna e za gajdata ‘r~i Li~o na podot dobar son bla`en son bo`ji son Pod saat kulata ne se ~uvstvuvam najsiguren mi se tresat kolenata nizok stud me kolva taa zdrava jadra bunar bakne`i mi dava {to bara so mene najubavata vo klasot site }e mi pozavidat te{ka kazna }e me stigne jas oskvernuva~ na ~ista ubavina saka dete golem stan i krevet gospodi nakrivo si go nasadil svetot nau~i me na `enskite pati{ta i eve vrne bijat tapanite narodot se zbira zaboraveni se doma{nite karanici pcovkite pred izleguvawe site se smeat darovi ~estitki kostumot me stega kon {to vodi ova mnogu arno ne e na arno ja grize somne` nema opu{tawe krpime dva `ivota vdenati eden krpen izleguva ~ekaj vrati se vika od penxereto ne mo`am nikoj nigde ne se vra}a odam gore gore prosti i pozdravi piska taa stari bilki mi redi rozmarin ruzmarin kitisvat janovden~e enivika `alfija vratika vrati~e umaniga 213 .

Dragi Mihajlovski `ednik kopne` jar~e Sme{no e stegnata rekata me|u dvete butini gola zemja so `elezni opinci sum blizu do gospoda ene go pie mleko so mnogu {e}er srede gradinata majka mu sirota go slu`i drvjata dozemi se navedeni vtureni so emi{i ta`noina miskoina pogledni me bo`ence od skrit predel ti idam da me odr`i{ na visinava i u{te metro pogore da me ka~i{ ne {libaj ko neviden svesti se svetot ti se ru{i od kov~egot Noev Pandora izleze treba da se le~i ubavinata hramovite ti se neprivle~ni po novite crkvi pak starite likovi koj u{te niv gi poznava trebaat novi ma~enici iljadnici gi ima samo treba da gi poznae{ po yidovite freski da gi stori{ eve Nikola od selo Brusnik Bitolsko diplomira najprv me|u prvite ~esen i dostoinstven sedum godini e bez rabota od ma` ~etvoren kostur stana sekoj den po sivi vrati tropa i vrata se stori ili Nikodinka od urok nema`ena ostana od zavist kom{iska od pizmi nedovetni a tolku sonot golem & be{e da si lulka detence da mu {tipka obrav~iwa ne`no da go poviva strogo da go rasne od deva-kula se frli vratot vajan si go skr{i i Simeon Dr~o od gradska familija roden na Vodoci krsten cel svet na krotkost go u~e{e jadot negov vo sebe go sobira{e zrnce po zrnce kletka po kletka mu raste{e ~irot do nebo mu stigna i ene go prsna do {to ima{e aliv~e goltari mu go odnesoa do {to ima{e kniga gluvci mu ja izgrizaa ni pari za zakop ni fitil za sve}a ko partal na grobi{ta go frlija i red drugi od majka rodeni od tebe zaboraveni Me gleda bogorodica od penxere edinecot sepak si go brani ako & e mrzliv sueten gordeliv psalat pilci zad nea harfi svirat kimbali vo pogledot nejzin sepak `ed 214 .

Skok so stap za novo maj~instvo me pipka duri vrvam blagoslov mi dava bilki ~emeriki mi redi glu{ilo mle~ka u{olka zrne{nik pluskavec fener~e tegaec zmijanec `ilovka repka trupka varzilo ^ekaj ne vrti mi go grbot crn gospodine odvaj katot ti go najdov trieset i tri godini te baram zemjata v dol` i popreku ja prevrtev i sega samo u{te santim mi fali postoj malku mister gnila operetska opozicijo majstore ve{t za spogodbi i ujdurmi gospodaru na no}ta i zovrienata temnica oti site imiwa ti gi znam Oziris Serapis Anubis Set Izida Hathor Nergal Ere{kigal Mnevis Vi{nu Rudra Kali Ratri Vrtra Asura Rak{asi Kalika Dajsu Ariman Daeva Apao{a Dionis Posejdon Nerej Forkis Tetija Nimfa Gorgon Japet Hidra Orko Lemur Mana Akvilon Striga Dit \avol Satana Crnobog i site prekari vrag vragule vragulina anatemnik natemnik natema kusiot kuciot nakot naol ne~estiv skrajata cacko ~rt drak {ejtan 215 .

Ene mi go vrvot. Gi prefrlam nozete. Mojata ubava. ~ista piramida. 216 . Bajata im e smirnata. Vrv sum. go sobiram stomakot. Od lamte` i nemir doena. im bazdi livantoto. Mi se sme{ka yvezdata nad mene. na krajot od mojot pravec niknata. Zgradata mi e pod brada. Od mrakot vri{tat daronoscite. glavata i racete. Poleka gi krevam ramewata. I bog i |avolot me ~e{kaat od nea. Teloto mi se topi. kisel temjanot. Niz mojot agol kotkana. Preo|am. Se vrtam. Dosko~uvam pravo na cuckata. {tica mi se gradite.Dragi Mihajlovski i ti ja sfa}am izmamata i nad tvojot zamok bo`jo sonce gree ostavi go kowakot pretvorniku onoj pod tebe zale`al po~ni malku }ebiwa od penxere da mu trese{ rasipi gi ~e{mite odvrti gi ventilite neka mu kapi dolu tavanot xam skr{i mu antenata iskrivi mu ja zatoa si platen ne davaj mu da se opu{ti da misli deka e sovr{en ka`i mu lo{a igra so nas po~nal suetata na drugo mesto neka si ja le~i druga igra~ka neka si napravi ne ti cvetaat ru`i vo crnata gradina ako ne me zau{i{ i tebe eden den matnata }e te zeme pija~kata }e ti sekne snagata }e ti papsa ni bela ni crna ne }e raspoznava{ |avole gospodine daj mi u{te santim katov da go minam do sebe da stignam Se xari zdevot od penxere te{ki i{areti mi pra}a potpi{i potpi{i so tefterot mi mavta so kondiqot me dupi crni vo{ki v du{a mi klava taftabiti gnidi lebarki bolvi vo{ki vo{ki vo{ki boc bule boc krc kule kvrc crc oooop! Najposle blesok.

Sega sum vo vas. Vardete me. vardete se. fu~am pod temelite na svetot. I-na zdravje! (1994) 217 . go se~e poleto. Miro sum i grgam niz levata patika {to mi padna vo letot i stapot od kogo pred malku se otturnav. ita niz dolovite. so tatne` se najavuvam.Skok so stap Izviram vo potok {to brza po padinite. Ve le~am so miro i vo{ki a vie ste mi vtoriot `ivot. Ponornica stanuvam. I eve me {ikam na {irinkava me|u Televizijata i Fakultetot.

xagor vavilonski. novi ro`bi da ima. se murti men|emeto na stol~eto vo }o{ot. mnogu mi studi. gumi~ki. pla~ete. mili su{testva tolku razli~ni od mene. I temnica mi gi alka portite. paja`ini visat prudolu. }e govoram. ta`ni. Vo zaduv. ja~i. Privremen. Vo penxereto vrie gadinki. Od lu|eto. idnina za Sim. I grdo mi e. ko rodnica yidot da mi navla`ni. surovi. bo`ence da me galne. Nastinati.. Iako mi studi.bam…bam bam…bum…bam. Se kle{tat gurtni. sme{ni. Nerazdeveni kai{i vo pra{livi najlonki mi go merat pulsot. Deka vodi }e nadojdat. Da uznaam deka svetot e `iv. Da mi gugnat. ne uspeav toa do kraj da go nau~am. li{ki vo niv se kotat.Kole S e zatvori krugot. Tie umni. Mi kapat streite. Muvlosuvaat yidovite. krotki. Od nigde videlce. kivaat klu~evite od brutot v du{a. }e ka`uvam. 218 . Po svetlo pohoti fasonkata. me bolat tulite bez niv. A vie smejte se. ne znam. Bam. zeat kle{ti od masata. I pilcite ve}e ne psalat. gnevni. glupi. Ene ve}e i katanecot mi fa}a ‘r|a. se roni tavanot. zu}osani. Deka ima u{te svetlina nedoizra~ena. Crcorot nivni da go do{ikam. neka vi e lesno neboto. Guveat ~ekani. Srcevo me boli. Su{nost nedola~ena {to u{te grgori. stra{no mi e. Mnogu. klokoti vo sterna.. No. }e vriskam. Sira~e si metlo bez ~ira~ki race. ~eda dokvakani. }e piskam.

i deteto vedna{ po~nuva{e da mi gi gali oblinite. mo`ebi. od samata glava na rekata Jordan. I mnogu go sakav. da mi go stru`i pri{tot faten po ple}ite i tilot. “Dete!“ }e vikne{e so baritonot. po izgrejsonce. gazda Kole! Airlija rabota!” velea nedorasonetite kom{ii trgnati po leb i malku sirewe na svoite rabotni mesta vo industriskiot del na Skopje. {kon!” }e re~e{e potoa onaka kako {to dolikuva na majstor koj{to se obra}a na neopitniot ~irak. da mi go beli mamurniot surat `eden za ne`nost i toplina. *** Krrrrrrrc! . del za koj samo slu{av oti ne mo`ev tamu da pojdam i pokraj `elbata {to nesopirlivo mi nadoa|a{e. `elezniot mozok. “Air da ima{! Air da najde{! vozvra}a{e Kole sekoga{ so nasmevka na lice nebare zadovolen od redot na stvarite vo univerzumot ili od nekoja no}e{na rabota 219 . edno kuso. slabi~ko Alban~e }e se stvore{e od nikade so taftata v race na koja le`erno se kadea {totuku ispraznetoto bakarno |ezve i polniot filxan taze kafe. }e gi zategne{e preramkite i }e sedne{e na stol~eto do yidot. Svetlinata polze{e po nego koga }e go otvore{e penxereto. }elavo ma`i{te so du{a na dete i o~i na race doneseni od zemjata na filot. }e ja otvore{e Kole i }e pu{te{e naleti `ivot da mi gi nadojat kamenite damari. }e gi zasuka{e valkanite rakavi od evtinata bluza pod maslosaniot rabotni~ki kombinizon. “Dobro utro. Toa krupno. “[kon. I deteto.Kole crno e.vaka sekoga{ mi krcka{e vratata koga rano-rano. da mi go razbudat drvenoto srce.

samo osam godina nakon moje smrti. “Me vrti kolenoto! ]e meni vremeto. pardon. na idewe doma. negovoto helikoptersko sletuvawe na Kosovo }e go imitira{e. Mo`e malku Tito?” }e pobara{e avtomatski Kole i }e se podnameste{e na drvenoto stol~e nestrpliv da go ~ue mnogupati ~uenoto. malku od Mihajlov a najmnogu od Mirovski ili Ivko Pangovski. pa Dolanc i negovata haoti~na pres konferencija po intervencijata na JNA na Kosovo i redovno zavr{uva{e so nekoj izmislen fudbalki natprevar komentiran malku od Deli}. drug. skapan. nekoj mrsen vic }e ka`e{e so glasot na Tito.Dragi Mihajlovski {to odli~no i na vreme ja zavr{il i bestra{no srknuva{e od `e{koto kafe za da poka`e na lice mesto.” I }e tera{e taka. I ova tisu~u osamdeset i deveta godina. 220 . ne znam ve}e to~no.. vo nekoja birtija ili selska kr~ma. “Aren?” }e re~e{e Ranko od tretiot kat na zgradata izvi{ena sproti mene koga dooden. pa }e svrte{e na Milo{evi}. “samo malku da dojdam na sebe!” I }e trgne{e edna{ od pagur~eto izvadeno od vnatre{niot xeb na dolgiot mantil. deka ne se pla{i ni od `enata ni od svetot {to toga{. nevroti~na priroda. poleka ja poka`uva{e sopstvenata nastrana. pred site. pred Gospoda. }e podzastane{e da izvede ne{to za Koleta od ona {to sekoja no} go izveduva{e nekade vo Petrovec. pa u{te edna{. “S# za tebe majstor Kole!” be{e obi~no odgovorot. pa u{te edna{ i koga o~ite }e mu zasvetkaa nebare utrinskoto sonce se vselilo vo niv. na krajot od osumdesettite.. }e se poklone{e kako prva~e na prvata svoja priredba i }e po~ne{e: “Drugarice i drugovi. so crni ven~ila pod o~i. mo`ebi.

najmalku so dioptrija dvojka oti mu te`ea na nosot i postojano so levata raka si gi potkreva{e kako da saka{e sebesi da se potkrene. neupateno mnogu vo pretstavata {to te~e{e tuka. Park~eto potonato vo `olto-zeleni boi. so beretka vrz dolgata. kafeanata”Merkez” nedorasoneta i mamurna od sino}e{niot pir na fudbalerite na “Balkan” po nivnoto povtorno vleguvawe vo makedonskata liga. nesmasno telo i so desnata raka samo mu dava{e znaci da dojde na ~ira~eto koe. Vo eden takov oktomvriski den se pojavi u~itelot. Gazibaba. visok. crna kosa fatena na “rep” i so o~ila. zgrbavena od no}e{niot suv stud i sabajle{nata slana {to sega brgu se tope{e i se gube{e na svojot zaluden pat niz utrobata na zemjata do nekoja poinakva. vo zelen “|ubretarac”. ide{e i ode{e praznej}i go |ezveto sega ve}e polno so topla rakija vo ~ingenoto kan~e na vozbudeniot majstor. pa povtorno }e sedne{e. se me{kole{e na stol~eto. mo`ebi poblagoprijatna svetlina na drugata strana od zemjinata topka. rakopleska{e so seto svoe krupno. ne{to 221 . sirototo. a malku potamu. car!” }e re~e{e Kole koga Ranko }e zavr{e{e so imitaciite.Kole Za toa vreme Kole pa|a{e od smea. “Car si. od vreme na vreme stanuva{e siot v`iven vo govorite {to gi proizveduva{e Ranko kako na {aka. Taman Kole go ima{e ispieno kafeto i dvetri |ezviwa topla rakija i taman Ranko ja ima{e zavr{eno pretstavata i ima{e zavrteno zad sviokot. Nakonten i svetnat so seta svoja siroma{tija i beda vo utrinskiot nasmev na oktomvriskoto sonce. Se pojavi suv. Rano na sabajle. Ranko. Preubav mi li~e{e ^airov toga{. na tri ~ekora od mene i od nego. }e se poklone{e vadej}i ja crnata {apka i poleka }e se zagube{e zad sviokot na kusiot pat kon svojot zaslu`en odmor.

pa sega. ne daj bo`e. ne mu gi izvadile zagnoenite krajnici na vreme. {to se veli. “Airlija rabota!” re~e so podzasipnatiot glas nebare govore{e niz men|eme {to postojano mu go stega{e grloto kako da stega debelo par~e |on ili iskrivena `enska {tikla {to bara itna i neodlo`na popravka. se ~ine{e so racete. so nozete tapka{e vo tvrdoglavata zemja. srceto. kako vozrasen ma`. samo golta{e golemi piluli nesvesen za opasnosta {to mo`e{e da mu gi uni{ti bubrezite. otkoga ne go najde baranoto. ili da ja smiri nervozata {to o~igledno go ima{e opfateno i ne mu dava{e na niedno mesto da se smadri.” re~e Kole otsutno i po~na da ~epka vo alatite istureni tuka kraj mra~niot kanal. `ol~kata ili. “Vie rabotite ovde?” prodol`i ma`ot i nestrplivosta poleka mu se pretvora{e vo netrpelivost i odbivnost kon ona {to mora{e da go ka`e i kon onoj komu mora{e toa da mu go ka`e. malku zabegan preku plotovite i pokrivite na bliskite niski ku}ar~iwa vo koi sega. “Nie. vidno mu treperea. beskrajno dolgo buri~ka{e. nebare sosem izlezen od |onija. 222 . zaril vo samiot betonski pod i sega zadovolen prodol`uva da xbara po tajnite na samata majka zemja.Dragi Mihajlovski ne mu be{e prijatno na zemjata. glavno `iveeja Albanci. ja dorasonuva{e od pod ve}e retkata slana pre`iveana u{te samo vo mojot osoj. mislam. Racete. tara{va{e. ja bude{e verojatno. Sigurno ima{e ili imal nesovesni roditeli {to malku od neukost a pove}e od nemarnost i zaradi sopstveniot mir. “Air da ima{!” mu odgovori Kole bez da go pogledne v lice za{to ve}e be{e vlezen vo faza koga pogledot mu stanuva{e netuka{en.

ne se gleda poradi dvokatnite ku}i {to mnogu blisku se izvi{uvaa od po`oltenoto rasje. na devet kata. si gi pribra racete i napravi ~ekor napred kon mene. kar{i “Merkez”. da gi krene kapacite i od vnatre da go izvadi ona {to mu treba i {to tolku uporno go bara. mo{ne nequbezen i namurten ma` mo`e{e da bide majstorot. vidov du{ata ko da mu be{e povredena i siot se pretvori vo uvo za da go ~ue potvrdniot odgovor na majstorot za{to samo ovoj krupen. yirka{e vo dvorot zad mene. nesmadrena nervoza.Kole “Popravate spa~eci?” re~isi krikna ~ovekot. “Glavno na{i!” odgovori ~ovekot goltnuvaj}i ja navredata iako vidov siot pozelene od gnev. se doselil!” govore{e Kole i naglo se zavrte i go pogledna ~ovekot pravo v lice. svrten so ple}ite kon ~ovekot. “Odma tuka na }o{ot. saka{e verojatno direktno da mu poka`e no koga sfati deka zgradata. ku}arkata zad nea i dvata bunari pokrieni so drveni kapaci i cvrsto zamandaleni so po eden ‘r|osan katanec. vo po`oltenata breza. “Mnogu lo{ svet. za negovatya poparena du{a. “Nadvor go ~uva{?” re~e Kole koj{to ve}e. velat. od daleku da gi otvori. “da gi razbieme 223 . Ne mo`e da se bara preku leb poga~a!” “Daleku sedi{?” prodol`i Kole. niz moeto edinstveno penxer~e. iako visoka. vo novata zgrada!” mnogu nervozno odgovori ~ovekot i zamavta so racete. so nekoja magi~na mo} nadojdena od nekade. “deneska te{ko se kupuva stan a kamoli stan so gara`a. “Go kupiv stanot bez gara`a!” re~e ~ovekot i gi krena ramenicite sakaj}i da mu ka`e deka toj ne e vinoven za toa. od dvor~eto mo`ebi. samo se zavrte na mesto. Mesijata za negovata bolka. s# u{te svrten so grbot i so pogledot vperen vo dvata katanci kako da saka. za negovata te{ka.

“]e bide. ofka{e. po dva meseci. zaedno so ~ovekot. odej}i eden do drug kako da se ma` i `ena. te{ko zbiva{e. “Ne e zapalen od lani! Sega se vrativ od Mala Prespa i me fati golema `elba da go popravam! Kole go pogledna. a ~ovekot turka{e od nazad. Po deset. mu ka`a na ~ira~eto da vnimava i potoa. mislam. “Donesi go!” naedna{ prese~e Kole i sedna na stol~eto koe zakrcka pod negovata valkana te`ina. Kole sednat na voza~koto sedi{te od siniot “Spa~ek” so levata noga izvadena nadvor. se zagubija zad agolot od zgradata sproti mene. “Treba da go turkam!” re~e ~ovekot. da go pikne vo fri`iderot i. du{a. mo`ebi. bere{e. vo ovoj svet se vra}a{e ili od nego si ode{e. majstore?’ najposle pra{a ~ovekot i 224 . niz zadnoto staklo od kolata samo beretkata mu ja gledav kako se kreva i se spu{ta i grdite o~ila {to svetea neprijatno na oktomvriskoto sonce. “Doobaar!” re~e Kole koga stignaa pred mene. saka{e onaka tenok i visok da go prese~e na dve. a?” re~e Kole i napravi dva ~ekora kon ~ovekot koj{to ve}e nervozen i gneven zbuneto go gleda{e so namera da mu tresne edna i da go zakopa zasekoga{ vo mojot temen kanal {to zjapa{e i zee{e po svojata idna `rtva. “Sigurno nema{ ni alati!” re~e Kole. da im go frli na ku~iwata za Bo`ik. petnaeset minuti. ne znaev.Dragi Mihajlovski malku Albancite!” “Nacionalist. izleze od kolata i mu ostavi mo`nost na sirotiot ~ovek da se ispravi. zede neokolku klu~evi {to uredno visea zaka~eni na mojot yid. povtorno se zadadoa od kaj agolot. da gi stavi racete na slabini za{to te{ko di{e{e.

“Znaev.Kole nervozata povtorno go sovlada. “samo daskali i avtomehani~ari mo`e vaka da si ja zapustat kolata. na dofat od rakata. a glasot mu podzastana za{to odvaj go kontrolira{e da ne {ikne i seta rabota da ja rasipe. ne saka{e i ne mo`e{e da prima lekcija od eden vakov le`eren no strog i bezobrazen majstor.” re~e. “Prvin }e ja opleskame. a?” re~e Kole i spokojno si nali od rakijata {to mu be{e vedna{ tuka desno. “Nemoj ti mene na vie!” re~e majstorot. [to ne si kupi{ nova?” Na ~ovekot mu ide{e da poludi od maka. O~igledno naviknat toj da deli lekcii. mnogu pove}e zbunet. da mu se snevidi!” I prodol`i da 225 . “Sedi!” dodade potoa i mu go potturna drugoto stol~e i toj da sedne. so levata noga tapka{e po zemjata. }e stisne na pedalot i }e leta po skopskite ulici. so desnata raka si ja kube{e bradata a so pogledot. deka za ~as ili dva povtorno }e sedne vo svojot “Spa~ek”. deka s# }e bide kako {to treba. “A kade vi e vam kolata?” re~e gneven ~ovekot i samo malku treba{e da ja isturi lutinata vrz }elaviot majstor. “[to ne bilo?” re~e Kole neodredeno. Ne e ova u~ilnica. “ama “Spa~ekov” ti e za nikade! Isto kako i dr`avava! Pred nos ni se raspa|a!” “Drugi neka berat gajle za dr`avata!” re~e ~ovekot. onaka bez zbor. “Nemam vreme!” re~e ~ovekot i vidov kako kosata mu se kostre{i pod beretkata. “mi idat mornici koga nekoj }e mi dojde ovde i }e mi se obrati na vie. “Moram na ~asovi!” “Daskal. malku upla{en. gi bara{e o~ite na majstorot za da mu re~at. a posle drugi neka ni go berat gajleto! Sum ja ~ul taa prikazna!” re~e Kole mirno i sedna na stol~eto.

“Jas sum majstor Kole!” “Ako ti si majstor toga{ jas sum Ikar” svika ~ovekot i mu ide{e da eksplodira na lice mesto. go dofati {i{eto. mnogu mi ide{e da go karam Koleta. no sigurno navleguva{e utrinskoto sonce so svoite ne tolku ostri oktomvriski zabi. ne se soglasuvav vaka da gi primame mu{teriite. 226 . ree{e nad svoeto stol~e pred mene. *** Ova se slu~i vo ponedelnik. mu go svrte grbot i se zagleda niz mene vo dvorot kaj{to bavno. mu go krena pritisokot i sega. “kade mi e kolata. da go pou~am. Vtornikot. crveneev zad grbot od majstorot. “Gluposti!” re~e Kole i go ostavi {i{eto so rakija na staroto mesto do yidot. stana. voop{to ne gri`ej}i se za u~itelot {to poluduva{e. ama zbor pustoto si nemav. se razbira. “Sedi!” povtori Kole u{te edna{ i poka`a so prstot kon praznoto stol~e. izleguva{e od pamet pred nego i pred mene. Ikar se nacrta pred mene i pred majstorot koj{to. “Dojdi utre vo devet!” dodade strogo i otse~no Kole i.Dragi Mihajlovski pie iako mene li~no seto vreme me fa}a{e sram. kako da mu se stemna. koga go vide. crven vo o~ite. Do nosot mi se! Ne mo`am ve}e da gi gledam!” “Toga{ ne raboti! Zatvori ja firmata i pravi ne{to drugo!” svika besno ~ovekot i brzo pogledna na ra~niot ~asovnik {to golem i trkalezen podizleguva{e od vreme na vreme od pod desniot rakav na “|ubretarecot”. edna minuta pred devet. kako seto oktomvrisko nebo. Mene najde za kola da me pra{uva{? Iljadnici niz race mi pominale. delot negov nad ^air da mu se urna vrz }elata.

Ubavo gi ~uv kako mu tropotat po ko`ata. mu treba{e ovoj sin “Spa~ek” zarinkan ovde. otkako se priseti zo{to e ovde dojden. so dolgata mucka. zapadnal. pa da sedne vo prokletiot “Spa~ek” i zasekoga{ da go snema od pred mene. otide do golubarnikot prilepen do mojata desna strana i vo slednite desetina minuti go slu{av kako govori so gulabite. nervozen od merata nadvor. seto vreme de se xare{e vo {ajnot {to leta{e napred pred drugite de poglednuva{e vo ~asovnikot. 227 . “Dobro. vo mene. im dovikuva. “Vo devet gi letam gulabite!” re~e Kole. otkako malku uspea da ja sovlada nervozata {to go dave{e i sopnuva{e seto vreme. kako eden po eden gi vivnuva ugore vo vozduhot. “Sedi!” mu re~e Kole i mu turi edna rakija vo ~av~eto {to stoe{e na taftata prinesena od nedokvakanoto ~ira~e. kako mu go monatat likot i mu go stemnuvaat. Ikar seto vreme go gleda{e. stana. “Nemam vreme!” re~e Ikar i mnogu glasno mu projdoa mornici niz teloto. “Sega!” re~e Kole. jasno be{e deka minal edna neprospana no}. da im gi svitka i po brza postapka da gi isprati na onoj svet. vo mojata tiha. si gi trie{e o~ite kako da saka{e na vreme da se otrezni od pijanstvoto vo koe be{e.Kole “Gotov e?” pra{a Ikar. vidov mnogu mu se brza{e. ven~ilata pod o~ite izdol`eni ko crni }esi pod o~ilata. a koga raboti{?” pra{a najposle otkako se vrati malku na sebe. Ikar kako damla da go udri. nekoj ili ne{to ili nekoja go tera{e nekade da brza. zarobena temnica. ne po svoja volja. kako gi sledi vo nivniot let. od pred moite {irum otvoreni vrati. gi brka od pogre{nite pokrivi tamu kaj{to nekoj zloben kom{ija mo`e nezgodno da gi perne po glav~iwata.

kako mu se sobiraat ve|ite. verojatno. mrsen gulabar. Ova e. “Da go slu{a{ Atlantikot kako ti grovta no}e pod 228 . Se ispla{iv da ne crkne od gnev i lutina. “Si plival nekoga{ vo Atlantikot?” “Molam?” re~e Ikar i vidov kako sosem mu se menuva liceto. “Veruva{ vo `ivot po smrtta?” “Ne veruvam vo ni{to!” re~e Ikar i o~igledno odbivaj}i ja ponudata da sedne. mo`ebi. ovoj debel. na svoj na~in. “Sedi!” povtori po vtor i posleden pat toj den nudej}i mu ~av~e na mu{erijata. so grubite ra~i{ta gi gale{e po telcata edno pet minuti a potoa. Stoe{e vo svojot “|ubretarec”.Dragi Mihajlovski No pra{awe be{e dali ve}e ima izbor. tuka pred mene. samo malku se pribli`a i se istopori onaka visok pred majstorot. “dali tie ti veruvaat?” “Ne znam vo {to tie veruvaat! Znam samo deka znaat {to treba da pravi eden avtomehani~ar!” “Ti si lo{ u~itel!” re~e Kole i ja goltna na eks rakijata. u{ite. Zatoa. tapka{e vo mesto i sigurna bev. {to sepak. ni{to ne prezema{e. edinstveniot majstor vo Skopje. mu se {iri ustata. mesecite {to sledat mu zavisat od dobrata volja na ova strasno gulabari{te. mu se vcrvenuvaat nosot. mu dade nekakva nade` deka kolata }e proraboti. “Ja ~ekam Mare!” re~e Kole i povtorno sedna na stol~eto i si nali od rakijata. nedelata. se ~uvstvuva{e kako |ubre. “Sakam samo da go vidi{ “Spa~ekot”!” “A dali toa go veli{ i pred u~enicite?” prodol`i Kole so svojot te`ok bariton. “Spa~ekot” ne rabote{e. Kole najposle gi sleta gulabite. leka-poleka gi pikna vnatre vo gulabarnikot. “]e yirne{ sega?” go smekna naglo glasot Ikar svesen deka denot.

so eden zamav na rakata. *** Sredata osamna temna i nikakva. se izlil Vardar i go podgotvil Skopje za golemiot zemjotres od 1963. “Dojdi utre vo edinaeset!” re~e Kole a na Ikara ne mu ostana ni{to drugo tuku da se sozeme. Po streite udiraa kapkite so te{ka silina i se zakanuvaa da go potopat sirototo maalo kako vo 1962 godina koga. Siot napliv sopre tuka nekade vo tesnecot pome|u niv.Kole penxere. Jas sum 229 . velat. kako nespokoen i poln zakana ti se vseluva v du{a i te vika polugol da se nurne{ vo negovata bezmerna temnica dodeka svetilnicite niknati nad mrakot blagoprijatno ti kimaat so glavite. da se soo~i so situacijata vo koja se najde i nervozno da is~ezne zad agolot od na{eto bedno maalo sega ve}e seto poklopeno vo rasko{ot na esenskoto `oltilo po koe bezdomni~ki kolvaa nepodnoslivo zdodevnite crni ~avki. Do`dot po~na da lie od sabajleto kako neviden. `ena mi. da go mavne i da mu go isturi Atlantikot od glavata. toa e vozbuda!” re~e Kole naedna{ i go svrte pogledot kon bunarite vo dvorot koi naedna{ zaklokotija i blag zemjotres me razni{a mene i malovo par~e od zeleniot ^air. “Vidi go ti nego!” re~e Ikar voznemiren i zbunet. ~oveku?” “Ti velam Mare. }e dojde! A taa epten veruva vo zadgroben `ivot!” re~e Kole i povtorno se vrati vo svojata banalna pozicija so pogledot vperen vo visokiot mu{terija na koj{to sega mu be{e tolku blisku {to ovoj mo`e{e so eden poteg. No ni{to ne se slu~i. “pa ti si bil poet! Ama mene me interesira samo Spa~ekot! [to blada{.

ostarena kola e nekakva tajna {to treba da se ~uva samo pome|u dvajcata niv. “ima{ kupeno mesto na grobi{ta?” “Sega napolniv ~etirieset!” re~e Ikar nervozno. I pomneweto mi e golemo. “Ne sum za sedewe. nebare taa grda. de ja vade{e de ja stava{e iskisnata beretka. 230 . kon edinaeset. mlad i so bujna crna kosa.Dragi Mihajlovski mnogu stara. mala. da rika. dojde domazet kaj nas. da go fati majstorov sose stol~eto. gi zede rabotite pod svoe i go najavi prosperitetot na mo{ne propadnatoto furnaxisko semejstvo.” re~e Ikar i sepak napravi ~ekor vnatre. “A koga e Mare tuka obi~no se zboruva za grobi{ta!” dodade Kole. Ikar dojde to~no na vreme iako do`dot. u{te dedoto na Mare. Zastana tuka pred otvorenite vrati tolku nere{itelno {to Kole mora{e da mu ka`e ili da vleze ili da izleze za{to do`dot mu go kisne{e samo polovinata “|ubretarec” a drugata polovina bezbedno se varde{e pod mojot siguren pokriv. `enata na Kole. mo`e sto godini imam. se razbira. da vika. “Zamisli umre{ na vakov skapan den a lu|eto ne znaat kade da te zakopaat! Na tvoe mesto jas bi razmislil!” “Gluposti!” re~e Ikar i nervozata povtorno mu se zgolemi. me ima napraveno i ottoga{ verno mu slu`am na semejstvoto za najrazli~ni nameni. tokmu toga{. yirka{e ne{to vnatre vo vodeniot “|ubretarec”. “go yirna?” “Mare e tuka!” go prese~e Kole kako da saka{e da go opomene deka pred nea ne smee da govori za Spa~ekot. mu ide{e da pla~e. mi se stori. Duri pomnam koga Kole. “a i ti ne mi izgleda{ mnogu postar!” “Ubavo e da se ima semejna grobnica!” re~e Kole sednat. se ima{e zasileno i nema{e nikakva namera da sopre. na neizbe`noto stol~e do yidot.

go upotrebi toa ime. Ne ja ~uvstvuvame zemjinata te`a i so les letame kade {to }e ni prdne. “Za{to Brojgel. “a koga }e po~neme da stareeme.Kole sose ovoj proklet ^air i da gi frli ugore vo nata`enoto nebo. vo obidot da ironizira. Razmisli!” prodol`i Kole so ramnomerniot bariton {to se me{a{e so do`dot i izgleda{e nebare toj gi kontrolira grmotevicite {to bezmilosno go ru{ea spokojot na idili~nata maalska atmosfera. Vo mladosta sme kako ptici. zo{to go vika Ikar iako toj samo. ^ovek treba ponekoga{ da bide prakti~en. na samite moi porti umrel. na vakov do`dliv den ti ja bara{ od mene. kakva e negovata vrska so Brojgel. “ Ne se toa gluposti. Ili sedi ili dojdi utre vo dvanaeset!” i mu go potturna drugoto stol~e koe. se ima nepovratno fateno. so radost ja ~eka{e toplinata {to }e se spu{ti vrz negovata mazna povr{ina. Sega e star i za povtorno da leta mu treba mudrost. so ustata podzinata nebare tuka. Vo starosta ni treba mudrost za da go prodol`ime letot. Taka e i so tvojot Spa~ek. O~igledno ne mo`e{e da sfati {to navistina saka ovoj }elav avtomehani~ar sednat kar{i nego. poznatiot flamanski slikar. i sega vo svojot posle`ivot slu{a nekakva lekcija{ka filozofija {to vo tam-tam ritam udira vrz negovata {aba~ka beretka i mu ja iskrivokol~uva polusedata glava pod nea. “Si videl slika od Brojgel?” “Molam?” mole{e Ikar v~udoviden od pra{aweto i ve}e sosema svesen za zamkata vo koja. “A zo{to Brojgel?” s# u{te se ~ude{e Ikar. vidov. sfa}ame deka sme smrtni i kusove~ni.” prodol`i Kole da go bombardira Ikara so plitka filozofija. se ~ine{e. 231 . A taa mudrost. “Kakva vrska ima Brojgel so mojot Spa~ek? “Koga sme mladi ja `iveeme besmrtnosta.

mom~e {to pa|a od neboto. eden od prvite pejza`isti na svetot ~ii{to sliki pretstavuvaat sna`na satira na lu|eto i prilikite od negovoto vreme. na primer. gordeliv i bezobrazen. svetelo vrz belite noze {to is~eznale vo zelenata voda. *** ^etvrtokot u{te izutrina bolsna prekrasen den. nikomu ne mu e gajle za padot na Ikara. I sonceto prodol`ilo da gree iako pred malku. a Mare se interesira za grobi{ta. prodol`ile po svojot pat kako ni{to da ne bilo!” “[to saka{ da mi ka`e{?” re~isi krikna Ikar zamelu{en od enciklopediskoto bladawe na majstorot. na samo deset metri zad mojot {irok grb. se pikna vo niskata tro{na ku}a zgrbavena vedna{ tuka. otkako spokojno go mina dvorot patem udiraj}i dva-tri pati po kapacite od bunarite. a koj{to umrel koga [ekspir. edna minuta. prakti~no e. imal samo pet godini. ja pokri glavata so eden od valkanite najloni {to mu se najdoa pri raka i po. kako svedok na tragedijata. Mo`ebi ora~ot go ~ul plesokot ama za nego neuspehot Ikarov ne bil va`en. da ne te frlat vo kalta pred Radi{ani!” “Zna~i ni{to od Spa~ekot? “Dojdi utre vo dvanaeset!” re~e Kole po vtorpat.Dragi Mihajlovski realist i kolorist. I velam kupi si mesto. So raka mo`e{e da se dofati 232 . “Velam ba{ mi e gajle za padot na Spa~ekot! Deneska tuka e Mare. go slika tvojot Ikar!” “I?” “I kaj nego. kako {to veli Odn. A onie od luksuzniot brod koi sigurno videle ~udo. angliskiot poet {to vo 1968 godina be{e kaj nas vo Struga da go primi “Zlatniot venec”. ^ist. stana.

na primer. No ~ovekov be{e uporen. Vakvite denovi. za `al mnogu retki vo tekot na godinata. {to bi rekol Kole. se ima{e povle~eno na drugi. zbunet i nervozen 233 . Koj prodade p~eli ili Spa~ek golema nesre}a }e go snajdela. Deka samo tie imale pravo. vele{e Kole. Ne gledav {to ima{e tuka da se poprava. potisnata od ogromnoto zagaduvawe. Ednostavno vekot mu ima{e pominato. dali ovoj Ikar. nekoj poseben. Zna~i Spa~ek mo`elo samo da se dade na nekoj izbran. Ikar dojde to~no na pladne. nekoj od izbranite? Go gledav. mnogu posre}ni mesta po dolinata na Vardar. priroden poslu`avnik. be{e nekoj poseben. Da ne be{e nekoj svetec prepraven vo naiven. koja sega. go ima{e otslu`eno svoeto. Ili deka site do eden bile nekakvi umetnici ili filozofi {to u`ivale vo bavnoto vozewe. ili kako navistina se vika. mi be{e mnogu ~udno {to ima{e tolku zapnato okolu ovaa grda krntija so `abji o~i i nesmasen dolg nos.Kole Ramno. od drugi mu{terii za posebnosta na lu|eto {to imale spa~eci. potse}aat na vistinskata klima na Skopje. go merkav seto vreme onaka svitkan i zbunet i se pra{uvav po {to bi mo`el da bide poseben. da se pozdravuvaat na pati{tata. so blendirawe. Ili deka Spa~ek ne se prodaval. nema{tija golema ili druga sli~na strad. pravo da vi ka`am. Demek isto kako uli{tata. i sega mu ima{e dojdeno vremeto za na buni{te. Celo vreme se pra{uvav vo tie tri-~etiri dena kolku {to svra}a{e ovde kaj nas i se trese{e kako spobudalen nebare od nas mu zavise{e par~eto leb. vrvot na Skopska Crna {to izmien i rasonet yirka{e pome|u dvete zgradi i se podgotvuva{e da go doru~kuva sinoto nebo legnato nad nego ko na golem. Malku svetnat vo liceto pod vlijanie na preubaviot den no s# u{te nervozen od pomislata deka Spa~ekot ne mu e ni ~epnat. Sum slu{ala i porano. Mene li~no.

“Proba barem da go zapali{?” pra{a Ikar srame`livo zastanat tokmu pred moite {irum otvoreni porti za{to vakvite denovi mi ja greeja du{ata i mi vlevaa nade` deka svetot sepak do kraj ne se izopa~il. sosema vo nesklad so nasmeanata svetlina {to bolska{e od site strani i mi gi tople{e pazuvite isto kako {to go gale{e negovoto krupno. da se krene. kako da se seti na ne{to. so desnata raka go udri dva-tri pati Spa~ekot neprijatno piknat tuka vo mojata utroba. maslosano telo klapnato vrz sirototo.Dragi Mihajlovski maalski u~itel? Nikako ne mi izgleda{e za takov iako tolkavoto vnimanie {to mu go posvetuva{e Kole treba{e da me natera ubavo da razmislam iako mislata ne e mojata silna strana. ~oveku! Begaj vo samotija!” “Deneska imam namera da ostanam podolgo. za mig napravi poteg nebare }e ja otvori vratata i }e sedne na 234 . platinata e nova.” re~e Ikar kako da ne go ~u Koleta. potoa. karburatorot lani go smenav!” “Ne go po~ituva{ pladneto!” re~e Kole namurten. trpelivo stol~e. “gi odlo`iv ~asovite i sakam da vidam {to e so Spa~ekot!” “Sedi!” re~e Kole i so levata noga rutinski mu go potturna drugoto stol~e. “Sepak }e stojam!” re~e Ikar i pak po~na da tapka de so levata de so desnata noga po zemjata {to sogolena se pe~e{e na re~isi prijatnoto sonce. “ti nikogo i ni{to ne po~ituva{! Ti si zaguben. sve}icite mi se novi. masloto samo da zovrie. Kole stana. “Znam deka ni{to ne mu e. znael da pali i sred zima. pet minuti yirka{e niz penxereto vo bunarite {to ubavo se gledaa izdignati nad rasjeto vo dvorot. se vrati nazad. kako voop{to da ne ja zau{i negovata mudre~ka strogost. se povle~e dlaboko vo mene.

Stoe{e samo i uporno ~eka{e ne{to da se slu~i.Kole voza~koto sedi{te no naedna{ se premisli.” re~e potoa. ili kvazifilozof. pa ra|aweto na noviot ~ovek! Pred toa treba s# ~ove~ko da se prezre!” “Se gleda deka si blisku do nad~ovekot!” prodol`i vo istiot cini~en ton Ikar. {to misli i ludosti mu idea.” re~e Kole sega potpren so ple}ite na mojot yid. “ne mo`e{ ni eden Spa~ek da sredi{!” “Dete!” svika Kole naedna{ i vedna{. s#edno. deka najposle i ovoj debel majstor. potstana da vikne po ~ira~eto no brzo se predomisli koga vide deka 235 . se ispru`i kraj kolata. “Ti govoram za pladneto na Zaratustra. “odi i ka`i & na Mare da ti go dade albumot od fiokata pod kafezot! Da ne ~uva{ papagali?” “Vo stanot nema mesto za nas a kamoli za papagali!” re~e Ikar. “Koncentracija. “po nego doa|a zalezot. kako da znae{e deka ova ne mo`e ve~no da trae. “sekoga{ treba koncentracija inaku site }e staneme Amerikanci!” Od Ikara stigna samo molk. }e se otrezni od ovaa negova zanesenost i }e se fati za rabota. napravi nabrzina deset skleka i povtorno sedna na stol~eto. od nikade se stvori ~ira~eto so taftata v race. “Kako ne vi e grev taka da gi ma~ite?” Kole kako da se seti na u{te ne{to. “Po~ituvaj go pladneto! Po nego se poznava deka }e stigne ve~erta a po nea noviot den!” “Pa toa i vrap~iwata go znaat!” se osmeli najposle Ikar i seta negova cini~nost ve{to skriena zad blagata nervoza naedna{ dojde do poln izraz. Zatoa i trpe{e s# {to }e mu se ka`e iako kojznae {to s# mu se vrte{e vo glavata.

“Gleda{? Najgolemiot du}an vo Maxari go dr`evme so stariot! Nema{e kola vo Skopje {to od nas ne be{e servisirana! Ama toj umre 236 . da proba sam da go zapali ili da go udri i so saati da go udira kako {to. pretpostavuvam. zadgroben `ivot! Da ne be{e toj jas i Mare i deneska }e bevme sre}ni!” “Dobro. go udiral godini nanazad sekoja zima koga ovoj tvrdoglavo odbival da zapali nautro dodeka ne se seti koja mu e osnovnata rabota. “Sedi!” naredi Kole strogo i se smurti. ne mnogu elegantni prsti go otvori i patem mu dodade u{te malku maslosanost i prepoznatliv miris na benzin i nafta. zamasten album v race i zastana pred Koleta. “sedi koga ti velam. Saka{ s# da rasipe{?” “Koe s# ~oveku?” svika Ikar re{en da vleze vo Spa~ekot. “sakate s# naedna{! Vedna{ i tuka! Kako drugite da pijat mastilo! Mnogu samotija vi fali.Dragi Mihajlovski ova ve}e se izgubi vo ku}ata {to se me{kole{e vo sjajot na prekrasniot den. “Toj n# tera da izmisluvame bogovi. Kole so debelite. “Vidi ovde!” mu re~e na Ikara. “Za s# e vinoven umorot!” re~e Kole kako da ne ja slu{na cini~nata zabele{ka na sogovornikot. Sega te molam yirni go Spa~ekot!” re~e nervozno Ikar i trgna da ja otvori vratata od stranata na voza~ot. mnogu!” “Mi fali mene Spa~ekot! Vidi {to ti fali tebe i ostavi me mene na mira!” Vo toj mig se vrati ~ira~eto so golemiot. Kole so eden poteg cvrsto go stegna za raka i kako perduv go isturka nadvor od gara`ata. “Ve znam jas vas nervoznite!” re~e Kole koga povtorno se plasna na stol~eto.

gi zdogleda bunarite vo dvorot. na negoviot umor ili sli~no. Dan mo`ebi mu be{e omilen avtor. Samo toj i nikoj drug! 237 . potpra{uva ne{to. pa pak kima so glavata. nekoe begstvo vo tolku spomenuvanata samotija. kraj. gospod znae. mi se stori. n# krie eden od drug!” “Fantasti~no!” re~e Ikar i prvpat mi se ~ini. Ne{to vo likot mu se smena. “]e mi go popravi{ Spa~ekot sega?” “Dojdi ve~er!” re~e Kole blago. go sfati majstorot seriozno. malku neo~ekuvano. a drugiot kima so glavata. a nave~er. vo tie nekolku dena. so pogledot vtren~en kon bunarite kako da najavuva{e nekoja posebna sve~enost za taa no}. mo`ebi. ja prifati ponudata i sedna. Zamislete scena! Portite moi otvoreni. ne{to naedna{ se smiri. a na sekoj od yidovite se potprel po eden ma` na okolu ~etiriesetgodi{na vozrast. edniot gi vrti stranicite od albumot i mafta ne{to so racete. ne znam. “Sedi!” mu re~e Kole vo pladneto {to odminuva{e i mu go potturna stol~eto a Ikar. “Od kade go znae{ Dan?” najposle pra{a Ikar koga albumot be{e razgledan i vraten doma po ~ira~eto. nadvor se kapi ^airot vo svetliot den. pa majstorot go pogodi pravo v srce ili v du{a. Veruvajte samo toj toa go znae{e.Kole i naedna{ setiv umor! Ne mo`ev ni alatite ovde da gi prenesam! Ta`no mi e vo ^airov! Si ~ul za Dan?” Ikar gleda{e de vo albumot de vo majstorot a preku nego niz moeto zadno penxer~e prvpat. kako mene i Mare. na primer. “Predavawe za senkata!” odgovori kako od top Kole “senkata ja nema samo na pladne i toga{ qubovta e najsilna! Nautro i nave~er gi krie dvajcata {to se sakaat od zavista na drugite lu|e.

Taa mala i so tesno grlo napravi kru`no snop~e svetlina koe. Buvna od mrakot i se istopori pred mene i pred Koleta koj{to spremen go o~ekuva{e. {to nepristojno se ima{e optegnato preku dlabokiot kanal vo koj se spu{ta{e rasklatena. podza’r|an i sprostren vedna{ tuka na drugiot kraj. ima mnogu malku uli~ni svetilki koi naj~esto ne rabotat pa koga se sno}uva. barem vo toa. }uze{e nekakov star kredenec. so dvi`eweto na negovata desna raka. do moeto zadno penxer~e. se kle{tea klu~evite prese~eni na spawe nebare se spremaa za nekoj ~uden bunt {to }e gi vraboti i }e gi napravi. od site strani. vo dolgite esenski i zimski no}i. vo delovi. od ~eizot na Mare. drvena skala. vrieja 238 . sobrani vo pet ili {est stari konzervi. pricvrsteno na edniot kraj. Polusmrznati i skukuleni. & se zakanuva da ja goltne so mnogubrojnite mra~ni. Na ne~istata masi~ka desno od kanalot. Popularnite banderi s# u{te se popolezni kako mesta na koi se lepat nekrolozi odo{to za osvetluvawe na na{iot mrak. kaj nas. Edinstveni orientiri vo temnicata ostanuvaat slabo osvetlenata fiskulturna sala i belite kubiwa na crkvata Sveti \or|i koja. ja poka`uva{e mojata utroba. ramnopravni so izmrsenata digalka piknata i zategnata pod prednata desna strana na ovoj nepo`elen natrapnik. Ikar ni se prikrade kako seni{te. Ovde. Vo agolot. Go poklopi ^airot i go zavi vo crna neizvesnost. zee{e men|emeto vo koe bea stegnati nekakvi `elevca smrtno prepla{eni pred podmolnata zakana na bonsekot. mo`ebi ili otslu`en del od bogatiot mebel na nejzinata pokojna majka vo ~ii vitrini. Spa~ekot. Kole ja zapali baterijata. beskrompromisno se bori edna{ zasekoga{ da ja pobedi crnata lamja koja.Dragi Mihajlovski Ve~erta dojde mnogu brzo. bezobrazno dr~ni glavi. {ara{e niz mene i. sno}uvaweto e navistina temno i neproyirno.

ve}e naviknat na tonot. {ajbni. bez zbor se spu{ti na stol~eto. Ti{inata. “I Konrad go znae{?” re~e Ikar nevidliv vo mrakot za{to Kole ja ima{e svrteno baterijata kon Spa~ekot.se ~uvstvuvam kako dete!” “Toa e zatoa {to si iskren kon sebe!” re~e Kole. “Kako vo srceto na temninata sme!” dodade i samiot sedna na svoeto legendarno mesto. Edinstvenata. kako da zamavna so racete.Kole gurtni. {tamata legnata vrz mene. smiren. zafaten stra{no so sebesi i so svojata kreativna samotija. dvorot nazad i ku}ata. navrtki. {ajki golemi. e blagorodnost! Ti mo`e{ navistina da bide{ Ikar! Prviot uspe{en Ikar! Kolku si 239 . re~isi mrtvata ti{ina. priklu~nici. “se ~uvstuvam. da se prezre{ i da stigne{ do visini na koi se leta! [to e so tebe? U{te te jade nervozata?” “Mo`e edno rakiv~e?” zamoli Ikar a Kole spremno mu go dade zamastenoto {i{e so doma{na komova. “Nekoj na zavidna vozrast. “a iskrenosta posebno kon sebe. “Sedi!” mu re~e Kole na Ikara a Ikar. zavrtki. go ka`uva{e toa. patenti. vise{e od ne~istiot tavan vo luda nevrtka za{to odamna ima{e pregoreno a Kole.. kako da mavta{e nekoe vreme. delovi od {tekeri. ovojpat. nema{e nikakva namera da ja smeni. {ajki sredni. poslu{en. nepristojno gola. {ajki mali. bru}a. so paja`ini kaj fasonkata. da nau~i odli~no angliski jazik. toa e za mene volja! Volja da se nadmine{ sebesi.. razni gum~iwa. “toa e edinstvenoto ne{to vo `ivotot za koe `alam! Poljakot me natera!” Ikar od drugata strana na mojot mrak kako da potstana na stol~eto. da pi{uva na nego i da postigne tolkav uspeh. “Docna po~nav da rabotam na sebe!” re~e Kole. kako da podletnuva{e so nevidlivi krilja. primitivna sijalica.

Edno vreme ne se slu{a{e ni{to. a potoa jasno i glasno proraboti.Dragi Mihajlovski te`ok?” “[eeset i pet-{est!” “Odli~no!” re~e Kole. se ~u zvukot od klu~ot {to se zavrti vo bravata. desna raka ja pogali malku po platnenata glava a potoa. pa go ispu{ti kumplungot i stegna na gasta. Kole izleze od kolata. pa brm~eweto na motorot {to prvin so grgot. sedna na svoeto stol~e. ko po nekoja netuka{na komanda. mo}no pridvi`uvaj}i ja te{kata elisa i potresuvaj}i go molkot zacaren vo poslednite nekolku ~asa. so grubata. so te{ka ma~nina. davaj}i mu znak so drugata raka na Ikara pobegnat malku potamu vo mrakot pred naletot na gustiot gare` i nepodnoslivata smrdea. “Trgni se!” mu svika Kole koga so pomo{ na mehanizmot od vnatre go spu{ti stakloto od prozorecot. se zgusti crniot kako no}ta ~ad nasila teran niz dolgiot zar’|an auspuh. stana. a potoa naedna{. Spa~ekot poleka se izvle~ka od mene nazadgazum. vidov kako `abjata mucka i poduenite o~i triufalno mi se kle{tat. za nula vreme. a koga zastana na tri ~ekora potamu od mojot prag. samo krckaweto na sinata kola pod te`inata na mnogu krupniot majstor. ja otvori vratata od Spa~ekot i vleze vnatre. “Da nazdravime!” re~e toj. ja stavi vo rikverc. “za Spa~ekot!” “Za Spa~ekot i majstorot!” povtori po nego Ikar i 240 . so ~kripewe. se nasobra. “izlezi nadvor i ~ekaj!” Potoa se slu{na kako levata noga na Kole pritisna na kumplungot. Mlade{kiot krik na Spa~ekot od mojata utroba e~e{e naokolu dovikuvaj}i go radosno v~udovideniot Ikar sednat so {i{eto rakija v race na stol~eto okolu koe.

So grubite race go dofati prvin edniot a potoa drugiot katanec. 241 . Kole. no}e koli! Si go ~ital Cepenkov?” “Kakva vrska ima toj prilepski terzija i sobira~ so letaweto i mojot Spa~ek!” “Kako prvo toj e sobira~ kolku {to jas sum Markez! Kako vtoro mudrosta {to vo ovie nekolku no}i mu ja pozajmuvav na tvojot Spa~ek vo golem del e negova! Nikoj podobro ne letal od nego! Nikoj! Ima {to da se u~i od negovata samotija! Dojdi!” “A Spa~ekot?” pra{a Ikar podispla{eno. priznavam. “Donesi mi trinajska!” mu re~e na Ikara nebare ovoj mu be{e novoto ~ira~e ili podostaren kalfa. mnogu vnimatelno i poln po~it. Mnogu seni{na. “Sega mo`e pak da leta!” re~e Kole koga go dofati {i{eto. po dolgo vreme se nasmea i u{te pove}e go za{emeti Ikara. niz tesnoto soka~e pokraj mojot desen yid a Ikar. gi prevrtuva{e kako prvpat da gi gleda. “Dewe letam gulabi. idam!” re~e Ikar i trgna vedna{ po Koleta. be{e gletkata. Ikar vo s# go slede{e. gi vrte{e. Kole mu dade znak na Ikara da zastane. Kole po~na da se yveri vo bunarite ko dva aveti nasadeni srede dvorot pod duwata. “iako pladneto odamna mu e projdeno!” “A kako?” pra{a Ikar za kratko zbunet od ona {to go vide i {to ni na kraj pamet ne go o~ekuva{e. Koga dojdoa vo dvorot zad mene.Kole trgna edna goltka od podadenoto {i{e. “Taka!” re~e Kole i prvpat. Te{ki mornici ko da go lazea po telo.” “Idam. malku podgrbaven nebare s# u{te ispla{en deka nekoja nadvor{tina }e go zgrap~i. po nego. so baterijata v race ode{e napred. prijde do niv. Kole. “Neka raboti! Ni{to pove}e ne mo`e da go zapre! Ti samo dojdi so mene.

zede ne{to i pak otide do Koleta. se vrati nazad vo mene. so beskrajno trpenie i koncentracija Kole gi krena kapacite i gi ostavi ispraveni na ednata strana. skudna i. mnogu. “Onie do vratata! Brzo da ne isparat!” “[to da ispari?” 242 . da se~e ne{to okolu kapacite i katancite. “Brzo donesi gi dvete {i{iwa!” naredi Kole so glas {to ne trpe{e protivewe. za mnozina. Potoa. dolgo stru`e{e. izvade od nekade kibrit i palej}i nekolku ~kor~iwa edno po drugo. Od bunarite naglo izbi re~isi nepodnosliv bazde`. “Ege i bonsek mu e majkata!” re~e potoa Kole i potonat vo vozbuda. Donesi s# {to }e najde{. padna dolu. veruvam. zede s# {to mu re~e majstorot. “Koi {i{iwa?” se trese{e pove}e od vozbuda odo{to od stud Ikar. po~na da ~epka. Ne zaboravaj motorcangla i {trafciger!” Ikar be{e zbunet. Potoa. Ovoj se vrati vo mene. No}ta be{e ~udno sko`urena. od nivnata podmolna. se pottrgna nanazad i pak ne{to mu {epna na Ikara. se~e{e s# duri ne se ~u tivok tropot na tloto. “Mo`e i dvanajska. grebe{e. polna so zakana tajna. Kole gi prifati alatite {to mu gi donese Ikar i. Od nivnata dlabo~ina. go dopotro{i kibritot. o~igledno.Dragi Mihajlovski “Molam?” re~e Ikar. kako ve{t hirurg so ostriot skalpel. od nivnata taga. Se ~uvstvuva{e deka vo nejzinite studeni poli se gotvi slanata {to utredenta }e treba da gi iznenadi ^air~ani i da gi natera da mislat na prestojnata dolga. da grebe. posledna zima. mnogu zbunet no poslu{a i vidno snobej}i se pred opasnata temnica. za{to ne{to se otkina. {klocna i. malku ko da se podispla{i.

a potoa treba celi da se nakisneme. nebare ovoj najposle i vistinski }e vleze vo novoto ime. “drugoto }e si go vrzam jas!” Koga ova se zavr{i. lesno se iska~i na bunarot a potoa ve{to po~na da se spu{ta vo negovata dlabo~ina. brm~e{e ramnomerno vo studenata i trudna no}. go spu{ti kapakot vrz bunarot i ja vrati praznata kofa na staroto mesto pod duwata. o~igledno. “Ubavo zatvori go! Da ne mo`e ni da pisne!” re~e Kole koga zavr{i so turaweto. od vozbuda.Ikar i od sega }e treba soodvetno na nego i da postapuva. “Sega se spu{tame vo drugiot! Dodeka ne dojdeme do vodata. Kole poxbara malku okolu bunarite i brzo ja najde kofata vrzana za dolgoto ja`e namotano i piknato vo nea. a potoa i svoeto.Kole “Odi!” re~e Kole i go potturna Ikara nebare mu dava{e zalet. iako krupen i te`ok. vo imeto {to mu go izmisli majstorot . so blag zamav. od glava do petici!” I ne ~ekaj}i go Ikara. “Spremen?” “Spremen!” re~e Ikar nepodgotveno. ima{e podzaboraveno na le~beniot zvuk od motorot na “Spa~ekot” {to i natamu. “Sega vrzi si go dobro okolu vratot!” mu re~e Kole na Ikara koga ovoj se vrati so {i{iwata. a potoa. “Otvori go {i{eto!” mu naredi na Ikara a koga ovoj poslu{no go stori ova. so polnata kofa po~na da tura voda i da gi polni prvin {i{eto vrzano okolu vratot na Ikara. ja protrese malku da ispadnat trevkite i slamkite pikanti vo nea. ja frli dolu vo edniot od otvorenite bunari. sam i spokoen. Kole. 243 . Ja prevrte so desnata raka. “Sega {to?” pra{a Ikar koj{to.

trgna po majstorot. se vivnaa mo{no nad mene i kako na {aka. po samo edna minuta. druga se 244 . Ne minaa minuta ili dve. iako nesvesen. posebno. mo`ebi. koga so klunovite gi odvrzaa {i{iwata i gi otvorija. “prijateli?” “Prijateli!” re~e Ikar i ja prifati podadenata raka. mislam. a od bunarot vidov kako prvin eden ogromen bel {trk a potoa vedna{ po nego i drug so po edno {i{e polno voda vrzani cvrsto okolu nivnite beli vratovi. Potoa se poturija so vodata ozgora nadolu i.Dragi Mihajlovski “Po mene!” slu{nav kako mu vika na Ikara i ovoj. i bespogovorno. I ottoga{. tri najmnogu. izletaa od dlabo~inata. nosevite im bea malku ~udno izdol`eni. od dolna zemja. ja poslu{a seni{nata zapoved ozdola. nadvor se razdenuva{e. nesonet son. Ve}e vo noemvri go snema Koleta. osumdeset i devettata. pred mene povtorno se stvorija Kole i Ikar isti kako prethodnata no} samo {to sega racete. Spa~ekot s# u{te rabote{e i go naru{uva{e spokojstvoto na peto~noto utro. *** S# ova se slu~i vo oktomvri. nozete i. do deneska nikoj ne me ima otvoreno. *** Koga sletaa vo {irinkata pred mene. za{to jas nikoga{ ne spijam. lesno mi izlegoa od mojot ograni~en vidokrug i is~eznaa vo nebesnite vilaeti na no}ta. “Da nazdravime!” re~e Kole i mu ja podade rakata na Ikara. Edna dr`ava se raspadna. ko da pliva{e vo nekoj ~uden. Li~no vidov.

}e gleda{e. drugi deka `ivee nekade vo Maxari. Koga se ispravi. vo mojata negostoqubiva poza i samo }e potpra{a{e nekoj od kom{iite. dodeka navednat gleda{e vo edniot od bunarite da ja vide slikata na Brojgel ili likot na svetliot Zaratustra pobegnat na dnoto od ‘rvenikot vo potraga po ~ista samotija. treti deka mo`ebi ne e ve}e me|u `ivite. na liceto mu igra{e {iroka nasmevka a na levoto ramo. Velea zaminal kaj sestra si vo Kanada. Posledniot pat koga dojde Ikar i srame`livo yirna vo dvata {irum otvoreni bunari vo dvorot zad mene. ba{ vo toj mig. no naedna{ zastana kako. Osamena i temna go vidov kako zamavna malku so racete nebare zema{e zalet. ~estopati }e go ~uev zvukot na Spa~ekot kako mi se dobli`uva. (1995) 245 . mislam deka sfati.Kole rodi a jas s# u{te sum zatvorena. trgna nekolku ~ekori napred. Samo studeno }e mu re~ea: “[tom gara`ata mu e zatvorena zna~i i nego go nema!” Nekoi duri nafrlaa po nekoj zbor i pravea razni pretpostavki. ~etvrti deka e vo [vajcarija. blisku do srceto. “Kade e majstorot?” Nikoj ne znae{e to~no da mu ka`e. Pomnam. mu bolska{e malku zamasteno sonce koe nabrzo go stopi mrazot pod duwata i go rastera siwakot zgrut~en pod hmurnoto ~airsko nebo. nekoga{ so ~asovi. go se}avav Ikara kako }e zastane{e pred moite zatvoreni vrati.

deka gubitnikot e Ri~ard za{to site kralevi od mojata angliska pratatkovina so ova ime Ri~ard Prvi. eden do`dliv den. onoj {to postojano pobeduva. barem za mene. celiot svoj ne mnogu dolg `ivot. se razbira. Po nego nieden kral na Anglija ve}e ne se osmelil da se vika Ri~ard! Ubiecot na posledniot kral Ri~ard bil Ri~mond. za sekoj slu~aj. Vo mene ima dve li~nosti: Ri~ard. idniot Henri ^etvrti. kolku bezimeni trupovi 246 . Ri~ard Treti. Ri~ard Vtori imal samo trieset i tri godini koga bil simnat od prestolot i malku podocna ubien po naredba na Bulinbruk. Ne znam kolku vi e jasen ovoj.Antologi~ar S e vikam Ri~ard. Zatoa. go pominal kako skitnik nadvor od Anglija vodej}i krstonosna vojna za debeliot papa od Vatikan za. Virxinija. mo`ebi. grbaviot ubiec na svoite vnuci vladeel samo dve godini po {to bil predavni~ki ubien na bosfortskoto pole blizu Lester. Ri~ard Vtori i Ri~ard Treti bile gubitnici! Ri~ard Prvi. navistina imal lavovsko srce no fakt e deka. oksimoron Ri~ard – Ri~mond za da imate pretstava so kakov ~ovek imate ovde rabota. re~isi. onoj {to postojano gubi i Ri~mond. idniot Henri Sedmi. }e vi pojasnam. dedoto na golemata Elizabeta Prva! Gledate kolku krvava istorija. Pogoduvate. da zavr{i kako raneta yverka pod yidinite na neosvoiviot dvorec Hale. Amerikanec sum od Ri~mond.

Ednostavno ne ni ode{e. nasledstvoto na imeto nabrgu stanuva negovo. mislev deka sepak. Ima. a jas.Antologi~ar le`at zad oksimoronot me|u moeto li~no ime i imeto na mojot roden grad. Sekoga{ koga mi e te{ko vo `ivotot osobeno sega po dvegodi{niot prestoj vo malata Makedonija koga s# mi e poinakvo ovde. Fakti~ki tokmu za da go prebolam svojot neuspe{en brak re{iv da pobegnam {to podaleku od Amerika. Za{to duhot povtorno mi e slab i mi ide da se frlam od tretiot kat na zgradava vo koja `iveam kako posleden pita~. Po~nav da gi sledam konkursite {to nudea profesorski mesta po literatura a koga eden den naidov na imeto Makedonija ne{to vedna{ mi re~e deka toa e dovolno daleku i dovolno nepoznato. Od `ena mi se razvedov u{te pred prestojot vo Makedonija. najva`en e domot i na{ite ~etiri deca koi. da ne odam vo zemja za koja svetot tolku malku znae. Prijatelite od Univerzitetot vo koj rabotev mi velea da ne pravam gluposti. ]e re~ete kakva vrska ima eden Amerikanec po ime Ri~ard plus so germanska krv vo sebe so seta ovaa krvo`edna istorija. Nikoj od nas slu~ajno ne vleguva vo svoeto ime. Zatoa velam deka vo mene ima dve strani: pobedni~ka i gubitni~ka. gore-dolu. zemjata na mojata rana mladost kaj{to neodamna se vrativ. se razbegaa na site strani od svetot oti. koga vidoa kolku e saatot. Duri vleguvaweto i da e slu~ajno. kako nekoj {to ne{to stra{no zgre{il vo svojot prethoden `ivot pa sega mora postojano i bezmerno da pla}a. bez semejstvo. vo Kalifornija. bea stignati do vozrast na koja mo`ea sami da se snao|aat vo `ivotot. bez prijateli. vinata ja frlam na mnogubrojnite gubitnici piknati i energizirani vo moeto ime. kako ~ovek od literaturata. sam. Taa premnogu insistira{e na svojata delovna kariera. zemja koja ne e ni priznata kako {to 247 .

Znaev deka toa. zemja okolu koja s# u{te se vodat te{ki vojni. Avionskata karta za Evropa mi be{e od Va{ington. sednat nadvor na edna od klupite pred vlezot.Dragi Mihajlovski treba. Potoa go napu{tiv Ri~mond edna{ i verojatno za sekoga{. zemja vo koja platata e kolku mojata trodnevna zarabotuva~ka ovde i sli~no. budeweto na ri~ardite. da me izvadat od zortot i da me krenat na pobedni~kiot piedestal. vo mene kako da se razbudija site ri~ardi i po~naa da maftaat so svoite sabji i kopja {to inaku ne e svojstveno za mene za{to i toga{ bev i sega sum mnogu miroqubiv ~ovek. “]e vidam pa }e vi ka`am!” im rekov prividno optimisti~ki iako razumot mi vele{e da podrazmislam u{te malku. ne e mnogu na arno no istrajuvaweto vo namerata ja temelev svesno ili nesvesno vrz mo`nosta. Toa be{e tolku raneto i povredeno {to bara{e itno lekuvawe i toa vo nekoja dale~na i egzoti~na zemja. Na “Dalas” aerodromot. ja pu{ev mo`ebi poslednata za dolgo vreme. Vo du{ata ne mi be{e ba{ arno. no re{enieto ve}e be{e doneseno. amerikanska cigara. na triesettina kilometri od ovde da se protega {irokiot Potomak. mojata hipi~ka qubov so koja pred da se vratime vo Ri~mond i da sozdademe semejstvo. pominav nekolku kusi 248 . me bole{e Izabel. pobedi srceto. da stapat na scena ri~mondite. Di Si. me bolea decata. No. ako dojde do kriti~na situacija. Me bole{e golemata amerikanska {irina. a Makedonija tokmu na toa mi asocira{e osobeno za{to znaev od istorija za Aleksandar Makedonski i negovite verni Makedonci so koi uspea da go osvoi re~isi celiot toga{en poznat svet. Ne deka ne im veruvav. Vo dale~inata gledav kako se vle~kaat tenki obla~iwa tamu kaj{to treba{e. Na pomislata na ovoj vojskovodec i negovite voini i na ~uenoto za opasnata situacija vo koja se nao|a{e pred pet godini Makedonija.

U{te ozgora. gradovite i zemjata nad koi pominuvavme. 249 . Tri javora mislam deka be{e ili T’ga za jug. sfativ {to zna~i {egata na eden moj prijatel od Fakultetot koj{to na moeto pra{awe ”Kolkava e denes Makedonija?” mi odgovori: “Odvaj se izbegnuva me|unaroden incident koga eden normalen avion sletuva na Petrovec!”) ja vidov i sfativ {arenata toplina boi i svetlina {to ne`no go prifati avionot i go sleta na maliot aerodrom. moja vrst pribli`no. }e ja promenime su{tinata na svetot. Mo`ebi bev prviot ~ovek {to ~uvstvuva nostalgija po Amerika.Antologi~ar i sjajni godini vo San Francisko. ne tolku odamna vo sega dale~nata Amerika nepromisleno ja prodadov xabe na |avolot. Krajot na septemvri e vistinsko vreme da se dojde vo Makedonija. mladi i zaneseni. po kusoto vozewe so taksito gadno se opivme nekade vo starata ~ar{ija. dodeka go pravevme onoj golem krug za sletuvawe (duri godina dena otposle. na sedi{teto od erbasot {to mi ovozmo`uva{e niz penxer~eto da go gledam moreto oblaci nad koe letavme so iljada kilometri na ~as i. si rekov. Site tie sega kako da se imaa zaka~eno za mene i ne mi davaa da mrdnam. na vreme go presmenav avionot i po kusiot let od ~as i ne{to slu{nav kako go najavuvaat na angliski jazik mestoto vo koe treba{e da sletam – Skopje. ^uvstvoto mi se prodlabo~i koga na izleguvawe od aerodromskata zgrada vidov dvajca sredove~ni ma`i. Tuka mirisa{e na du{a. kako dr`at transparent so moeto ime napi{ano nasrede – Ri~ard! Moi lu|e. mislevme deka so cve}iwa vo kosata. koga tie }e se razret~ea. No sudbinata ima{e re{eno poinaku. sega ve}e ne sum sosema siguren. povremeno. du{a sli~na na onaa {to. Vo Cirih. vo prijatniot stan na plo{tad Sloboda. po dolgoto i brzo odewe po podvi`niot aerodromski kilim. Potoa. gradot vo koj. Po petnaesettina minuti bev vo vozduh.

Mislam deka duri du{ata. Ri~ard. }e te bide. ako ne poarno vedna{ vra}aj se od kaj{to si do{ol!” Toa be{e naj~udniot sovet {to sum go dobil vo `ivotot no veruvajte mi. I toa onaka detski. iskopini. Zamislete! Jas. ^uvstvuvav kako me galka odvnatre. mala ama nedoodna. “Kaj nas e haos. Od taa prva godina. “Pettnesetti vek!” mi re~e. {to se veli. od rakata. Po sekoe }o{e manastir. Si rekov. Vrne{e cel den a nie so nekolkumina gr~ki 250 . drevni od pamptivek. pod sekoja peda zemja. me vikna i niz penxereto od bibliotekata mi poka`a edna xamija na dofat. u{te vtoriot den koga stapnav na Fakultetot. ama nie imame ~uden red vo haosot! Vnimavaj. osven qubeznite lica na kolegite i studentite pomnam edno ~udesno patuvawe do mestoto Gope{. prodol`i. za ona {to tamu mi se slu~i i za koe sakam ovde da vi govoram. edna{ taka gor~livo ottrgnata od moeto ogromno anglo-germansko telo. drevni. obrazovani. otvoreni. gnezdoto na mrakot. Makedonijava e ~udo. Prviot {ok mi be{e koga Vlado. Mala. ne si ni prv ni posleden stranec {to rabotel ovde! Ako uspee{ da go fati{ redot vo haosot.Dragi Mihajlovski Stra{ni lu|e bea Vlado i Josif na koi i den deneska so radost se se}avam. pesimizmot i nihilizmot po~nav povtorno da se smeam. na sekoj a~ik crkve. “ne sme nie za frlawe!” i nebare ne zabele`a deka o~ite i srceto mi se okokorija. od srce. Prvata godina {to ja pominav na Fakultetot napravi totalen presvrt vo mojot `ivot. kako mi dava blagost i ju`wa~ka toplina. poleka mi se vrati. Srde~ni. kako mi gi {iri obrazite. moite najdobri kolegi na Fakultetot! Da ne mi se spomenite na niv ne znam dali sega so tolku radost i milina na srce bi govorel za Makedonija. deneska sosem go razbiram i istiot bi mu go dal na sekoj {to saka tamu da raboti.

Gleda{ a ni{to ne se gleda. 251 . tolku bev fizi~ki zajaknat {to re{iv da napravam ne{to {to }e ostane po mene i po koe ve~no na mene }e se se}avaat. Be{e sredinata na noemvri. slu~ajot be{e malku poinakov. gi redi pred mene i ~eka da ~ue {to }e re~am. “Jas Ri~ard!” mu rekov. “Jas Amerikanec. Na po~etokot od vtorata godina od mojot prestoj na Fakultetot. prose~en noj so glavata zariena vo debelite knigi. Se ~uvstvuvav dol`en kon ovaa mala zemja {to povtorno me izvle~e na povr{ina i mi ja vrati `ivotnata energija. Sakav na najdobar na~in da & vozvratam. Za{to mnogu opasno vo `ivotot e da si samo eden obi~en ograni~en profesor. No koga stignavme n# stemna. Kusiot raskaz mi le`el sekoga{ na srce.Antologi~ar prijateli vozevme kako ludi da stigneme denski za da zememe kamen od starite grobi{ta za nedojdeniot gr~ki prijatel ~ij tatko bil roden tamu. profesor!” A toj na te~en angliski mi re~e: “Vie profesorite imate `enski srca. Tolku bev psihi~ki zakrepnat. ostvarivme neverojaten kontakt so misti~nosta. I u{te po~na da vrne sneg. edna po edna. Re{iv da napravam antologija na makedonskiot kus raskaz na angliski jazik. Solun~anite se raduvaa na snegot kako mali deca a nie. Tamu si a ne si tamu. mi se ~ini. Samo preubava sve`ina i ~uvstvo deka sme go doprele rajot! I u{te sredbata i razgovorot so eden ~i~ko kaj kogo otidov proletta slednata godina da kupam ~erxe ili ne{to sli~no od bogatiot makedonski arsenal na vezeni raboti za{to ve}e podnau~iv malku makedonski i s# po~esto {etav niz Bit pazar i starata ~ar{ija. re{iv i jas ne{to da storam za vozvrat. navistina. zatoa }e ti popu{tam!” I den deneska ne mi e sosema jasno {to saka{e so toa da mi ka`e no s# u{te jasno mo`am da go vidam negovoto inteligentno lice kako pedantno prebira po vezenite raboti i strplivo. Ovde.

toplinata i prijatnosta {to zra~ea od nego bea ogromni. Najposle. No po 252 . Ova be{e mnogu va`no za{to s# u{te ne stoev mnogu dobro so makedonskiot jazik za da mo`am sam da rabotam. mo`ev da ka`am deka solidno se slu`am so makedonskiot no toa. Ford. vo kafeana. vo dolgite no}i pred Bo`ik kako so saati sedevme ili kaj mene (jas `iveev. pa s# po~esto vleguvav vo razgovor so obi~nite lu|e na pazar. Ili raskazi od Karver.Dragi Mihajlovski U{te kako mnogu mlad gi goltav site knigi raskazi. Mojata ideja be{e da se napravi antologija na makedonskiot raskaz od osamostojuvaweto navamu. iako ima{e mal stan. bo`e koga jas }e govoram makedonski kako {to ovie lu|e go govorat mojot angliski? Koga jas }e znam za nivnata literatura kolku tie {to znaat za mojata? I toa me tera{e da rabotam na makedonskiot kako lud. dobra rakija raspravavme za site aspekti na idnata antologija. vo nikoj slu~aj. se razbira. Ima{e i s# u{te ima raskazi od Hemingvej. so kom{iite. Navistina me obzema{e sram koga }e se setev kolku ovie lu|e na Fakultetot se poobrazovani od mene iako platata im be{e desetpati pomala od mojata. vo vtorata godina od mojot prestoj tamu. Najgolem problem be{e izborot. Mekjuan… Prijatelite mi ja prifatija idejata so odu{evuvawe. Zatoa pomo{ta {to mi ja vetija prijatelite visoko ja cenev. vo edna od zgradite na plo{tad Sloboda. {to mo`am naizust da vi gi ka`am so blaga parafraza. Edno e govorniot jazik drugo literaturata. (Jas primav amerikanska plata. En Filips. kako {to ve}e vi rekov. na primer.) Si velev. U{te od po~etok zemav ~asovi kaj edna kole{ka dva pati nedelno no kako vremeto odminuva{e.) ili kaj Vlado ili kaj Josif a naj~esto kaj Vlado koj{to. ne be{e dovolno da se nafatam so ~itawe na makedonskiot raskaz poseriozno iako postojano se trudev. stanuvav s# ponezadovolen od stepenot na znaeweto. So meze. Pomnam.

nemav semejstvo. site dobitnici na “Racinovoto priznanie” od 1991 godina navamu plus dobitnicite do 1991 godina koi objavile kniga po ovaa godina. ne{to {to mo`e da se krsti qubov kon zemjata {to taka blagorodno i nesebi~no me vrati od smrtta i mi dade mo`nost da si dojdam sosema na sebe. So Vlado re{ivme sami da napravime prevodi od petmina avtori a go zamolivme Josifa i u{te nekolku kolegi da gi prevedat drugite so toa {to jas treba{e da ja napravam poslednata redakcija i da go napi{am predgovorot. Cvetav od radost. Po Bo`ikot rabotata tolku napredna {to po~nav da kovam i drugi planovi. [to mo`ev da zagubam? Vo Amerika nemav postojana rabota. bespogovoren izbor {to si ima{e svoe pokritie vo sekoe vreme i pred sekogo. na primer. Potoa napi{avme cirkularno pismo koe go prativme do site avtori i so koe baravme tie samite da gi poso~at svoite najomileni raskazi i normalno. Mo`ev. najmnogu za da mi se obezbedi mene pokritie. S# be{e smisleno do sitnica. Eden mo{ne cvrst. da dadat svoja soglasnost za nivno preveduvawe na angliski i objavuvawe. da napravam izbor od 253 .Antologi~ar koi kriteriumi? Najposle se soglasivme klu~en kriterium da bide “Racinovoto priznanie”. Navistina }e morav da se naviknam na `ivot so makedonska plata no sekoga{ imav i drugo da rabotam. decata povremeno mi pi{uvaa i mi se javuvaa. nemav ku}a. So tolkav entuzijazam ne sum rabotel u{te od vremeto koga ja pravev doktorskata disertacija od oblasta na sovremeniot amerikanski raskaz. rekovme. Zna~i. Ovde mo`ev da imam s#. Duri ovde ima{e i ne{to pove}e. Isprativ cirkularno pismo do nekolku amerikanski izdava~i i po kuso vreme mi se javija trojca koi poka`aa interes za pe~atewe na edna takva kniga. Razmisluvav duri da ostanam vo Makedonija zasekoga{. po ovaa kniga.

go potisna Ri~monda pobednikot vo mene i povtorno mu dade mesto na Ri~ard gubitnikot. Be{e ubava aprilska ve~er. Taman se imav vrateno od pro{etkata na Kale i se spremav da go po~nam predgovorot za antologijata za{to raskazite ve}e bea prevedeni i lektorirani koga nekoj mi zayvoni na vratata. glu{ec da mi zayvone{e }e mu otvorev i }e bev 254 . za `al. “Da. Bev svesen kako mi prio|aat. taka `iveeja i site moi prijateli. kako mi se dodvoruvaat. Vsu{nost. kako se podgotveni iskreno i ~esno da me sakaat. Ri~ard {to nikoj ne saka{e da go gleda a najmalku od site jas. No tamu. doma{niot esap ne se poka`uva sekoga{ to~en na pazar. se razbira. “vlezete.” rekov i o~ekuvav da go objasni svoeto pojavuvawe na mojata vrata.Dragi Mihajlovski poezijata ili da sednam i da prevedam desetina romani. me pogodi ne{to koe na po~etokot izgleda{e sosema naivno i prenebreglivo no koe podocna. Se slu~i ne{to. Ova. Amerikanecot Ri~ard so svoite ~etirieset i pet godini i sigurnata rabota na Univerzitetot mo`e{e da bide dobra prilika za mnogu tamo{ni `eni. veruvajte mi. “Ri~ard?” mi re~e nepoznatiot ~ovek vo {lafrok i vle~ki. Duri vidov ni `enite ne bea ramnodu{ni kon mene. vlezete!” i {irum ja otvoriv vratata ~uvstvuvaj}i se dol`en da bidam qubezen so koj bilo stvor vo Makedonija. kom{ija!” rekov. “Mo`e da vlezam za kratko? Jas sum tvojot kom{ija od dolu!” “A. tuka vo Amerika ne bi mo`elo ni slu~ajno da mi se slu~i. [to u{te mi treba{e vo `ivotot? No. taka barem se poka`a. So te{ka rabota no zadovolni i ispolneti. “Da?” rekov malku podispla{eno za{to nikogo ne o~ekuvav.

No na nikoj od niv ne im pa|a{e ni na kraj pamet direktno i bez posebna pri~ina da mi govori za mojot `ivoten proekt.Antologi~ar qubezen a ne kom{ija! “Slu{am pravi{ antologija. “Molam?” rekov za{to ne sfativ {to to~no mu zna~i ona a{kolsun. taka treba. Ne deka kaj mene ne doa|aa lu|e. bravo. “U{te polo{o!” prodol`i ~ovekot.” rekov za da ja smenam temata i da mu dadam do znaewe na nepovikaniot gostin deka imam rabota i deka nemam vreme za gosti. “a{kolsun. “Ostavi go vremeto!” re~e ~ovekot strogo kako da e li~no mojot pokoen tatko.” mi re~e ~ovekot. velam!” mi objasni ~ovekot i si go podnamesti {lafrokot vo bordo i kafeni rigi. a{kolsun!” i si sedna na masi~kata vo svetlata dnevna soba. toa bea prijateli {to gi zapoznavav ili vo Bagdad kafe ili vo Tri javora kaj{to barem sekoj vtor den odev na ru~ek ili ve~era. “Ubava ve~er. od kolegi do najobi~ni rabotnici {to imav mo`nost da gi zapoznam za vreme na moite sekojdnevni pro{etki niz gradot i negovite privle~ni mesta. I nas nekoj da n# izvadi na bela videlina!” Navistina se ~uvstvuvav neprijatno. Naj~esto. Vo mojot ednogodi{en prestoj tamu ova nikoga{ ne mi se ima{e slu~eno – nekoj da mi dojde doma i da mi govori za moja privatna rabota. “Bravo. Doa|aa sekakvi. “od koga po~naa Amerikancite da govorat za vremeto?” 255 . “taka treba. “Znam deka drugo ti e na um! Znam i kakvi ste vie Angli~anite! A zboruvate za vremeto sekoga{ mislite na ne{to drugo!” “Jas sum Amerikanec!” rekov i setiv kako qubeznosta mi se gubi i is~eznuva niz malku podotvorenata vrata. osven kolegite.

Mo`at taka da ti tropnat na vrata baraj}i laj~e kafe ili {e}er ili {olja zejtin a lesno. no sum objavil dve knigi raskazi po 1991 godina.” naedna{ mi olesna i so povtornata qubeznost {to od nekade mi se vrati go ponudiv pija~ka pa duri bev spremen da ja ostavam mojata rabota na predgovorot za utredenta dokolku taka ispadne za{to Makedoncite se mnogu nepredvidlivi. Vo Amerika. “Antologijata {to ja pravi{.” “Toga{ `al mi e. da ti ostanat do sabajle.” “Odli~no. amerikanski. “koj ti e kriteriumot?” “A zo{to toa treba vam da vi go objasnuvam”? se pobuniv za{to samo dottuka si dopu{tiv da stigne mojata nequbeznost. za vakvi ne{ta.Dragi Mihajlovski “[to e va{iot problem?” go pra{av direktno i so mnogu koncentracija za{to koga }e se voznemirev mnogu lesno pravev po~etni~ki gre{ki vo sintaksata. milo mi e. ^ovekot me gleda{e kako netuka. vidov mu ide{e da me fati i da me frli od pettiot kat za da stanam piftiesta masa pod trkalata na mnogubrojnite vozila {to dolu na 256 . ama ne ste vlegle vo mojot izbor!” mu rekov bez zaobikoluvawe. se vadi pi{tol! “Za{to jas sum makedonski raska`uva~ koj{to slu~ajno e i va{ kom{ija. onaka direktno. na najprofesionalen mo`en na~in. ako gi ponudi{ edna pija~ka.” direktno i mi odgovori. te{ko mi doa|aa zborovite a koga }e mi dojdea nikako ne mo`ev da gi stavam vo nekoj pristoen red. “Dali ste dobitnik na Racinovoto priznanie po 1991 godina?” “Ne sum!” “Dali ste dobitnik na Racinovoto priznanie pred osmostojuvaweto a ste objavile kniga po 1991 godina? “Ne sum.

a ti sega mi zboruva{ za kriteriumi. Vie Amerikancite navistina premnogu si dozvoluvate. objavuvam. “Sekade ima nekakvi pravila. vrska nemaat tie od literatura! Tie se mo~kovci {to gi nasledija mestata od svoite tatkovci i vujkovci pa sega u{te si zedoa pravo da ka`uvaat koj pravi ovde literatura a koj ne! Sram da im e! Sram da ti e {to gi slu{a{! Literaturata 257 . vidov. najdobriot pisatel. Nemam Racinovo za{to nego go delat lu|e kako kolegite tvoi od Fakultetot. Tie mislat deka s# znaat pa si dozvoluvaat da ti ja polnat glavata so gluposti. veruva{e deka samo toj i nikoj drug e bez konkurencija. Jas go pravam izborot. a?” zbesna ~ovekot i povtorno stana od mesto. verojatno.” “A dali nekoga{ si pomislil kako se delat nagradite vo Makedonija. Mislite svetot e stado ovci pa }e go stri`ite kako {to }e vi tekne. mi se stori i so zmiskite o~iwa. Vie. Ima tuka red!” “Za kakov red govorite?” rekov. kako do{lo eden Amerikanec taka so nego da govori. vo negovata Makedonija vo koja. “^etiri dolgi meseci rabotam vrz knigava i taa e moja. Ti velam. ne{to vrz koe se krepi svetot vakov kakov {to e. ovde. za mene znaat i vrap~iwata ovde. vo kolona ofkaa i pi{teja po nekakva pristojna `rtva. Postojat kriteriumi i to~ka. mi se vnese vo mojot neizbri~en amerikanski surat nebare saka{e da vidi {to ima vnatre {to toj go nema. na negov teren. Toa vo Makedonija ne proa|a. “Smirete se!” mu rekov i mu ja trgnav desnata raka so koja ve}e me dr`e{e za mojata nova makedonska ko{ula. ednostavno ne vleguvate vo mojot izbor i toa e toa!” “Ne mo`e toa taka!” mi re~e koga se povle~e nazad na svoeto stol~e i malku se pribra. “ednostavno ne mo`e.Antologi~ar ulicata. “trieset godini pi{uvam raskazi. mi prijde blisku. Stana. nedozvoleno blisku.

gubitniiik? U{te utredenta razgovarav so Vlado za ova. Ostanav taka u{te dolgo. po dolgo vreme. onoj {to go simbolizira{e seto gubitni~ko vo mene. Kako mal. potisnat vo dlabinite na mojata du{a. samo se nasmea i mi re~e: “Gluposti. nekakvi amaterski li~ni tvorbi za koi. Nikoga{. Duri slu{av kako od Vodno pirka{e sve`o vetre i gi branuva{e dolgite sini zavesi naedna{. navistina. nekoj taen mrak mi ima{e izbieno. zaludno vikal – ti si sepak samo eden gubitnik. smeta deka se genijalni kni`evni dela. so luwa vo o~ite izleze niz vrata i me ostavi da sedam na mesto kako zdrven. onoj {to so siot svoj glas i celo vreme. Po~na da me jadi janya. se razbira od svoj aspekt. sum steknal samo ednostran vpe~atok za ovaa zemja? [to ako se dru`ev samo so lu|e {to svesno ili nesvesno go pothranuvaa samo Ri~mond vo mene. Dali ne{to zgre{iv? Navistina ne mi be{e jasno. Toj e uspe{en advokat i so godini. na lice {to toj znae{e da go vidi i protolkuva. neva`en i osamen tu|inec. nesovladliva lekcija od svojot gneven u~itel. Se mislev dali dobro postapiv. dali treba{e da bidam tolku krut i strog. me ostavaa da se ~uvstvuvam va`en i silen bez da go pottiknat onoj podzaspan Ri~ard vo mene. A {to ako ~ovekov e vo pravo? [to ako. dali mo`ebi premalku go znam jazikot za da razgovaram pristojno so lu|eto. objavuva nekakvi bluvotnici. A koga slu{na vo {to e rabotata. gluposti! Ti samo teraj si ja rabotata a za takvite nemaj gajle. se po~uvstvuvav kako tu|inec. veruvaj 258 . gneven. Koga me vide skisnat i zamislen kako da mu be{e jasno deka ne{to se be{e odlemilo vo mene. samo gubitnik. mo`ebi.Dragi Mihajlovski sekoga{ e nadvor od Univerzitetot! Ja zapomni go ova {to ti go velam!” i lut. kako nekoe u~eni~e {to dobilo te{ka. ne znam po koj na~in. za ovie godina i pol.

dali so oblacite {to se spu{tija od Vodno ili so vetrot {to zaduva od kaj Skopska Crna. po tolku napori i trud. po nastavata. duri odr`av odli~en ~as toa popladne iako. malku me smiri. na moeto te{ko zaraboteno mesto vo Makedonija. Go otvoriv kompjuterot i. temna mucka na nekoga{niot Ri~ard i po~na bezmislosno da mi se krivi. vidov kako od pod gradite se podade valkanata. da podlegne{ na edna obi~na grubost i da se povle~e{? Vo Bagdad kafe najposle dojdov na sebe. za kuso vreme. Me obzede strav i gore{tina. Jas prv }e ti predlo`ev da go vklu~i{ vo izborot!” Ova. naedna{. “Ri~ard. Ri~ard” me viknaa i nabrzo stanav del od ubavoto dru{tvo {to me vrati vo stvarnosta. zarem do tamu si stignal? Tolku li ti se nervite za nikade? Zarem si prestaren? Zarem sega. se ima{e piknato mra~niot Ri~ard i nepovratno me vle~e{e kon bezdnata na gubitni{tvoto. niedno `iri. ne mu zelo predvid niedno delo za kakva bilo nagrada a kamoli za Racinovo priznanie. No}ta koga se vrativ doma svetot ve}e ne mi izgleda{e taka crn. nekakva crna dupka vo koja. Daj bo`e da imavme nepriznat avtor. so kontrola na di{eweto {to ja imav nau~eno od nekoi porane{ni joga ve`bi {to mnogu mi pomognaa vo denovite po razvodot so Izabel. ^uvstvuvav deka }e padnam srede patekata {to vodi nakaj Muzejot za sovremena umetnost. probav da gi povtoram zborovite na Vlado. siguren bev. priznavam. dolu pod yidinite. napi{av dve stranici 259 . Nekakva golema praznina mi se be{e otvorila vo mozokot.Antologi~ar mi. ona {to toj deneska mi go re~e no nikako ne mo`ev da se setam na niv. Na prvata klupa. Si velev. Nekoi od mladite lu|e {to sedeja tamu i navistina pieja kafe ili ~aj me prepoznaa. bez ogled na sostavot. koga otidov na Kale malku da se izduvam. Vo obid za koncentracija. uspeav nekako da se smiram. nikoga{.

Moeto intimno do`ivuvawe na Makedonija preku glasovite na mnogu dobrite avtori {to tuka bea zastapeni. Utredenta stanav okolu edinaeset. ni malku ponemoderna. a nadvor ve}e be{e nabujatil preubav proleten den. pisatelot! 260 . mo`am da go pogalam Vodno i negovoto zeleno telo {to mo}no se kreva{e ugore do neboto predizvikuvaj}i go boga ili negoviot simulakrum. zastanat pred svojata vrata vo {lafrok i vle~ki stoe{e toj – advokatot. Vidov kako zborovite go izrazuvaat tokmu ona {to sakav da go ka`am koga go zamisluvav predgovorot. Malku konzervativna vo odnos na na{ata no. od stilski aspekt. liftot ne rabote{e {to ne be{e mnogu tragi~no za{to znaev deka ubavo }e mi dojde malo razdvi`uvawe udolu po skalite. Sfativ deka sum umoren.Dragi Mihajlovski od predgovorot. No toa samo jas taka si mislev! Na prvoto odmori{te od ~etvrtiot kat. Okolu polno} kako da ~uv nekoi nerazbirlivi zvuci {to doa|aa od stanot pod mene. Ubeden bev deka ova }e bide edna originalna kniga {to }e go natera amerikanskiot ~itatel da sfati deka postoi edna druga ubavina tolku porazli~na od amerikanskata. Si mislev kolku ne e va`na goleminata na zemjata. Edna druga vistina. zaspav. Izgleda no}eska duval veter pa sega vozduhot be{e tolku sve` i ~ist {to mi se stori deka od prozorecot. kojznae. Dobro mi ode{e. krici ili pak samotijata i mojata rasplamtena voobrazba si izmisluvaa stvarnost za sebe. so otvoreno svetlo. Edno vreme yirnav nadvor niz prozorecot i vidov deka od nieden stan ne doa|a{e svetlina osven od mojot. so mal napor. Ne znam dali navistina stanuva{e zbor za nekakvi glasovi. Koga izlegov nadvor. Se optegnav na krevetot i nabrzo.

nema ni{to vo niv. nekoj treba da te spu{ti na zemja” i ona navredlivoto iako nikoga{ ne sum u~estvuval vo Vietnamskata vojna. pomnam. mom~e. kakov bezobrazluk. e odamna iscrpena tema! Pregolema zimorlivost ima vo niv!” “Zimorlivost?” “Gleda{ kakov zbor ne znae{ a pravi{ antologija. si rekov. mnogu beda. a koga predava{ i si go slu{a{ sopstveniot glas. osobeno od iskustvoto {to go steknav od lo{o 261 . po nekoja francuska {ega i mnogu. toa e najstra{noto {to mo`e da ti se slu~i. no jasno be{e deka te{ko mi odi. makedonska beda!” Dali malku go potturnav ~ovekot. Duri i studentite zabele`aa deka ne{to ~udno so mene se slu~uva. Si go slu{av sopstveniot glas. Samo simulakrumi. Go znaev ova od porano. celo vreme se tresat za{to se posni. u{te ne ti e jasno kakvi avtori si vklu~il? Koj u{te vo svetot ~ita avtori vo ~ii raskazi celo vreme vrne do`d? Do`dot kako afrodizijak. “Jenki gou houm. kakva agresija. “razmisli malku za ona {to ti go rekov?” Bo`e. Raskazite im se zimorlivi. No pomnam koga trgnav nadolu po skalite vo obid da bidam {to podaleku od toj nepodnosliv zajadlivec.Antologi~ar “Ri~ard!” mi re~e strogo i mi go fati patot da ne mo`am da pominam. se nadevam deka i sam znae{. ne smee{ taka. ne{to za mojot omilen Hart Krejn. dali navistina go fativ i go premestiv pred negoviot prag sega voop{to ne mi e jasno. kakva perverzija! Verojatno i liftot go rasipal za da mo`e da me na~eka! Mo`no li e ova? Ama zbesnat izgleda ni{to ne rekov za{to toj kriti~arski prodol`i: “Dobro. Jenki gou houuuum!” Na Fakultet mi be{e stra{no. celo vreme mu go slu{av ehoto od zlobniot glas: “Ne mo`e toa taka. Govorev.

Ri~ard e odli~en!”. Taman bev stanat i po obi~aj 262 . be{e koben za mene i za mojot prestoj vo Makedonija. Se slu{a{ i ti se gadi od ~uenoto. da se spoi so mo}noto torzo na zeleniot vitez Vodno ispraveno otade terasite na crvenkastite zgradi. Mislev deka ova e minato. mislam. za surovosta na april kon osamenite. nasekade se govore{e. za Eliot. Dotoga{ imav ubavi ~asovi. studentite baraa stol~e pove}e za da me ~ujat. ubavo se gleda{e izgraviranata yvezda na Vergina. “Ri~ard e dobar. U{te poru~ekta se ka~iv na prviot voz za Ki~evo za{to natamu odamna nemav pojdeno. No steknatoto so godini lesno se gubi za eden den! Mi ide{e vzemi da propadnam. go prekinav ~asot i izletav nadvor vo krugot na fakultetskiot kompleks kaj{to malku me smiri gletkata srede koja eden moj kolega vo pauzata sobira{e {ampiwoni naizlezeni so belite glav~iwa od zeleniloto koe kopnee{e. Povremeno se prekoruvav sebesi {to sum stanal tolku osetliv no toj prekor poleka se tope{e vo tie tri tivki i mirni bogorodi~ni no}i i vo {irokiot dneven vidik od zelenilo i spokoj {to puka{e od rabot pred bezdnata zad samata crkva koja vo gradbata li~e{e na xamija a na grobot do vleznata vrata od 1876 godina. duri i kolegite ova go potvrduvaa. preku gradot zastanat nasrede. Od Ki~evo pe{ otidov na Sveta Pre~ista kaj{to qubeznite doma}ini me primija na konak i mi ovozmo`ija vo tie tri dena odmor. poleka da se vratam na sebe. ti se gadi od tebe i od cela taa simulacija i nepodnosliva laga. kukli{koto {esnaesetkrako sonce! No ponedelnikot.Dragi Mihajlovski odr`anite ~asovi vo periodot po razvodot ovde vo Amerika. No ete istoto mi se slu~i i vo Makedonija. Niz prozorecot na vozot {to ita{e pokraj nadojdeniot Vardar razmisluvav za proletta. Cela sre}a {to doa|a{e vikendot.

so seta ne`nost i so seta ~ista ubavina pla~e{e mojot kutnat Ri~mond i se obiduva{e da go turne pobesnetiot Ri~ard {to saka{e da mava. U{te istiot mig se razvedov od moite planovi da ostanam vo Makedonija a u{te istiot den i od idejata da go zavr{am predgovorot i da ja objavam antologijata. raneta du{a. da udira. sekoga{ sum pripa|al tamu kaj tebe! “Izabel. dve vlaknesti race cvrsto dr`ea dolg stap na ~ij goren del. za kratko. Se pribli`iv. kolku mi nedostiga{e nejziniot topol zdiv. jas ne pripa|av tamu! Jas nemav podgotovka da ostanam tamu! Jas 263 . du{o!” izgleda vikav kako lud niz prozorecot za{to najrazli~ni glavi se podavaa od prozorcite i gledaa de vo mene de vo onoj podol transparent {to mi vise{e pred nosot. Ne ni dozvoliv Vlado ili Josif da me razubedat. masni bukvi pi{uva{e: Ri~ard {pion! Kako grom da me udri od vedroto aprilsko nebo. mi tekna naedna{ i so ogromna brzina vo mislite se vrativ vo mojot Ri~mond. glavata nadvor i se stapisav. Bo`e. Nekade od du{ata. ja izvadiv. ni da vi ka`uvam nadolgo kako seto ova zavr{i. Izgleda posilno oru`je nemav. da vika. gi triev ama ona {to go gledav si ostanuva{e isto.Antologi~ar trgnav kon prozorecot da vdi{am malku sve` vozduh. vedna{ sproti mojot prozorec ima{e zaka~eno transparent na koj so debeli. Ne. verojatno. Ova “Izabel du{o” sigurno mi dojde spontano kako avtomatsko negirawe na ona “Ri~ard {pion” {to se mavta{e pred mene. Izabel. da ubiva! Ne treba. od mojata sirota. naedna{ ne{to odnadvor. Od prozorecot na katot pod mene. deka nagaziv na ne{to. iskrenata nasmevka. na nekoja mina koja od sekoga{ tuka bila tempirana i trpelivo ~ekala da ja stapnam za da eksplodira. sfativ. od kaj prozorecot mi go zatemni vidikot. srceto {to znae{e bezmerno da me saka! Izabel. Gi triev. Po godina i pol prestoj. Ne mo`ev da veruvam na sopstvenite o~i.

jas Amerikanec!” cini~no }e mi vrati: “Ti Ri~ard. Gubitniiiik!” (1996) 264 . naedna{ od temninata na mojata soba ili od aglite na mojata du{a }e buvne izdol`enata figura vo {lafrok i vle~ki i na ona moe “Jas Ri~ard. jas ne bev Vizantiec! Sega koga seto ova go zapi{uvam. ama ti i gubitnik. ti Amerikanec. sekoga{ koga barem i }e pomislam deka vo mene se vra}a Ri~mond. A {to e so Makedonija? Dobro pra{awe. Mi se ~ini deka poleka se vra}am na sebe. s# u{te se nadevam. Najlo{ata sekako. ovde vo ku}ava vo Kalifornija vo koja nekoga{ ja sakav Izabel i vo koja. deka edna{ }e se vrati. sonot i javeto mi se stanati isto. Interesno kako so vremeto dobrite raboti gi zaboravame a ostanuvaat lo{ite. I den deneska.Dragi Mihajlovski nemav takvo seme za da pu{tam takov koren! Ne. Kako blednee nade`ta vo vra}aweto na Izabel taka blednee i spomenot na mojot re~isi dvegodi{en prestoj tamu. re~isi nerazumno zaquben vo kusoto no mo}no carstvo na Ri~ard koj{to definitivno go proteral Ri~monda sose brodovite otade kanalot vo Francija i mu gi razbil i poslednite iluzii za negovoto prezemawe na angliskiot prestol. sekoga{ koga ne{to }e mi trgne za napred.

{to se veli. a nepoznatata po ma~nata. zafrlen apokrif. pomnam. pod mra~nite noemvriski magli legnati vrz Banhil hauz.Milton J as sum prviot na planetava zemja {to mina niz promenite na telesniot um. Povremeno bev svesen za strogoto anglisko lice na mojata Elizabet nadvisnato nad mojata te{ka postela i bledata silueta na doktorot Xeningz koj{to ode{e gore dolu niz gluvata soba krevaj}i gi. neviden stud me trese{e duri ne se smramoriv. ne~epnata vonkanonska tajna {to. tretata no}. A mislam deka ni istorijata ne ~ula i ne videla iako ima u{i na magare i o~i na sokol. eden den. so ista strast kako mene. prva smrt vo 1674-ta koga celi tri no}i. vo skri{nite }o{iwa na mojot du{even 265 . poznata hronika po~na vo 1608-ta godina. srceto mi sopre… Samo vnatre. upla{en kako nikoga{ dotoga{ pred nepoznatiot haos vo koj treba{e da se pretvoram. Moite preobrazbi. teloto po~na da mi se skamenuva od nozete nagore. racete vo bespomo{nost. do u{i ni{to ne mi dopira{e. Mojata kratka. Za drug takov ne znam. mo`ebi. }e veruvaat deka `iveej}i se prisutni na is~eznuvaweto na poslednite tragi od zemskiot raj. }e buvne sred nekoe novo pleme sonuva~i koi. Pred o~i mi se zamati. od vreme na vreme. Potoa. ispu{tav du{a. ostanuvaat nadvor od nea kako nekoj neverojaten. za sre}a.

. ra|aweto na Debora i neo~ekuvanata smrt na `ena mi Meri. Nica. Pa neverojatniot profil na Galilej pobudalen po svojot vrte~ki svet. Pa povtornata `ena~ka so Katerina Vudkok vo 1656-ta. Pa neverojatnata Firenca. Klementilo. vo Spredigl na ulicata Bred. vol{ebniot glas na Leonora Baroni. nepovtorlivi lica. kako beskrajno se raduva na moeto golo. bole{liviot Xon vo 1651-ta. Pariz.Dragi Mihajlovski um {to se bore{e da se oslobodi od skamenetata mesna masa i kone~no da se spasi. Potoa zbr~kanoto lice na ve{tiot Kornelij Jansen. mi se vrte{e mnogu brzo nekoj poznat no podzaboraven film.. u~enite.. pa na Xon mesec i pol dena podocna. po~etokot na slepiloto vo 1644-ta. nepovtorlivi prijateli Gadi.. frleno vo pregratkite na mama koja s# u{te zbiva{e umorna od te{kata poroduva~ka i silnoto krvarewe. Pa `ena~kata so mojata mnogu qubena Meri Pauel. ra|aweto na }erkata Katerina godina potoa i smrtta nejzina vo 1658-ta vo mart samo mesec dena po smrtta 266 . begaweto nejzino po samo mesec dena brak i vra}aweto nejzino po tri godini. samo tri dena potoa. za da mi go zavr{i portretot kako {to be{e obi~aj me|u pobogatite semejstva vo toga{niot London. zanesniot koncert na Barberini. luto {to ne mo`e mene. Pa prekrasnoto patuvawe do Francija. mojot najmil prijatel {to go snema vo avgust 1638-ta. Xon. Pa mra~nite yidini na Kembrix i svetloto lice na Diodati. nivnite veseli. Freskobaldi. Pa ne`nata Meri vo 1648-ta. ispituvaweto vo Domot na lordovite pred lutite. Dati.. Fran~ini. desetgodi{no mom~e da me zadr`i miren doma. Pa te{koto nadoa|awe na celosnoto slepilo vo 1652-ta. Bonmatei. Go vidov tatko mi. Kultelino.. nervozni faci na islednicite i ra|aweto na milata }erki~ka Ana vo juli 1646-ta. Pa temniot amfas na vatikanskiot bibliotekar Lukas Holstain. krevko telce svitkano vo tenki peleni.

golemina. stamenost me smetaa za simbol na moralnata ~istota i nadmo}. za golemite. liceto na Elizabet. vo svojata bujna nesredenost me sporeduvaa i posakuvaa da stanam rodna jabolknica. ^estopati. smrt. lo{ite kavgi so decata. pa temnica. re~isi. ukrasni ~inari po koi London e prepoznatliv do den dene{en. makite od kostobolkata. Lu|eto. a mnogu po~esto. Vo ovie. mojata vtora `ena. tri veka postojano slu{av i za delata {to gi sozdadov u{te vo mojot prv `ivot. qubovta i plodnosta za London da zali~el na [andigarh vo Penxab kaj{to ulicite vriele od stebla praski i slivi ili na Nanking vo Kina kaj{to edna {estina stebla bile ovo{ni drvja najmnogu mango. Pa paleweto na moite knigi vo 1659-ta. Lu|eto doa|aa pod moite kro{ni. upla{eni od svojata 267 . Mi treba{e dolgo vreme da sfatam deka sum stanal eden od ubavite. drsko me napa|aa zaradi bliskosta so Kromvel i golemata ~ista revolucija za ~ie ostvaruvawe dvaeset godini gi odlagav golemite pisatelski planovi. povtornata sloboda. Ne mi be{e seedno.Milton na nejzinata majka. visokiot stil i ogromnata u~enost {to denono}no u{te od svojata dvanaesetta godina ja zgolemuvav do denot koga sosema mi go snema videlceto no nekoi. ~isti idei. zaradi mojata ubavina. ne im be{e jasno do kraj moeto poteklo. apseweto i zatvorot. kusa spija. `ena~kata so Elizabet Min{al. simbol na zdravjeto. mo`ebi… *** Budeweto vo 1674-ta me ubedi vo sprotivnoto. ve~nosta. pretsmrtnata postela. glavno me falea. navistina. vrevea. iako pomalubrojni. po`arot vo ku}ata na Bred strit. Gi gledav onaka mali i lukavi kako. glagolea. No jas gi trpev navredite i si mol~ev celi 277 godini.

Ne znam dali ste ~ule za nego. osobeno po svojot star centar so “`olti ku}i visoki” kako {to veli edna od mnogute pesni vo koi e opean. ]e be{e ~isto bogohulie jas da se xarev vo termite na Pela. grizat posilnite i povrednite od sebe. rasteglivo vreme.Dragi Mihajlovski beda i kusove~nost. Dolgo. ja `iveam. siguren sum. *** @elbata mi se ostvari vo 1951-ta koga povtorno se rodiv kako ~ovek vo gradot Monastir {to vo prevod od gr~ki na slovenski bi bilo Obitel ili Bitola kako {to Makedoncite do den dene{en go vikaat. a najmnogu za zemjata na Aleksandar. ~inev. nepredvidlivo. posakav povtorno da go setam radosnoto iskustvo na vodata i nejzinoto postojano te~ewe do sopstvenata smrt vo edno od mnogubrojnite moriwa. Smrtta na Diodati me spre~i vo toa i vesta za vojnata vo mojata Anglija. vo mnogu ne{ta e nalik na sekoj pristoen evropski grad {to se dr`i na zemjinata te`a. No sega imav vreme. Deneska. Makedonija. Napati `alev za moeto neostvareno patuvawe vo Grcija. da si ne{to kako most preku koj vrvi najrazli~en svet i ostava tragi od sopstvenoto iskustvo vrz mojata zatapena ko`a zgolemuvaj}i go sekojdnevno moeto iskustvo na trpitel. a prijatelite da mi umiraat od surovite musketi i golite me~evi. A srceto me vle~e{e da go zavr{am patuvaweto. Ubavo e da bide{ ~inar. no golema {teta e za vas ako ne ste ~ule za{to toj. po tolku vreme. no. Samata ve~nost. se zbiraat na kup vo sitni. Dosta mi be{e iskustvoto od stoewe na mesto. bezobrazni zmiski gnezda {to gi vikaa dru{tva na pisateli i gi kasaat. bi vi padnalo `al za negovata provinciska sostojba zgu{en blizu 268 .

dostoinstveni semejni ku}i i nesoodvetniot asfalt poturen po {armantnite sokaci niz koi do skoro vrvele pajtonxii so vpregnati igrivi vranci i dami vo dolgi zdolni{ta so {areni ~ador~iwa krenati nad nivnite na{minkani glav~iwa za da gi {titat od pekolnoto letno sonce sekoga{ zinato i nadvisnato nad gradot nebare pohoti da ja zasu{i sekoja nepristojna vlaga ra{irena po du}anite i niskite `elezni }epenci. slanina i piper. kromid. onoj nadaleku poznat bukovski piper. ^estopati onoj {to go vikav dedo ide{e kaj nas so natovareno magar~e luk.Milton do neprirodnata i neproodna gr~ko-makedonska granica osobeno ako mo`ete da go vidite onaka ukrasen so ki~ bo`ikni yunyurki i {und zgradi~ki ispr~eni sred starite. jajca. Semejstvoto vo koe glumev malo. za{to vo toa vreme gra|anite bea siroma{ni od merata nadvor. pa kakva-takvata potkrepa od selo ide{e kako dobivka na lotarija. ide{e kako mevlem na rana po denovite pominati so suv leb ili leb natopen vo voda so malku {e}er i kakao. Mnogu go zasakav 269 . na pat od Albanija kon svojata smrt vo Misulongi. mo`ebi edna{ mese~no. ako ste ~ule. pr{ki. Ku}ata be{e na samo desetina metri od `elezniot most preku koj. be{e zdrava selanka od bliskoto selo Bukovo vo ~ij manastir. vo edna stara evrejska ku}a na dva kata so ubava sina fasada svrtena kon reki~kata Kurderes i so golem dvor od zadnata strana vo koj ima{e edna golema crnica i peralna zad koja yirka{e niska duwa so bunar i tulumba pod vetkite. Taa {to ja vikav majka. lordot Xorx Gordon Bajron. nevino bep~e `ivee{e na ulica Solunska. vo toa vreme. prespal dvetri no}i mojot angliski sledbenik od devetnaesettiot vek. pominuva{e po eden tovaren kamion. s# se kupuva{e na kuponi. Edno jajce ispr`eno na oko vo stopenata slanina.

rahiti~en. Dedo misle{e deka pla~am od radost {to pobedil narodot no jas pla~ev zaradi svojot dolg i neprokopsan `ivot. mi se ~ini. poradi bistrinata i relativnata u~enost za toa vreme. pretpostavuvate. pa onaka mal i malku. zaradi neishranetosta. kolku za sebe i za svojata nezavr{ena sudbina. iskreno zaplakav ne tolku poradi lo{ata kralska kob. a nego go imaa rodeno Petre i \ur|a. o~emo Tita. za bogoslu`ewe. germanskiot i francuskiot: gr~kiot zatoa {to u~el gr~ki na u~ili{te. Ne samo poradi hranata {to edna{ nedelno ni ja dotura{e tuku. pred s#. narod se pita!” Toa me potseti na sirotiot ^arls {to go obesivme vo 1647ta. rabotel vo germanska fabrika zaedno so mnogu plenici od pokorenite teritorii od strana na Tretiot rajh) a se slu`e{e i so vla{kiot i staroslovenskiot za{to ednostavno poznava{e mnogu Vlasi so koi si ima{e davawe-zemawe i podolgo vreme pee{e vo selskiot hor na crkvata vo koja. Mene posebno me trogna koga eden vtornik (obi~no doa|a{e kaj nas vo pazarnite denovi a vo Bitola pazar e vo vtornik i petok) sednat skromno na drvenata koklica do {poretot za drva (zna~i sigurno bilo zima) mi ka`uva{e za malata revolucija od 1945-ta koga cela Bitola izlegla na [irok sokak i so paroli krenati do nebo vikala: “Ne~emo kraqa. 270 . Tamu u{te go nau~il ruskiot i ukrainskiot (vtoriot pat. francuskiot zatoa {to bil pet godini vo Mec i germanskiot zatoa {to na dvapati po tri godini bil vo Germanija. Govore{e sedum jazici od koi najdobro gi znae{e gr~kiot.Dragi Mihajlovski toa kuso ~ove~e so orlovski nos i meki race. s# u{te se koristea evangelijata razmno`eni od prviot prevod na Biblijata na crkovnoslovenski jazik {to go napravil svetiot Metodij vo devettiot vek. Kolku neferski odnos kon blagoto sedma~e {to zaedno so Ilinka ja imaa rodeno mama.

]e imalo potop... go slu{avme glasot na ^e~eta i 271 . Ovojpat ni `ivin~e ne }e kurtulelo. bev slabo. Nemav pove}e od edinaeset godini.. vo ku}ata na Marika Jefti} i majka & Evgenija. Najmnogu ^e~e i Caki.” Majka mu Zaharija. Toj ne pomne{e duri ni baba mu kako se vika.. So liceto zalepen za prozorecot i srceto v petici go prexvakuvav seto ona {to tie denovi se govore{e niz Bitolata. “Musakija. vujkoto na Marika. dvajcata bra}a {to bea najdaroviti za raska`uvawe prikazni. so kratki pantaloni i bela mai~ka podarena od Xan Spiro. taa {to ja vikav baba. Musakija. go ~ekav prviot potop vo mojot vtor `ivot kako ~ovek. *** Na Solunska. zgrbavena i so krst na ~elo.Onoj {to go vikav tatko be{e posebna prikazna. Potop }e imalo.. {to be{e dojden od Amerika da ja izgradi kambanarijata vo rodnoto Magarevo. Vtor po Noja. Ama mnogu polo{.Milton Petreta Ilija i ne pomnam koj (tuka zavr{uva pomneweto na `enskata linija). Kitana Mihajlo. Mihajla kojznae koj.” vele{e ~esto duri eden den vo 1962-ta ne go otvoriv prvokupeniot atlas i ne ja pronajdov oblasta so takvoto ime i gradot zalepen za Jadranskiot breg. Ilija Konstantin.. `ivee{e so nas.. odvaj govore{e makedonski oti be{e Vlainka rodena vo Albanija. Tri ve~eri. zbieni eden do drug kraj te{kata avlija na Bel~evci duri ku}ite naokolu seni{no potvrduvaa i ni gi smrznuvaa korka~kite srcenca. Kavaja. No pove}e ni{to ne nau~iv. Ne znam koj prv go pu{ti takviot glas no znam deka naskoro site govorea za toa. Koga }e go pra{av kako pogolem kako se vikala baba mu. ne mnogu visoko mom~e. samo }e ja navedne{e glavata i }e re~e{e: “Ne oti znam. niska. Samo deka tateta go rodile Kitan i Zaharija.

stana ja otvori staklenata vrata i od salonot pra{a glasno. Stoev taka i gledav vo reki~eto dolu pa vo naobla~enoto nebo gore {to se murte{e od kaj Pelister. vidi {to e!” go natera mama tate a ovoj poslu{en.” go ~uv jasno glasot na Marika zaripnat od pu{ewe. `eleznite. mama {ie{e na ra~nata singer ma{ina a tate na nakovalnata samodelski go stava{e polovinata |on na {tiklite od ~evlite na mama.. Samo tate ponekoga{ }e opcue{e ne{to ako go proma{e{e brut~eto so ~ekanot i se perne{e po prst ili ako ~ue{e ne{to revolucionerno na novoto radio: “Sviwi kapitalisti~ki. te molam. Toga{ nekoj zatropa so bastunot ozdola. No toj samo mava{e so ~ekan~eto po |onot duri ne go namesti i ne & go poka`a na mama. ]e nadojde Dragorot. Toa Evgenija. kako i obi~no na krevetot vo }o{ot. pot~uknuva. ]e se udavime. s# `ivo i divo po ku}ite }e ispodavat. kako ja povtoruva bliskata zakana. Ne veruvav deka ne znaat. mirnata atmosfera doma: baba dreme{e. gi otvora }eramidite. iako samo povremeno. mostovite }e gi odnesat. Umirav od strav. drvenite. Kastro }e vi dojdi do ak!” Jas se prepotuvav kraj prozorecot i ~ekav. “veli fati gi kapkite pred da zavrne i da bide docna!” “Nadvor e vedro” veli tate. Edinstveno me smiruva{e.. Koskite mi se stresija. stara i nekadarna tropa{e vrz tenkiot tavan. ne mo`am da ja slu{am!” Tate potoa go slu{am kako se ka~uva na krov.” veli potoa koga se spu{ta i koga povtorno 272 . ]e n# snema do eden. Potoa zaedno se smeeja.Dragi Mihajlovski samiot prizra~en i nestvaren. Nikoj ne poka`uva{e voznemirenost. ]e ima potpop. “[to e?” “Mama se pla{i. Sigurno ~ul. }e nadojde Kurdeles. Tate be{e poreznik i gi {eta{e site du}ani vo gradot. kako malo dete. “Nema da vrni. ne{to prereduva. “Odi. “ne vrni od vedro nebo!” “Fati gi. gi znae dobro site slabi to~ki.

Malku se uspokoiv no janyata s# u{te me jade{e duri no}ta sosema ne se spu{ti nad Kurdeles i duri zdravi svetli yvezdi ne bolsnaa na spokojnoto nebo. Ne ni mo`at so drugo tuku so sueverija }e ni gi trujat decata. “Sueverie e sueverie. poslepladneven son. u{te od vrata & se razvika na mama: “Gadovi kapitalisti~ki. zadi{an. No ni{to ne se slu~i. Bukvalno ni{to. Utredenta mi stana malku pojasno koga se vrati tate besen od rabota i koga. dali mu presu{ile izda{nite izvori? Dali. “na starata ~avkite & go ispile umot!” No ne mi go imaa ispieno i mene. I natamu zalepen za penxereto se pra{uvav {to mo`elo da bide vo pra{awe. Tate redovno go kupuva{e vesnikot. Dali seknale bo`jite mo}i. Goli otok e za niv!” “[to e toa sueverie?” pra{av. Takvite ne se za dene{nicata. “od kade jas pak da znam {to e? Samo znam deka ne e dobro i deka na kapitalistite im slu`i protiv narodot!” Tolku za potopot za{to ne sakam sega premnogu za toa da glagolam. ne go zeme{e i legnat na drveniot krevet ne go ~ita{e duri o~ite poleka ne mu se zatvorea i ne zagr~e{e vo dlabok. ednostavno se premislil i re{il da n# ostavi na svet? Dali toa ima{e nekakva vrska so moeto tajno anglisko poteklo? Toga{ mi tekna deka ni vo Novata Makedonija ne pi{uva{e ni{to.Milton sednuva na sandukot zad nakovalnata. Zo{to ne bi pi{uvalo vo vesnikot za edna takva golema nesre}a? Voop{to ne mi be{e jasno. a jas redovno mu go kradev od porezni~kata ~anta i go ~itav pred toj. najaden i polupospan. polupismen 273 . U{te dolgo.” re~e otse~no. ona za koe so denovi {epote{e celata Bitola. Sram me fa}a. so saati klin~ev kraj penxereto i ~ekav da se slu~i ona za koe ni govore{e ^e~e. Jas magister od Kembrix podlegnav na sueverie i treba{e eden sirov.

Posebno stanav dobar vo pi{uvawe sostavi i vo slikaweto. tamu site me smetaa za genie osven tate. emigrant od Rusija po ~istkite na Stalin. preku Marika koja predava{e muzika vo istoto u~ili{te. stigna i doma. No i pokraj moite vnatre{ni nedoumici. go sovladav makedonskiot re~isi kako rodniot angliski. Vo mnogu slu~ai toa e pokritie za neznaeweto i nemo}ta da se izleze od sopstvenata ograni~enost. so ~antite na grb. `ivee{e vedna{ zad Teatarot vo edna dvokatna. belogardeec. S# mi be{e zdodevno. Toj postojano mi vele{e:” U~i. a glasot za toa. golemi planovi po~naa da kovaat za na krajot tate da re~e “]e go dadam kaj Ivan Melnikov!” A Ivan Melnikov. Mama i tate so denovi raspravaa kako }e bide {to }e bide so deteto. minuvavme tuka kraj nea na patot do u~ili{teto “Goce Del~ev” {to be{e samo stotina metri 274 . Edna{ nacrtav tolku dobar portret na mojata sou~eni~ka Mare {to nastavnikot vedna{ me pofali. u~i da ne kopa{!” A jas u~ev. da vi ka`am deka najgolemi problemi imav na u~ili{te.Dragi Mihajlovski Vlav od Makedonija da me vrati na zemja i da mi go poka`e patot! *** Koga sme ve}e kaj magistraturata. osven nedela. u~ev. Kako i da ne mu e dosadno na eden kembrixski diplomec vaka nerazumno frlen (barem toga{ taka mi se ~ine{e) vo edno osnovno socijalisti~ko u~ili{te nekade vo srceto na Balkanot! Edinstvena uteha mi be{e u~eweto na maj~iniot jazik i toj predmet najmnogu go sakav iako li~no smetam deka u~eweto stranski jazik samo ja zatapuva intelektualnata mo} na poedinecot i vo mnogu go spre~uva negoviot brz razvoj. `olta ku}a {to vleva{e po~it osobeno kaj nas decata {to sekojdnevno.

po tolku mnogu vekovi. Prvin }e re~e{e deka s# e vo red i deka nema nikakov problem. }e dobijam li~en u~itel. preku Marika. grubo ja razbudi mama i & re~e: “[to veli{. nervozen od merata nadvor. site vremiwa se skudni!) be{e dobar izvor za dopolnitelen prihod. koj{to i samiot be{e poznat muzi~ar i ima{e svoja cena vo visokite londonski krugovi. Darbata ja naslediv u{te od mojot prv tatko Xon. da re~eme. a potoa. Klavirot & be{e vo edinstvenata nejzina soba na gorniot kat i taa redovno dava{e ~asovi na decata od pobogatite bitol~ani ako toga{ voop{to mo`e{e nekoj da se nare~e pobogat ili posiromav. svet ~ovek! No ni{to od seto toa! Koga po vtor i posleden pat nastavnikot. na primer (ete za kolku bea pobogati!) mo`ea na golemiot odmor da si kupat perek 275 . Sekojdnevno. da go dajme kaj Melnikov ili ne?” mi stana jasno deka od u~eweto kaj majstorot Melnikov nema ve}e ni{to.Milton potamu. Miha. {to se veli. i }e po~ne{e na ~istoto re{enie da go dodava ona “ili ne” i mene mi stanuva{e jasno deka tuka. }e po~ne{e da se koleba kako da ne e dete na socijalizmot tuku nekakov balkanski Hamlet. gotski balkon so nade` deka naskoro }e minam niz ogromnata drvena porta i }e se predadam na tainstvenosta na taa neverojatna ku}a i naukot na toj re~isi. mori. barem za tate. Mnogu nadaren bev i za muzika. se zagleduvav vo golemite svetli prozorci i ubaviot. Sonuvav za denot koga povtorno. me pofali za pejza`ot {to go imav nacrtano spored edna ~udesna razglednica {to vnukot na tate. Gazdaricata Marika ima{e klavir {to vo tie skudni vremiwa (vo Makedonija. Dobro. leb nema za nikogo pa ni za mene. na minuvawe. Za{to tate be{e takov ~ovek. vo zavisnost od raspolo`enieto koe naj~esto mu be{e nikakvo. kolku {to setiv. ja ima{e prateno od Vara`din kaj{to slu`e{e vojska i koga tate. ima{e malku pobogati vo siroma{tijata ~ii deca.

(bo`e kolku se sramev od nea!) faten vo nebrano. po ugledot na Homer. sednata na klavirskoto stol~e me pra{a “Koja pesna ja znae{?” “Marina” ispaliv kako od pu{ka i vo slednite pet minuti taa me prate{e a jas peev svesen deka na starata u~itelka ne & se dopa|a izborot za{to “Marina” toga{ ja znaeja site mladi i se pee{e vo pridru`ba na gitari. si dobiv u{te edna. jas redovno.Dragi Mihajlovski ili pinerlija a ne obi~na solena koja be{e za pet dinari poeftina! Zna~i. ne mo`ev da & ka`am ne pa taka. eden den ednostavno me zapre i mi re~e: “Saka{ i ti da u~i{ klavir?” A jas. }e go minev `elezniot most. po samo dva dena se najdov vo golemata priemna sala od ni`oto muzi~ko u~ili{te (zamislete kakvo poni`uvawe za nekoj {to go napi{al vo heksametri. koga bev doma i koga Marika dava{e ~asovi.” vele{e mama. i nejzinite falbi za mojot sluh. na ulica i toa sigurno ne be{e pesna {to treba da se u~i vo edno seriozno muzi~ko u~ili{te kakvo {to be{e bitolskoto so svojata golema reputacija {irum Jugoslavija. mojata nastavni~ka po muzi~ko. “pogolema e od nego!”) v race i so ~antata na ple}i odev “po krajot” od ulicata kako {to me u~e{e mama. pottiknata od kole{kata Morfa. }e dojdev do vlezot od starata bolnica svesen deka dottuka me sledat zagri`enite o~i na 276 . Treba{e da me vidite kako so violinata (“siroto dete. Ne znam dali Marika. ili zatoa {to mo`ebi od sede~kata pozicija do naj~esto netalentiranite u~enici ja zabele`a zad perdencata staveni od mama preku stakleniot del od vratata mojata skukulena i zaslu{ana silueta. pokraj obvrskite na u~ili{te. }e se zalepev do staklenata vrata {to vode{e vo salonot i }e se zaslu{av vo zvucite na klavirot {to doa|aa vedna{ tuka od sobata pokraj na{ata ~ija vrata redovno ostanuva{e otvorena. “Zagubeniot raj”!) a starata Hrisula. “Ima odli~en sluh!” & re~e potoa Hrisula na Marika i jas.

Treba{e ili da odam vo sredno muzi~ko ili vo gimnazija. ne smeev da guknam. za{to ednostavno. Potoa. be{e najstrog i najmnogu se lute{e za sekoj fal{ otsviren ton. tate gi rede{e. taka i mojata muzi~ka kariera brzo zavr{i. po edno pedesetina metri odewe niz nego. kaj }e stigne za da se fali pred kolegite poreznici ili pred nekoj zaskitan rodnina {to }e dojde{e kaj nas na ~aj ili kafe. Mojot prv makedonski u~itel po muzika be{e Taki Hrisik. I toj. doa|aa i tate i mama i gordi na svojot sin (tie nemaa poim. toj misle{e deka si uspeal vo `ivotot.Milton mama. nego pove}e za{to mo`e{e da si dozvoli da reagira a mene. Potoa dojdoa i koncerti na koi. imavme izostren sluh i sekoe ~kripewe n# vade{e od pamet. vo mojot vtor `ivot. pomnam. na primer. pomalku. Tate dolgo se bune{e {to sakam vo gimnazija. Za dvete istovremeno bev fizi~ki preslab. }e izlezev na {irinkata po koja vedna{ doa|a{e muzi~koto u~ili{te. se razbira. pomnam. da stanam voen muzi~ar! Mo`ebi onoj {to odi so ispravena glava na 277 . Toj me u~e{e solfe` i mi gi poka`a prvite ~ekori vo svireweto violina. veruvajte mi. Stegnat od nema{tijata vo koja se dave{e siot svoj `ivot. No kako i likovnata. ako stane{ voen muzi~ar! I malku treba{e. ama i jas. mislam. Ponekoga{ me kara{e koga }e zaboravev da donesam kalifornium ili taka ne{to. se se}avam. Xika. za moeto poteklo!) mi mavtaa od vreme na vreme. da gi zabele`am vo nivnata retka va`nost. edna voso~na masa so koja se ma~ka{e gudaloto za da ne ~kripi. Krajot si dojde nekako sosema prirodno so zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te. mi se smenija u{te nekolku u~iteli. Eden kup pofalnici dobiv. so seto svoe vekovno iskustvo. kolku da gi vidam. }e svrtev desno vo soka~eto kaj{to `ivee{e mojata sou~eni~ka Uranija i. se razbira.

I~ nemu ne mu bilo gajle za kambanarijata vo Magarevo tuku seto vreme se tokmel da ja zeme za `ena na{ata Marika.Dragi Mihajlovski krajot od povorkata i udira na ~ineli! Sepak pobedivme jas i mama a vo toa mnogu ni pomognaa slabiot karakter na tate koj nabrgu stigna do ona svoe “ili ne” i n# ostavi na mir i mene i mojata nepredvidliva sudbina. ~ukawe na srceto! *** Potoa dojde slu~kata so ma~kata. Edna godina po smrtta na starata Evgenija i dva meseci po povtornoto doa|awe na Xan Spiro vo Bitola koga se razotkrija vistinskite celi na negovoto idewe kaj nas. Xan Spiro & nudel ubav i komoten `ivot vo Amerika kaj{to navodno imal tri ku}i i golemo bogatstvo no taa ne mo`ela da go 278 . se na{la na golemi maki. Mo`am u{te mnogu da vi govoram za tie siroma{ki no ~udesni denovi od moeto povtorno detstvo vo Bitola no ima drugi raboti {to sakam da vi gi ka`am. Namerno ne ja spomnav prvata qubov za{to bi bilo sme{no i cini~no eden iskusen ma` po zrelata. cvrsta qubov so triesetipetgodi{nata Elizabet Min{al da govori za svojata detska zaqubenost vo nekoja desetgodi{na pla~ka! No taa postoe{e i be{e do`iveana!So seto crveneewe. negovata vnuka! Mama ova go doznala od Kate. zaminal od Bitola i nikoga{ ne se vratil. prislu`ni~kata na Marika koja po svojata nesre}na ma`a~ka so nekojsi ‘r~pal od Kru{evo bukvalno ostanala na ulica i u{te kako osumnaesetgodi{na raspu{tenica do{la vo ku}ata po par~e leb i ostanala celi ~etirieset i dve godini! Marika i samata razvedenica od brakot so nekojsi oficer na kralskata Jugoslavija koj{to po doa|aweto na Bugarite vo 1941-ta. tresewe na nozete.

so u`ivawe re{i da ja `rtvuva lenenata vre}a vo koja sekoj mesec zema{e zajre od bakalot Trifun.Milton ostavi grobot na majka si na Bukovskite grobi{ta. Na krajot za s# be{e obvineta crnata ma~ka Mica. go molev da se popi{mani no toj ne saka{e da ~ue. mojata mileni~ka. Se vle~ev po tateta. a Kate i samata vo dlaboka. Ne mo`e{e `ivotin~e da smisli. ^uvme dolu vikawe. ja gu{ka mama. ne znaela {to da & ka`e. pla~ewe. gluvcite }e n# izgrizat!” Potoa ja 279 . “Ih. “]e najdam druga!” & re~e na mama. Navodno mnogu mjaukala od koga do{ol gostinot. kako za prvpat mo`ebi po tolku godini. vri{tewe. Mama sleze da vidi {to se slu~uva a jas zastanat na drvenite skali ja vidov Marika kako gi kubi kosite. Po kusa postapka & be{e sudeno a presudata. mnogugodi{na vrska so inkasatorot Burme. Treskavi~no mislev {to da storam. Koga be{e re{eno toj da ja pogubi sirotata Mica. smrt vo vre}a. “Nejzinata }erka se prema`ila za sopstveniot vujko i ostavila grobot da & se zapusti!” Barala sovet od Kate. Se upla{ila da ne ostane na ulica za{to Burme nikako ne sakal da ja zeme. I po tri dena s# se smiri. “[to }e pomisli mama!” {etala po dnevnata i se tufkala so denovi. go gledala so zelenite o~i i go uro~ila. A kako }e ja zemel koga ve}e imal `ena so dve deca a pustata Kate nemala pojma? Najposle slu~ajot se re{i sam od sebe. Naedna{ go snema. “da ne sum jas da turam otrov vo vizbite. ma~ki!” vele{e. ne mu davala da spie. ja pikna vo vre}ata i ja zavrza so debel sixim. Za nas Angli~anite `ivotnite od sekoga{ bile svetiwa. Toj ima{e ne{to sadisti~ko vo sebe. Go gledav tate i nikako ne mo`ev da ja sfatam negovata vozbuda od bliskata smrt na ma~kata. pa|a na kolena. ja fati Mica. kako roni solzi. Vtoroto utro po novata 1963 godina osamna bez amerikanskiot gostin. treba{e da ja izvr{i koj drug ako ne tate.

izleze na tavanot. Be{e `iva. Srceto mi se stegna. kaldisa. Na sedmiot pat tate izgubi du{a. dolu. Tie odea so tolku mala brzina {to duri i jas. besmopomo{no pretka{e udrenoto `ivotno. ja namesti drvenata skala. “samo da kurtuli!” Zastanav na patot i ~ekav. povtorno ja zede vre}ata i se izgubi vo tunel~eto {to pokraj klozetot vode{e do dolniot salon a potoa po drvenite skali do gorniot kaj{to be{e drvenata skala za na tavan. ja krenav vre}ata so sirototo `ivin~e vnatre koe bolno mjauka{e vo panika i izlegov na ulica. Toga{ dojde spasonosniot glas na mama ozgora. So solzi v o~i otr~av od drugata strana na avlijata. mom~e od dvanaesetina godini. izmi se i odi!” Tate kako {to be{e veren i poslu{en kon rabotata. od drugata strana na avlijata se slu{a{e tihoto cvilewe na sirotata Mica koja nikako ne ispu{ta{e du{a. kako {to vele{e mama i vo nalet na nesigurnost samo ja frli vre}ata preku yidanata avlija. “Ne pla~i!” me te{e{e mama zastanata do mene. “Te baraat od rabota! Presle~i se. si gi istrese racete i svika po mama da mu donese ~a{ka rakija. skokna i po neceli pet minuti go snema od doma. Koga ja frliv vre}ata vo prviot 280 .Dragi Mihajlovski krena vre}ata vo koja se me{kole{e Mica i tiho mjauka{e. “ma~kite imaat devet `ivoti!” No ve}e tate be{e dolu. Gledav kako pet ili {est pati ja prave{e istata operacija i si mislev {to mo`am da storam. razmesti nekolku }eramidi i bezmilosno ja frli vre}ata od vrvot na pokrivot! Od penxereto vo kujnata gledav kako vre}ata bapna dolu na ~imentoto vo dvorot zad ku}a. vedna{ zaboravi na zlostorstvoto {to ne uspea da go zavr{i. Dodeka sede{e na niskite skali~ki i poleka ja tope{e rakijata. Sonceto bleska{e niz crnicata a vo vre}ata. mo`ev lesno da gi stignam. “Baraj nekoj kamion!” mi podvikna mama od penxere. Znaev deka koga toga{ }e naide nekoj od kamionite so krenati ceradi.

Po~nav da se privrzuvam za predmeti. mojata prva londonska mama {to sega mirno po~iva na skromnite grobi{ta malku podaleku od Banhil Hauz. Se pojaviv naedna{ i bez najava vo stanot na eden crnomurest gospodin vo skopskata naselba ^air. Poradi prikaznava {to vi ja ka`uvam }e go vikam gazda za{to imeto. da go dovr{am neverojatnoto patuvawe niz sinorite na vremeto zapo~nato vo London vo dale~nata 1674-ta. Mi trebaa to~no tri dena da se smiram i da sfatam deka teloto pove}e ne me interesira. Od site agli na stanot ovoj mi se vide najprijaten za{to neobi~no me potse}a{e na toplite pregratki na mama. Od vreme na vreme si go gledav telceto i se pra{uvav zo{to sum stignal do taa katastrofalna sostojba na nesklad i telesna paranoja. Se motkav onaka mal i slabi~ok niz temnicata pod golemiot televizor i ne sakav da se mrdnam od tamu. Prvata no} mi be{e najstra{no i najte{ko. so godini. vo krajna linija i ne e va`no. od penxereto na mojata ku}a gi zamisluvav i crtav novite svetovi vo koi naskoro treba{e da stapnam. Pla~ev. stoev taka u{te dolgo i go gledav voziloto so skopska registracija kako poleka mi is~eznuva od pred o~i. vo toa stan~e na {esti kat so fantasti~en pogled na Skopska Crna i [ara da ja izvr{am svojata makedonska misija. Najprv be{e crveniot 281 .Milton kamion {to naide i zabrm~i od maka na ugornicata pred `elezniot most. Treba{e tokmu tamu. Kako da znaev deka so odeweto na Mica mi zamina cel eden svet tuka zad sviokot kaj `oltoto vla{ko crkvi~e vrz ~ii yidovi. *** Ne znam dali be{e kazna ili sudbina koja treba da se izodi {to po izvesno vreme povtorno se pojaviv na ovoj svet kako malo crno ma~or~e.

ni zad {oljata v bawa pa poleka se prepu{tiv na milosta i nemilosta od 282 . Vo Makedonija. mnogu ne go sakav. Potoa mnogu gi sakav kau~ite osobeno onoj vo golemata dnevna soba zad koj ~estopati. Toj be{e kako magnet za mene. ni zad televizorot. Ottoga{ toj stana moj nerazdelen del i gazdite nikoga{. Po samo {est meseci ve}e ne me zbira{e nikade. ne znaeja {to da pravat so sebe.Dragi Mihajlovski le|en {to sekoga{ stoe{e vo bawata so specijalna pesok vo nego {to u{te prviot den od mojot prestoj tamu. prva i posledna `elba vo denot. najmnogu od s# me nervira{e toj nesvesen pederastriski odnos me|u ma`ite. gazdaricata mi go tutna pod nos i me natera da ja izvr{am prvata nu`da. po vratot i kaj opa{kata za{to veruva{e deka miluvaweto na ma~kite go smaluva pritisokot. koga i da izlezea so mene i so dvete }erki vo maloto korejsko kole. A ni gazdata od po~etok. bidej}i mal po zafatnina. ne go zaboravaa da go ponesat. Osobeno me nervira{e negovoto navaluvawe so ~asovi da me gali kaj u{ite. begav da se skrijam od zdodevnite potrebi na }erkite da si igraat so mene sekoga{ koga }e dojdea od u~ili{te ili koga. vsu{nost. Ni zad kau~ot. mac!” }e pobegnev vo najtemniot del od stanot (zad nekoj od kau~ite) i mol~ev kako zaklan dodeka ne se otka`e{e. Sekoga{ koga }e go ostave{e kompjuterot i }e se upate{e kon mene so ona negovo odvratno “Mac. ednostavno. Mnogu mu bev lut za{to ne sfa}a{e deka ne sum ma~ka tuku ma~or i deka takvata pederastrija me vadi od pamet. No vremeto i mojot brz rast si go storija svoeto. Mi ide{e da pobudalam koga }e videv dedo kako gali vnuk ili tatko kako bacuva sin! Ili prosto koga dvajca ma`i }e se sretnat na ulica. }e se pregrnat i }e se izbacat! Znaev deka najlo{oto vlijanie {to nekoga{ go imale Grcite vrz Makedoncite e tokmu ova i mnogu mi be{e krivo! Jas ova nekolkupati i mu go poka`av na gazdata.

tajno gi listav so {epite. Samo Makedonija sega 283 . Vsu{nost. osobeno zatoa {to pove}eto od dve-tri iljadite knigi na policite bea angliski. a posebno onie ve~ernite koi redovno gi gledavme so gazdata. Osobeno se raduvav. na edna debela kniga vo tvrd povez vo koja bea sobrani site moi pesni na latinski i angliski jazik. Taa be{e sprotivna od gazdata. & se motkav me|u noze i ja minuvav ne`no so opa{kata vo znak na po~it i bezrezervna qubov. ne znae{e vistinski da & vrati. edna po edna i dobiv pretstava za ona {to go rabotat moite naslednici denes. nikoga{ ne me pipka{e. Stra{no me potse}a{e na tatkovata ku}a vo London. i vistinski me zasaka nebare & bev tolku po`elnoto treto dete vo ku}ata. od na{ite me~ti i soni{ta za poubav i posre}en `ivot. a sprema{e redovno samo prva liga jadewa i nikoga{ ne zaborava{e da mi dade prv da probam. I {to e najva`no. odbran alkohol i dobra muzika. Zatoa pak najmnogu ja sakav gazdaricata. tuku objektivno sogleduvawe na eden crn i mnogu iskusen ma~or! Vestite {to gi emituvaa preku celiot den. Taa znae{e da saka i mislam deka nikoj vo stanot osven mene.Milton gr~koto vlijanie. ni{to ne be{e otideno podaleku. ^estopati no}e koga site }e ispolegnea i }e zaspieja. Spokojna i beskrajno ~uvstvitelna poleka ja stopi omrazata {to od po~etok jasno ja poka`uva{e kon mene. Duri ni gazdata koj{to be{e navistina mnogu mek ~ovek so inteligentno lice i poluseda brada no se ~ini. od mene. mo`ebi prvpat po tolku vekovi. veruvajte mi. Jas toa stra{no go cenev i sekoga{ koga ne{to }e sprema{e na {poretot. Ja ~itav i si mislev kolku dene{nite umovi ne se otideni podaleku od nas. premnogu be{e zafaten so svojata intelektualna rabota za da mo`e vistinski da go ceni i saka ona {to mu go nude{e `ivotot okolu nego. Ova ne e narcisoidnost. Stanot be{e poln knigi. ne ka`uvaa za nekoi kojznae kakvi promeni napred.

mo`ebi svesno. Kutriot Aleksandar! I samiot bi se razo~aral od ovoj krevok ostatok od negovoto mo}no carstvo vkle{ten me|u bezobraznite gr~ka. Lu|eto {to se javuvaa na ekranot. Mo`ebi nesvesno. a Fakultet vo Skopje! Epten mi zvu~e{e poznato! Toj kako ambiciozen ~ovek na samostojnata Makedonija mnogu retko se navra}a{e na minatoto za{to smeta{e deka toa e sopira~ka i znak za starost. Dovolno be{e samo da gi vidi mrtvite ribi vo negoviot sakan Aksij kako se kapat vo kiselini i nafta i da mu se zgadi! Toj nekoga{. jas sega ne mo`am to~no da ka`am. ponekoga{. A toj be{e ambiciozen od merata nadvor. albanska i srpska dr`ava. Ironijata da bide pogolema. duri Aristotel na uvo mu gi otkrival tajnite na svetot. osobeno vo studenite januarski no}i na 1994-ta.16-ot i 17-ot vek a be{e roden vo Bitola! Zavr{il sredno vo gornata gimnazija. barem taka sum ~ital. Razbrav deka ne so mnogu radost govore{e za 284 . No sepak. da si go naslika sopstveniot portret! Gazdata sepak naskoro sfati deka jas ne sum tuka da mu go smalam pritisokot tuku da mu go zgolemam. sednat kraj bregot blizu do rodnata Pela. nedoverlivi i siroma{ni. toj po~na na mene da gleda kako na nekoj stvor praten od boga da mu pomogne vo ostvaruvaweto na negovite ambicii. mo`el lesno da ja zameni frlenata trska so ~etka i zagledan vo besprekorno ~istite vodi na rekata. polni sueverie i strav za bliskata idnina. toj be{e diplomiran anglist zainteresiran glavno za. koga vo ~airskoto gnezdo }e se soberea site doma kaj{to jas celo vreme gi ~ekav optegnat kraj nasteganata termo pe~ka. mene mi se ~ini. najgenijalniot period od angliskata kni`evnost . bugarska. isto kako i toga{ bea tvrdi.Dragi Mihajlovski be{e nezavisna dr`ava no nikako ne i pobogata od vremeto koga `iveev kako dete vo ku}ata na Solunska vo Bitola. znae{e da ka`e po ne{to od svoeto minato.

danovci. a kolku malku znaewe! Tikvari. Potoa govore{e za nekojsi Qango. go nau~ile mawakov i sekoj ~as. se natprevaruvale koja pokuso }e oble~e a potoa. u~i {ekspiri. “ti kako hipik i {izik. po nagovor na ma{kite koi gledale da se spasat kako znaat i umeat za{to nikoj aber si nemal od matematika. kolku xeparac ima{ mese~no?” i toa so isto~nomakedonski akcent za{to bil dojden od Pirinska Makedonija po kavgata na Tito so Dimitrov i po zatvoraweto na makedonskite u~ili{ta tamu. bidej}i sepak bile `eni. studentite no glavno be{e jasno deka ne mu se dopa|a obrazovniot sistem vo Makedonija iako ~estopati znae{e da ja istakne nesoodvetnosta na steknatoto znaewe so realnite sostojbi vo op{testvoto. xonsonovci. na golemiot odmor ili na eden od malite. u~enicite. miltoni.Milton gimnaziskite i fakultetskite denovi. “kolku potro{eno vreme. neprijaten pogled }e go pra{al. sviftovci a vamu realnosta pi{ti po tikvari! Ete ti sovr{en izvor za nesre}i!” Mnogupati go spomenuva{e nekojsi Temeliev od gimnazija koj{to so naostrenoto moliv~e piknato me|u zabi }e mu se potprel na klupata i gledaj}i go pravo v o~i so ostriot. neprespanata no} i utrinskoto {etawe so pajtoni niz [irok sokak do 285 . @enskite. tikvari!” Ova tikvari ne znam dali se odnesuva{e na profesorite {to go u~ele ili pak na nego. nezvr{en matemati~ar {to gi vadel na tabla samo devojkite i gi teral da pi{uvaat samo najgore na tablata dodeka ovoj sedel dolu na katedrata i im yirkal pod mini sukwite. na niv. U{te ja spomnuva{e maturskata ve~er vo Oficerskiot dom. gi terale ma{kite da soberat pari i da gi ~estat najprovokativnite so taze kifli od butkata {to toga{ nekade ja otvorile vo dvorot gimnaziskata uprava i gradskiot sovet. “u~i. negoviot prv kostum na zelenkasto so kafeavi {trafti so{ien po toj povod. “Glupost! Glupost!” naj~esto vele{e.

Mi kupuvaa samo odbrana hrana za{to stomakot od dolgite mnoguvekovni varewa ne mi prima{e s#. pa preku mostot. po`arnata. Tri ~etiri nastani i nekolku izbledeni lica za ~etiri godini sekojdnevno (osven nedela) vjasawe od doma kraj bolnicata. {to i da pravea. prv na spisokot sekoga{ bev jas. slavnata 286 . Jas bev negov apsoluten gospodar. kako i da vrzuvaa kraj so kraj.Dragi Mihajlovski gimnazijata i nazad. *** Do toj januari ve}e stanav glaven vo stanot. dolgi musta}i i ubavi dolgi noze. vojskata. Doma samo si mislea deka tie se glavnite ne sfa}aj}i deka. Da ne ve buni ova {iba. vo mojot ne mnogu golem no sepak dovolno tainstven posed. narodnata banka do gimnazijata. mo`e{e da se ramni so mojata ubavina. Gazdata i gazdaricata barem edna{ nedelno specijalno za mene odea vo Vero i mi kupuvaa posebna hrana. pokraj Dragorot so dlabokoto yidano korito. vsu{nost. Doma bea prose~no siroma{ni kako i re~isi sekoe drugo semejstvo vo Makedonija no sepak. `iveeja kaj mene. posledniot {kolski ~as. zaripnatiot glas preku zvu~nicite na inaku mnogu strogiot direktor i tolku. Imav prekrasno crno ko`uv~e. stara trikatna zgrada so mnogu tesni penxeri ili “Bastiqa” kako {to toga{ ja vikale u~enicite. Nea ja jadev kako netokmu. Site doma padnaa na moite {tosevi. Najomilena mi be{e {ibata. Ako tie vladeeja so sredniot i visokiot vozduh niskiot neprikosnoveno be{e moj. proyirni zeleni o~i. angliska varijanta na ona {to vo makedonskata biblija stoi kako savska carica. toa e. Retko koj ma~or pa i ~ovek. pokraj Sveti Dimitrija do saatot. bi rekol. vsu{nost. Poleka i uporno vo taa godina dena gi ocrtuvav sinorite na mojot atar.

od ~ist mir {to se veli. “Den dva }e bide malku ~uden dodeka se otrezni sosem od anestazijata. a potoa glavno }e bide samo gladen!” re~e eden od kasapite so krvaviot skalpel v race kako ni{to da ne se slu~ilo i. samo kimna so. Taa ima{e re{eno od mene da napravi intelektualec.Milton nilska konkubina na Solomon zaradi koja toj se svrtel protiv svojot Jehova i po~nal da ja obo`uva Astoret ili Astarte. vidov. re{i da me skopi! “Idi fevruari. ja vrvev gazdaricata so opa{akata no ni{to ne pomogna. mo{ne visoka. Mo{ne. Vo Veterinarnata stanica pi{tev do nebo. Posebno mi pa|a{e `al koga gledav kako site doma. bo`icata so rogovi na polumese~ina i ja navestil skore{nata propast na izraelskata dr`ava. Najte{ko mi padna krajot na januari koga naedna{ gazdaricata. se previtkuvav. sparot ili grickav od vkusnite kit-ket solenki. Koga me zede v race i me predade na trojcata kasapi vo beli mantili taka mole`livo ja poglednav (za ova bev car) {to sirotata `ena. vo toj mig za mene. go brkaat mesoto niz tenxereto a jas. glupavata glava i prodol`i da se xari vo kompjuterot. {to }e pravime koga }e mu se prisaka za nadvor!” Gazdata ni{to ne re~e. meka i pla{liva.” mu re~e taa na gazdata duri sedea kraj grealkata vo sop~eto kaj{to toj rabote{e. “na {esti kat sme. tuku ima{e cvrstina i re{itelnost na vojskovodec. No toa be{e mojata cena. za malku }e se popi{mane{e i }e zaborave{e na celokupnoto proizvodstvo na intelektualci vo ovoj svet. Samo odmavna so glavata {to be{e znak za kasapite da me legnat na edno drveno masi~e i da me sredat. zaedno so 287 . spokoen i bezobrazen si {lapkav od viskasot. molev. Site simulantski doblesti gi upotrebiv. No taa ne be{e kako gazdata. sednati na zaedni~kiot nedelen ru~ek po sekojdnevnite tr~anici i nervozi vo gradot.

“poubav i popameten mi si od ~ovek!” Navistina me saka{e. glavno lo{o. “Vidi. Ba{ taka. vo odnosot kon `enite e {to zaboravaat deka `enata treba postojano da se zaveduva i osvojuva. A i jas nejze. mi se ~ini.“ & re~e toj edna{ koga poduen ja krena glavata od kompjuter. na koja tolku insistira{e gazdaricata.Dragi Mihajlovski drugite dvajca. mojata nova intelektualnost. Zatoa postojano rabotev na sebe. zagulen i zabludan vo svoite anglisti~ki studii. vidi mu go telceto. imav so `enite za sega da pravam gluposti. “Intelektualec na mama!” mi vele{e denski gazdaricata i me polne{e so toni najprebrana hrana. “vidi kolku dolgi noze ima. s# za nejze se dr`ev. *** Raka na srce. 288 . crn ma~or so antena kaj gazot!” “Toj ne e obi~en!” mu re~e taa. iako onaka navidum smeten. Posebno onaa izbranata. Duri i gazdata. tuku naglo po~nav da se vrtkam okolu knigite i ednostavno. “toj sepak e samo ma~or. I navistina imav rezultat. kade i da se matkav. vidi kolku pametno te gleda!” Jas vidov deka taa e zabegana i znaev kako ponatamu. mi se ~ini. po pro~itanata kniga. vo ~udo go gleda{e na{iot nesekojdneven odnos i. vo dolgite ~airski no}i kraj termo-pe~kata. Premnogu iskustvo. Do krajot na mojot prestoj vo stanot vo ^air barem taa do kraj i bez zadr{ka me saka{e. da gi goltam kako bonbon~iwa. no}e. Ne samo {to ne poka`av nikakvo interesirawe za nekakov vulgaren seks so nekoja ma~ka. qubomore{e. sovr{enite vlakna. mislev {to i kako }e napravam utredenta samo da ne izleze gazdaricata od spobudalenosta po mene. od vreme na vreme. is~ezna zasekoga{ od mojot `ivot. [to i da pravev. Kako slep za stap. Obi~en. nabrzo dojde do izraz vo fevruari. Glavnata gre{ka na ma`ite.

Koga se vrati. priznavam epten me vade{e od pamet i postojano me tera{e na lo{ewe. Vrska koja me natera do krajot na taa godina i re~isi celata sledna da se posvetam samo na edna rabota zaradi koja. Samo za nego i za nikoj drug. vsu{nost.Milton *** No naskoro sfativ ili nekoj tainstven poriv vo mene me natera da sfatam deka sepak jas bev tamu zaradi gazdata. sredove~en ~ovek so volja i avtoritet. Potoa me slegoa po liftot. Koga pukna proletta. Silno rumenilo mu gi ima{e obleano obrazite i prvpat. po malku. “]e se snajdeme nekako. vlegov jas i gi po~uvstvuvav. vo racete nose{e edna golema pletena ko{nica so kapak odozgora vo koja. se oble~e i go snema edno dva ~asa od doma. po dolgo vreme. “Odime Bitola!” re~e toj naedna{ eden petok koga stana od kompjuter i vide deka site sme tuka i ne znaeme bukvalno {to da pravime so sebe.” re~e gazdata. navistina. go podbucna gazdata u{te vo mart da se mavne barem na kratko od tesnotilakot vo ^air. Gazdaricata bukvalno me dr`e{e v skut. a jas 289 . a toa se slu~i mo{ne rano vo taa 1995-ta i koga eden kup gugutki doletaa na na{iot golem prozorec svrten kon Skopska Crna i so bistrite glav~iwa po~naa da ni ~ukaat na stakloto {to mene. mi zali~i na energi~en. me vade{e od |onija. me piknaa v kola i setiv brm~ewe na motor koj{to. sum bil storen ma~or i dojden da po`iveam so toa blagorodno semejstvo vo skopskiot ^air. po dolgo vreme. “A ma~orot?” pra{a gazdaricata. sfativ od eden nastan {to se slu~i vo Bitola deka postoi tajna vrska me|u nego i mene. Zna~i proletnata emocionalna ispraznetost {to naj~esto se izrazuva niz taga. blagodaetite na samotijata i temnicata.

Sproti nas ja gledava ku}ata na Marika.Dragi Mihajlovski vo sklad so mojata teorija za dr`ewe na zavodni~ka tenzija kon `enite. Vo Bitola nemav stapnato od 1964-ta. zastana i go ugasna motorot. od onoj do`dliv den vo oktomvri koga so dve ra~ni torbi. “Videte ja ovaa sinata!” Go podadov glav~eto niz ko{nicata i yirnav nadvor. siguren bev. fevruarska kampawa. samo sega be{e mnogu tro{na i stara. drugata so tegli ajvar. Sfativ deka i rekata i `elezniot most gi nema. Gazdata zabavi malku i vidov mu ide{e da me fati onaka istoporen za glava i da me xitne bezmilosno vo beskrajnata pelagoniska ramnica niz koja sega minuva{e magistralniot pat. ednata so ali{ta. “mil. tur{ija i lutenka zaminav na studii na Filozofskiot fakultet vo Skopje. me pogali po glav~eto. zaneseni od proletniot pejza`. mil!’ re~e nekolkupati i mu svika na gazdata da ne vozi mnogu brzo za da ne mi se lo{elo i taka. Gazdaricata vedna{ nasedna. jas se pribrav i slu{nav kako kapakot. Ova be{e Solunska. od vreme na vreme }e go turnev kapakot i }e ja podadev glavata za da zamjaukam nekolkupati za. Na mestoto od prvata se protega{e asfaltna ulica a na mestoto od vtoriot ima{e krstosnica so semafori od ~etirite strani. Od ku}ata izleze 290 . so les se spu{ti vrz mene. nepoznati i neprijatelski zgradi i ja poka`uvaa malosta na moeto maalo za koe nekoga{ mislev deka e ogromno i nedopirlivo. Nekoga{nata ubava sina boja sega be{e bleda i izgrebana a fasadata & nalikuva{e na lice od ma~or tuku{to vraten vo sabajliwata po dolgata no}na. “ re~e gazdata koga naglo svrte desno. “Sega }e vi ja poka`am ku}ata vo koja sum roden. da ne zaboravat na mene i moeto veli~enstveno prisustvo. Kaj starata bolnica se krevaa golemi. Znaej}i to~no do kade e granicata. Na golemata predna vrata s# u{te se dr`ea dvete ~ukalki a na dvete penxeriwa so golemi bukvi pi{uva{e Se prodava.

se me{kolev. a gazdata kima{e so glavata. nemate pojma kolku mu se izraduvav na svojot atar. “Ami me poznava{ mene?” Gazdata odmavna so glavata iako mene vedna{ mi tekna koja mo`e da bide. slu{av i te{ko mo`ev da poveruvam deka jas sum `iveel del od `ivotot na mojot gazda ili obratno. Vedna{ mi otvori nova {iba i me ostavi cela. na rajat. Ama {to }e mi e tolkavo ku}i{te? Zatoa go prodavam.Milton edna crna babi~ka i koga gazdata & prijde ubavo gi na~uliv u{ite oti sakav s# da ~ujam. Se prpelkav. Kate. toj del od mojot. se trkalav. “Kate sum jas. a?” govore{e babi~kata. smalen i stopen vo ~uvstva i emocii. “Na Cola veli{ deka si. Va`no od kolata. Dodeka gledav kako gazdata se pozdravuva so staricata a ovaa vleguva vo ku}ata i ja zatvora zad sebe te{kata drvena porta razmisluvav treskavi~no koja mo`e da bide zada~ata {to treba da se ispolni a {to }e me oslobodi od stegite na moeto sega{no postoewe i }e mu dade sloboda na mojot du{even um. Gazdaricata toa go sfati kako dobar predznak. Ma~kite se privrzani za domot a ne za lu|e. samo so glav~eto podadeno nadvor niz ko{nicata zaslu{an vo ~udniot razgovor me|u Kate i gazdata ja sfativ tajnata povrzanost me|u mene i nego i smislata na moeto pojavuvawe vo forma na ma~or vo negoviot skromen ovozemen `ivot. da 291 . *** [tom stignavme doma vo ^air. Sekoga{ vele{e deka si kako nejzino dete. Taa misle{e tebe da ti ja ostavi ku}ata. Seedno. Kako taa da te rodila!” Slu{av taka. @ivi se tvojte? [teta {to se iselivte. pomni{? Marika umre pred deset godini od srce i mene mi ja prepi{a cela ku}a. sekoj zbor da go goltnam. Tie ne se ku~iwa.

A }e dojde{e do nekoe kriti~no mesto kaj{to be{e svesen deka ne uspeal da najde solidno re{enie. toj se zalo`i vo Parlamentot za mojata sirota i slepa glava. me naso~i. onoj komu mu go dol`am prviot `ivot za{to koga mi be{e najgusto po restavracijata na kralot. ~ovekot komu mnogu mu dol`am za{to negovata Samovilska kralica mi be{e klu~en izvor za mojot Zaguben raj”. Od taa bolest odamna bev izlekuvan. nekoi soneti od Astrofel i Stela na Filip Sidni. moram da ka`am. me upravi da se ka~am gore na policata za knigi vedna{ do televizorot i da ja du{kam. Pritoa. “S# se ova mali raboti.Dragi Mihajlovski ja is{lapkam.” & govore{e gazdata na gazdaricata. deka malku se zanesuva{e. go nadopolnuva{e toa so intonacija i gluma. pa sonetite na maestroto [ekspir. Ednostavno stanuva{e zbor za nekoja vi{a sila koja taka me tera{e i ne me ostava{e da pravam {to sakam kako {to obi~no pravev vo popladniwata optegnat na foteljata ili ispru`en kraj pe~kata do xamot. veruvajte mi. angliskiot junak {to i samiot umiraj}i na bojnoto pole vo Holandija mu ja dade svojata ~utura na drug voin na umirawe. Ne be{e sueta vo pra{awe. }e gi otpe~ate{e na igli~niot pe~atar i }e ja sedne{e gazdaricata do sebe da & ~ita. pa nekoi soneti od Amoreti na Spenser. sve{tenikot od katedralata sveti Pavle vo London. “vreme 292 . ili preubavata Na svojata kolebliva sakana od mojot prijatel i sledbenik Marvel. No {tom zavr{i obrokot ne{to vnatre me {trekna. }e gi zavr{e{e na kompjuterot. Mnogu mu se smeev koga mu gi slu{av ne tolku uspe{nite prevodi na Dan. Sakav ili ne{to me tera{e da sakam da go svrtam vnimanieto na gazdata tokmu na taa kniga. Mnogu & bev blagodaren. da ja grebam samo debelata kniga {to gi sodr`e{e starite moi trudovi. glavno od angliski na makedonski. Gazdata odamna se zanimava{e so nekakvi prevodi.

Treba{e samo da me vidi mene kako denono}no se vrtam okolu mojot Zaguben raj. mu se ispravija. No ba{ toga{ ja vide mojata stara kniga i o~ite mu svetnaa. Mlad. muskulite pod lo{ite ali{ta mu se zategnaa. Najposle sfati. ne{to {to }e se pameti i so koe Makedonija }e se gordee!” A toa golemo mu be{e na dofat od rakata. Gazdata se vnese vo nego 293 . Be{e petok. odvaj ~eka da go prevali patot do cuckata za otade. vidov. den koga se jadi grav~e vo sekoe normalno makedonsko semejstvo i koga niedna nova rabota ne se zapo~nuva. *** Rabotata vrz prevodot navistina zapo~na vo prviot ponedelnik od mart mesec 1995-ta. veli~enstven vidik. Br~kite na ~eloto i okolu o~ite. istata taa koja i mene me donese pod negovite meki race.Milton e da napravam ne{to golemo. po~uvstvuvav kako mi se budi zgasnatata sueta i kako povtorno me pravi da se ~uvstvuvam mlad. ne znam. mnogu pomlad naedna{ zali~i i gazdata samo minuta otkako go donese ova te{ko re{enie. kako se frlam vrz negovite korici. tokmu toa!” Mnogu se izraduvav. Zagubeniot raj svika. pomnam. Dali pritisokot saka{e da si go namali ili ete taka sudbinata go natera. pred o~i da mu pukne nepoznatiot. Zagubeniot raj! Toa e ona {to }e go pravam. liceto mu svetna. Me zabele`a (koj bi rekol!) svitkan vo klop~e kraj spomenata kniga koga mi prijde toa do`dlivo pretpladne i po~na da me gali. gaze{e niz stanot kako nekoj mlad planinar {to prvpat osvojuva nekoj planinski vrv. kako ja li`am pravta i postojano go grepkam. Skoknav od mesto i radosen im se zakaniv na gugutkite {to nevino klukaa po sa|osanite prozorci.

Mu trebaa mesec dena da gi dotera po svoe za{to vo minatiot period rabote{e strogo na prou~uvawe na Biblijata i gr~kite mitovi. Gazdaricata ne mo`e{e ve}e da izdr`i. no sega ne be{e voop{to zadovolen. mu skokav po kompjuterot. Edinstveno po~na da me zagri`uva umorot {to se 294 . “Raboti {to }e sraboti{ a ako ti zgusti fa}aj go vozot! Ne zaboravaj da go rani{ gospodinot!” Ova gospodinot. {to se veli. Blagodarno ja minav gazdaricata so opa{kata i toa tripati {to be{e znak za mojata golema privrzanost kon nea. Sonceto spe~e i temperaturata se krena do nebesa. Gazdata izgleda{e kako preporoden. go zapi{uva{e ~uenoto. Vo letnata ~airska samotija mu go skr{ivme. zamina za Bitola. Znaev deka bez moja pomo{ ne }e prokopsa i zatoa voop{to ne se {tedev. Gi sobra decata i edno u`asno `e{ko popladne vo koe zdivot se fa}a{e. u{te rano-rano sabajle stanuva{e sve` i poln energija i vo eden zdiv {to se veli. Va`no ima{e vlezeno vo eden svoj ritam. na uvoto. na svoj na~in mu gi ka`uvav re{enijata ili sugestiite. Pettoto peewe be{e gotovo i go zapo~navme {esttoto. ‘rbetot. mjaukav koga }e videv deka go utnal ona {to sum sakal nekoga{ da go ka`am. se razbira. go prepro~ituvav a potoa tiho. se odnesuva{e na mene. Dewe mu visev nad glava i kontrolirav {to pravi. Vo edno takvo kreativno ludilo go do~ekavme letoto. Toj ne znae{e deka sme stanati edno telo i du{a.Dragi Mihajlovski so siot svoj `ar i ume{nost. Toj ve}e ima{e napraveno tri peewa vo po~etokot na osumdesettite. Zatoa toj. Docna no}e koga gazdata najposle }e gi trgne{e umornite o~i od kompjuterot i }e se mu{ne{e kaldisan vo spremenata postela jas tajno go zemav nape~ateniot tekst. Jas seto vreme se vrtkav okolu nego. Bev mo{ne zadovolen. a no}e mu go {epotev tekstot. vo edna svoja {ema na koja mo`e{e da se ka`e ve}e ka`anoto pred tolku godini.

Ostana u{te gazdata da gi sredi bele{kite. Nekakva druga energija me kontrolira{e {to nikoga{ ne be{e tokmu.Milton javi kaj gazdata. podueni o~i i onaka visok i nesmasen }e se sprostre{e na parketot. Toa bezmerno go krena mojot ugled kaj site doma a posebno kaj gazdata koj{to be{e pimpirlija nad pimpirliite. Prevodot be{e gotov vo fevruari slednata godina. Vremeto tivna. nesoodveten. ^ekav moment da se zavrti na ple}i a toj moment redovno doa|a{e pa go gazev po grbot so seta svoja ma~orska te`ina. da napravi glosar i da go napi{e moeto prvo. Porano znaev so najgolema brzina da minam kraj mnogute sitnici naredeni niz stanot ne{to od }erkite ne{to od gazdaricata bez ni{to da dopram ili da turnam. denot se skusi a no}ite u{te rano stanaa prijatni za rabota. pari ima{e malku. bi se otka`al. No sepak do otka`uvawe ne dojde iako sekoj normalen. Ne samo {to mesto ne me dr`e{e tuku stanav i mnogu nesmasen. Dali od prebrzoto tempo ili od ma~ninata {to e sam bez svoeto semejstvo. poznato `itie. Ponekoga{ so saati go ostavav da me gali za{to toj navistina veruva{e deka taka }e si go spu{ti pritisokot i }e se smiri. Letnite gore{tini bea pekolni. Prvpat po mojot dveipolgodi{en prestoj ovde. ^estopati dodeka le`ev sprostren na simsot od prozorecot mi se ~ine{e deka slu{am nekoi debeli i nejasni glasovi {to postojano me dovikuvaa od 295 . naedna{ }e stane{e od kompjuterot so bolki vo grbot i crveni. No duhot izdr`a. tuku pretekuva{e niz site moi pori i me prave{e ~uden. teloto otka`uva{e. No sega sosema ja zagubiv taa preciznost. a promocijata be{e zaka`ana za maj. Na po~etokot od septemvri se vrati gazdaricata i koga vide do kade stignal ne`no go pribra v postela i mu ja vnese onaa tolku potrebna energija {to seto vreme duri be{e so mene mu nedostiga{e. nesmasen. vo takva situacija. po~uvstvuvav nervoza.

Mi ide{e da puknam od maka. “A ma~orot?” pra{a toj kako da go jade{e nekakva janya.Dragi Mihajlovski temnicata. “Ma~orot }e si sedi doma!” re~e taa. mo`ebi. Si rekov kolku e grdo da raboti{ ne{to godina i pol dena za koga }e dojde denot srabotenoto da se promovira. Denta na promocijata brzo dojde. }e go zalepev do oknoto za podobro da gi ~ujam za{to edinstveno tie. Veruvajte oko ne sklopuvav. mnogu sam. “Bidi umen!” u{te dodade pred da izleze i pred da ~ujam kako go zavrte od nadvor klu~ot vo bravata na nadvore{nata vrata. go namirisa. ]e go na~ulev uvoto. niz toa malo uredno stan~e ne znaej}i {to da pravam so sebe. mi otvori hrana i mi ja turi vo specijalnata ~inija {to si sede{e postojano tuka vo edniot agol od kujnata. kit-keti i viskasi. gazdata go veli~ea i mu izrazuvaa licemerni pofalbi. mu gi is~isti o~ilata i mu re~e da sleze dolu i da ja ~eka. bez kolebawe se frliv od prozorecot i se prepu{tiv na ~istoto slobodno pa|awe {to me nose{e nadolu i nadolu vo golemata temna bezdna. Pred sosem da me snema u{te gi ~uv piskotnicite i pla~ot na gazdaricata od {estiot kat vo ^air i lesnite stapki na Elizabet {to ta`no se oddale~uvaa od mogilkata vo dvorot na Banhil Hauz na koja skromno. Od Skopska Crna duvka{e prijatno vetre. Toga{ vidov deka ednoto krilo od prozorecot e podotvoreno. Se ka~iv gore na simsot i so {epite uspeav sosem da go dootvoram. I taka do sabajle. (1996) 296 . Se najdov mnogu. Gazdata be{e vidno vozbuden. Nervozno tr~av niz mojot ~airski atar. Be{e prikve~erina. so obi~ni latinski bukvi pi{uva{e: Milton (1608-1674). Gazdaricata go dotera. iako trevo`ni. Tokmu vo migovite koga. me smiruvaa. Ne razmisluvav mnogu. da te zaklu~at doma pa makar so kup {ibi.

po~nav da go sfa}am tri nedeli podocna no. uni`ena. nepodnoslivi. spokoj vo nemirnata “oaza na mirot”. Oti pred dva dena se puka{e vo Gostivar. {to se veli. a nie (jas i `ena mi). koga sednuvam seto toa da go zapi{am. {to sum i zo{to ja nosam! 297 . ve}e otapeni i gluvi na pukotnici i yverstva po televiziite a i po skopskite ulici. ve}e ne mo`am ni da se setam. barem za tie desetina saati videlce. A be{e ubav son~ev i ~ist den. septemvriski denovi ja nosev bez da znam koj sum. koga od mojot prozorec go vidov piramidniot boj na Quboten i posakav da go fatam i da go vnesam doma na doru~ek. samo po~nav. godina dena po nastanot. pa na Veqota mu dadov sto marki na zaem. nebare gledame nekoj evtin amerikanski film. vsu{nost. mi vetuva{e. tolku. se obiduvam dokraj da razberam {to navistina se slu~i.Zaem N e znam koj |avol me dupna. e toa neva`no za prikaznata {to sakam ovde da vi ja ka`am. stutkana. ama ja vidov! I v race ja nosev! Pet `e{ki. mala. zna~eweto na toa “Ha!”. Makedonija. koj{to. duri sega. “Ha!” samo re~e `ena mi koga & ka`av a. za{to. se xarevme vo morbidnite sliki od ekranot i ramnodu{no grickavme solenki ili ne{to sli~no. bukvalno ja vidov. odvaj vidliva. u{te utroto. A se slu~i! Veruvajte mi deka se slu~i! Ja vidov du{ata Veqova. nenapnati.

“jugoto” staro dvaeset godini i dvata hektari zemja vo Kravari {to gi izmoli od tatko mi. stana simbol za na{eto poznanstvo koe nikoga{. postojan sum samo vo otka`uvaweto od cigarite. izbrazden od taga i siroma{tija. nemam nekoj karakter. decata odamna ne me “{mirglaat” (tie. sega za sega. i od toa mi se sma~i. stomakot vidliv i pod naj{irokiot xemper {to }e go oble~am. “Dobro. {to zaedno ja spasivme od smrt petnaesettina godini porano i koja.” rekov. pa redovno pu{am po dvaeset do trieset dnevno. obi~en ~ovek sum. Na moe ime. pomiren deka bibliotekarskata rabota {to ja rabotam e mojot najvisok dostrel. zaradi mojata vozdr`anost. “Za zakop mi se!” mi re~e Veljo. mojot kom{ija. & donesov presna voda od Magarevo. edinstveno ednostavno. zdravje! Pro}elav. nemam qubovnica. ostatokot od kosata pro{aran so beli vlakna. osven tekovnata na koja redovno. mama. doma i v krevet sum zdodeven soprug. za sekoja sigurnost. i ne se pove}e deca). stutkan. verojatno. poobi~en od mene. stabilizacii i tranzicii {to gi pametam. vsu{nost. zaboraviv. postojano i sigurno ni se slu~uva preminot od mladost vo starost i toa mnogu pobrzo i 298 . ja dobivam platata od trista marki mese~no. na nekoj na~i. ednostavno mu gi dadov parite. i. pisatelskite ambicii vo mene zgasnati. Ama ne bilo s# taka sigurno i ednostavno! Vo na{ava Makedonija ni{to ne e ednostavno i sigurno! Od site mo`ni reformi. po dve nedeli. & ka`av na `ena mi. koga v bolnica. iako sega. glasi dvosobniot stan vo koj `iveeme nie. smalen. i ma~orot Milton. nemam prijateli. me zamoli dolu kraj jasikata pred vratata od na{ata zgrada. ne prerasna vo blisko prijatelstvo. tri dena pred da umre od slabo srce. koga. ~etvoricata.Dragi Mihajlovski A vi velam.

{to s# ne mi iznaredi i ne mi iznaka`a za tie pet minuti kolku {to vise{e na vrata za{to ne go pokaniv doma. Da ti se sma~i. barem.. de. namuz ima{e ili mene. poleka. od ramkata na mojata vrata. 299 .. Potoa. pa oti{ol Kru{evo da zakrepi . kqofnat se spu{ta po skalite i. zaemot si e zaem. namuzot tuka e vo pra{awe. docna mislam deka be{e. pat so barawe” odelo. kako {to }e vidite. ]e se vrati po edna nedela i toga{ }e ni ja prefrli platata. go gledav kako umoren. go {treknalo ne{to vo gradite. crniot ma~or. edna ve~er.” mu rekov. ne saka{e ve}e za ni{to da slu{a a kamoli za fudbal. tuka. bil najlo{iot drugar. besmislata da si ja galam. suvo telo. prazninata. dooden. “ne sme dojdeni do sto marki. ne{to sekretarkata ni e bolna. mi se istopori na vrata i mi re~e: “Vidi. rekoa ne{to ne bil aren. deka “bor~ so platvawe. sakav na mir da si go dore{am krstozborot. kom{ija. kako {to re~e. deka u{te tatko mu mu velel deka bor~lijata bil polo{ od aramija. za onie sto marki. preku ulica. taka mi se stori koga. ama sega ve}e svitkan.i potoa pak se pojavi. paltenceto stutkano na podgrbavenoto. deka bor~ot bil polo{ i od volkot. Duri mi re~e. nekade po vtorite vesti. a potoa naedna{ go snema. babuwosan. liceto bledo i temno. edna{ koga go sretnav na vra}awe od u~ili{teto vo koe predava{e fizika. pogledot otsuten. da mu se snevidi!” “Ama dolg si e dolg. deka bor~ot.” mi re~e Veljo i po~na da mi dr`i profesorska lekcija za dolgot. so ~anti~eto pod mi{ka. deka dol`nikot i na Bo`ik bil ta`en. pred nas. deka ve}e ni televizija ne gleda! No. a Veljo. Dobro?” “Dobro.Zaem pozabele`livo otkolku kaj drugite! Taka stana i so Veljota! Do pred nekoja godina igravme fudbal na igrali{teto.

me merka{e. “nemu najde”. {esnaesettiot. po seta opa~ina na mojata sirota kreatura. a jas stoev kako posran vo nezakrpenite pi`ami. Vnatre. po {ijata. mislev malku za nego i za ona {to mi go ka`a. a potoa samo gi krenav ramenata. pak Veljo. “Ti samo re{avaj si krstoslovki i gledaj da ne ti pobegne bibliotekata. mi se gubi kaj sviokot udolu vo temnicata od neosvetleniot hodnik. Mi zastana kaj liftot. o~ajot. “Ti gi vrati?” mi re~e `ena mi od pod }ebeto vo koe }uze{e so denovi i me pogodi so strelata to~no pod pazuvi. duri ne setiv deka se smiri. kako pekolna naprava. a potoa. kaj{to najmnogu boli. zatresov so glavata. me {ture{e i mi re~e: “Se vrati!” 300 . “Od koja ko`a”. suv i krivonog. istura{e taa poroj pelin vrz mene. neumorno me mava{e po tilot. od nekoja ~udna i nepoznata bolest kako da sakav da se spasam. ne sfa}av {to furtuna me repna po timba. Potoa dojdoa odmorite. bezuspe{en obid za begstvo od monotonijata. barem toga{ taka mi se vide.” mi se nafrli i me napa|a{e u{te desetina minuti. moe prezime. “ne sme nie milioneri”. Petnaeset dena platena nerabota. u{te pet minuti mi se vrtka{e Veljo vo pametot. u{te kolku udari }e moram da istrpam od te{kiot ~ekan {to. go otvoriv {irum prozorecot od dnevnata i pluknav dvapati vo mrakot nadvor. piknata pod beliot ~ar{af i crnoto. do zbor ne mo`ev da dojdam. bosonog.Dragi Mihajlovski nebare nema ni{to vo `ivotot zaradi koe vredi da `ivne{ i da se ispravi{. “Spij si!” & rekov vo obid da si go vratam i onaka zagubeniot avtoritet vo ku}ata. vo bezobraznata `e{tina na stanot. bremen so otrov i liljaci. apatijata. premalku sonce i sve` vozduh za vistinska promaja vo `ivotot.

Toj ode{e a jas se vra}av od rabota.. malku navreknato. Mija~i{ta edni rasipani!” I potoa blada{e u{te polovina ~as. “Dobro. Nikoj ni{to ne & mo`e. re~e. “I. Dva dena podocna. nivnata nerabota ja kude{e. vo ognovi pa|a{e. Gi primaat so vrski.” mi re~e. “saka{ vo marki ili vo denari da ti gi vratam?” 301 . de vaka bilo. de onaka bilo. iako ni vo Gospod ni vo \avolot ne veruvav. so maliot prst ne mrdnuvaat. ti velam. “Ama i sam znae{ kakvi se denes sekretarkite. ni{to. ama glavno sekretarkite. pritisnav na kop~eto i u{te pet sekundi go gledav od liftot kako s# u{te gori vo treski i mafta so racete pred da se krenam i da mu is~eznam od pred zakrvaveniot pogled. s# `ivo i divo iznapcu. pobudalen jugo-nostalgi~ar be{e. siguren bev. Ba{ & e nejze gajle deka decata baraat leb!” “I?” rekov ~ekaj}i najposle da mi gi dade parite i da go prekrati ovoj nedoveten cirkus. zamaen i papsan od gore{tinite. “Sekretarkata se vrati. Parite”. Direktorkata celo selo si go namesti. de!” rekov kratko. Po cel den sedat. mavta{e so racete.. Ministerstvoto za obrazovanie go podbra i gospo|ata ministerka li~no. s# makedonsko na krst raspna i u{te mnogu malku mu treba{e da se raspla~e po Tito i Jugoslavija. `ivotot sma~en. Potoa se nafrli na dr`avata.Zaem “Se vrativ!” rekov nesfa}aj}i mu ja intonacijata i sakav da vlezam vo liftot i da se iska~am gore na {esti. Li~no |avolot ima{e sme{ano prsti vo mojata `ivea~ka. nebare bev vinoven za ne{to {to mu te`e{e na srce ili sli~no. ni sram ni perde ima. se sudriv tokmu so Veljota. Dac! (Toj mene sekoga{ me vika{e Dac iako ne znam zo{to i kako dojde do toa). “Izvini. na vlezot od zgradata.

Velat edno. Ugore visoko. obiduvaj}i se da se odbranam od ne{to {to nikoga{ dotoga{ ne go bev imal za protivnik. pomnam. “Nikoga{ nema da ti gi vrati. sma~kani. da go turkam. A jas sum ~esen ~ovek. “seedno mi e. da ne ve davam pove}e so s# ona drugo {to slede{e. mislat drugo. `eludnikot mi se gade{e. Veljo”. se potsredi i vaka nekako zavr{i: “Ne e seedno dali }e ti gi vratam vo marki ili denari. mislam. [to se pravi{ ti nekoj poseben? Gi znam jas takvite kako tebe. nedoma}in. “Gluposti. “Te gledam dolu kako stoi{ so Veljota i jasno mi e! Kolku e lesno ~ovek tebe da te izmavta! Za kogo se ma`iv! Kaj mi bea o~ite!” I. saka{ vo denari. Vo marki mi gi dade. bil samo privid {to naedna{ pukna i ispari kako meur od sapunica pri 302 . dodeka ne mu go vidov krajot od ko{ulata so kratki rakavi kako is~ezna od pred mene i mi go ras~isti vidikot na ulicata niz koja spobudaleni. milion drugi raboti mi iznaka`a. udolu dlaboko. jurea nedobrojnite voza~i piknati vo usvitenite limeni kutii na ~etiri trkala. Do nosot mi e od niv!” “Od pari ti e do nosot?” se raspali Veljo so okokoreni o~i. Kako mo`e{ vakvo ne{to da ka`e{? Od pari nikoga{ ne im e dosta na lu|eto. bez pri~ina. a potoa malku se potsmiri. i stoev kako zagulen. neprizemjen. me osudi. rekov.” me do~eka `ena mi u{te od vrata. samo }e vi ka`am deka stra{no mi be{e me|u dvata ogna {to se najdov. prazni vo pogledite. odedna{. so porcijata poni`uvawa {to morav da ja goltnam iako vo `dreloto. kakov takov.” i. Saka{ vo marki. Sfativ deka sredeniot `ivot {to re{iv. de!” samo rekov. vo marki }e ti gi vratam!” “Dobro. neodgovoren me nare~e. saka{ i~ ne mi gi vra}aj.Dragi Mihajlovski “Gospode. Znae{ denar~iwava na{i ni{to ne vredat. od vedro nebo. potsmevaj}i se |avolski. cela tirada za parite odr`a.

se ~uvstvuvav kako jas da sum vo taa negova zbr~kana ko`a {to nepristojno se son~a na neiscrpnoto sonce. Po~nav no}e da go sonuvam. krastava mrza {to ja qubev kako gospod i od koja. deka furtunava brgu }e projde. letoto splasnato. a?’ “Dobar sum. Go vidov u{te oddaleku. veruvajte mi. do den-dene{en. vidov me vide i malku ko da se strese. pak }e mo`am da si legnam na bra{noto. veruvajte mi. u{te ottamu po~na da mi mavta nebare sum mu drag prijatel {to ne go videl so godini. nikoga{. Ba{ toa malo. “i~ ne mu ja sekiraj. te{kata. ete ti go Veljo ide od kaj berbernicata “Tomi”. oti za diopterot barem redovno se gri`am a i toj. a jas.” mi re~e i me prese~e so poluzatvorenite o~iwa. Duhot negov. Se obiduvav da se smiram. se klati vo odot. dobar. I sega eden Veljo. “de~iwata ti porasnaa. “Ti barem nema za {to da se sekira{. ne sum posakal da se razdelam. tatko na bezdelni{tvoto. navednat. se voznemiri. “]e bide.Zaem prviot {ilest dopir od karficata {to mo`am da ja krstam sto marki. mi se pikna vo mislite i mi ja naru{i sovr{enata besmisla vo koja `iveev. Tri dena podocna.” mi re~e koga mi se dobli`a. No Veljo ve}e mi ima{e vlezeno doma. 303 . saka{e da me izbegne ama sfati deka e docna pa. koga sobrav sili i sam sebesi si ja priznav sopstvenata nesposobnost. seirxistvoto. krajot na avgust be{e. badijalxistvoto. neo~ekuvano za mene. krivo ~ove~e po~nav da go sonuvam. podvitkan. {to so soni{tata imav raskrsteno u{te pred nekoja godina. batak~ilakot.” mu odgovoriv i sakav vedna{ da zaminam. jas. mnogu mi be{e neprijatno. Dobar si. da se ubedam deka sekoe ~udo tri dena trae. mislam. ostaven na raat. suvo. }e bide. deka s# poleka }e si se vrati na normala.

be. negovoto iskustvo samo go istaknuva{e. na sone. no toj ne mi dade da prodol`am. Si zamina kako ni{to drugo da nema. baba~ko!” dodade i na ova “baba~ko” so tupanica me udri prvin vo levoto pa potoa vo desnoto rame. mi mavna bez da se svrti. “Ami ti nema{e majka? A? I {to stori duri be{e 304 .” mi odgovori. U{te `ena mi nekako da ja piknam na rabota.” mi re~e Veljo utredenta koga me sretna na skalite. duri ne sfativ deka mora ~are da najdam. a malata mi e bistra. Nikoj ne saka ni denar da dade.. vo liftot. damla da me udri. veruvajte mi! “Samo u{te utre. na skalite. da mu se snevidi!” I so saati mi objasnuva{e kakvi bile decata denes. od magijava.! zaustiv. za{to ve}e go ima{e nasekade. neblagodarnosta kon roditelite ja kude{e. vo re~ta mi vleze. “Slu{aj. ]e poludev! ]e poludev na ~isto. “spolaj mu na gospoda. nem me stori za navek. “da & isterame ~etirieset dena na starata. Veljo. na ulica. mu dava za pravo denono}no da me tormozi. isu{il. da nemalo me|u nas. Znae{ i sam kakvi se bra}ata. od ko`a da izlezam. u~itelkata samo nea ja fali na roditelski.. golemiot gi {ie site vo klasot. deka toa {to se svitkal. A vamu majka! Ne e ku~ka. da zbesnam. pred vrata. me zatna. pobelel. “Veljo!” mu rekov i se smra~iv. vo dvorot. od {to treba{e da sfatam deka s# e vo red.Dragi Mihajlovski raboti~kata ti e arna. prijatelski pozdrav od na{eto podzaboraveno minato. “Veljooo! “I jas sum aren. ~e{mi~eto ti te~e. de~iwata mi u~at. deka jas ne sum mo`el da sfatam. me zamol~a. posle neka umrat du{manite!” I tolku. tromboza na lice mesto mo`ev da dobijam. vo parkot. doma. Koj e kako tebe! Eh. a jas stoev li stoev. sr~ka da me fati.

ej. koga trgnuva. Oti ima{e vo ovoj vtor ogan plamen~iwa {to znaeja do srce da me `egnat. ama i mrtviot! Kaj nas samo mrtvite se cenea ama sega i toa vreme projde! Za korka leb. Cela strategija podgotviv. lu|eto o~ite si gi kopaat! Bra}a. oreovi fioki. ili na nerabota. vo slabite to~ki da me udrat. mojata mila. ne? Pogani sme nie. na rabota mo`ebi. mu slu`ea kako igra~ka. pogani! Vo svetot ne e taka! Vo svetot go cenat `iviot.Zaem `iva? Ni{to! Si go drve{e niz Skopjevo za prijateli! Duri koga ja nema{ sfa}a{ deka si ja imal. samo znam deka bev raspameten. koga odi na pazar so zimbil~eto od dedo Noa.po nego se prisposobiv. gospode bo`e!” samo si povtoruvav kako nekoj taze pobegnat od Bardovci i zaminuvav. ~ukaj}i gi na ma{ina i redej}i gi so nervoznite prsti `oltite fi{i vo dolgite. & dadov sto marki od mojot “crn fond” i sosema se posvetiv na vtoriot ogan {to pove}e ne mi dava{e oko da sklopam. koga se vra}a od rabota. znaev. Najposle re{iv da go izbegnuvam Veljota. “nalet da se storat” si rekov. ne znam ve}e {to da ka`am. mi iznaka`a za zemji i obi~ai vo koi. bra}a. koj gi izmisli. i odmavnuvaj}i luto so rakata. Na `ena mi. ko udren so voden ~orap se klatev na biroto. nikoga{ ne bil! Potoa naedna{ se smiri. majka! Za nea do gu{a sum bor~lija. & rekov deka mi gi vrati. izlezen od mente{iwa. 305 . zamina ugore po skalite. do gu{a!” I mi iznaredi eden kup primeri kako se cenela majkata vo svetot. zakopanite soni{ta da mi gi otpretaat i seriozno da ja razni{aat mojata prose~nost. dodeka mi zboruva{e. Prou~iv koga ima ~asovi. koga {eta vo parkot pred zgradata i . da mu se pluknam? Ni sram ni perde da se nemalo. “Gospode bo`e. mi gi pu{ti tregerite {to celo vreme. A majka e vo pra{awe. Makedoncite. za da go zgasnam edniot ogan {to postojano me pe~e{e i du{a mi vade{e.

ja poka`uva{e svojata du{a) naedna{. No Veljo nikoga{ ne se predade. Pristoen bev. oti nadvore{nata vrata mnogu retko ja zaklu~uvame. Ja zatvoriv vratata zad sebe i ~ekav.. Nikoga{! Samo jas bev prostiot {to poveruva deka tuku-taka }e me ostavi na raat! Pet dena pred da zavr{i septemvri (dobro pomnam za{to tie pet dena bea isklu~itelno topli. I dodeka se svestiv. “a ti si 306 . “Veljo!” rekov. pa gotov }e bev. studeni limenki. }elata. ba{ kako kula od karton {to se proboduva.. ja krenav slu{alkata i rekov “Alo!”. [to mo`ev da storam? “Jas mislev deka si ~ovek!” prodol`i Veljo nedo{ikuvaj}i ja opasnosta istoporena pred sebe. docna vo no}ta. popladnevnove~erni pretstavi od Parlamentot. ete mi go Veljo pravo vo dnevnata. go fativ pod mi{ka i re~isi go isturkav nadvor od strav da ne gugne ne{to za parite pred `ena mi oti u{te toa mi treba{e. neposlu{noto me{e podizlezeno niz preramkite. zayvoni telefonot. Se ispraviv od “optegnatata” pozicija pred televizor.Dragi Mihajlovski draga. }e treba{e da se selam. neodqubliva prose~nost! I taka pro`iveav dvaesetina dena. “Taka zna~i!” ja najavi Veljo novata kanonada i saka{e da mi se tuposa vo foteljata. povtorno si gi zasakav belite vlakna. nebare |upskoto leto. Spokojot mi se vrati. da sfati deka sum ja izla`al. Nekoj ma{ki glas mi re~e “Tuka si?” i mi spu{ti pred da sfatam so kogo zboruvam. nikakvo ~ove~e {to so izdol`eniot nos stoe{e pred mene i se zakanuva{e da me probode edna{ za sekoga{. Pred krajot na septemvri i sonot mi se vrati. jabana da fatam i toa zaradi ova malo. grickaj}i solenki i potpivnuvaj}i “Skopsko” od ubavite. pred da umre. pa duri i voljata da sedam so `ena mi pred televizor i da gi gledam dolgite.

Zaem

bil |ubre! Dava{ pari na zaem, a ne saka{ da ti gi vratat! Kade go ima toa? Misle{e mene da me poni`i{! Mene najde, a? Pa jas ne sum rasten na drvo? Od mene najde da se krie{? [to misle{e? ]e mi se priarni, pa }e zaboravam? Ne sum jas dojden do sto marki! Mnogu me razo~ara! Mnogu!” I, vo sledniot mig, itro kako lija, mi ja otvori desnata tupanica {to mora nesvesno da sum ja stokmil, mi pikna ne{to stutkano i kni`no vnatre, pak mi ja zatvori i, ni{aj}i so glavata, neo~ekuvano brzo za nego, mi is~ezna, pet skali podolu, vo mrakot. Koga se svestiv, ve}e be{e docna {to bilo da ka`am. I {to treba{e da ka`am? V raka gi imav stote marki {to najposle, na vakov na~in, mi gi vrati Veljo. No, odedna{, onaka zastanat kako surukleme pred vrata, vo potna maica i kusi ga}i, setiv nepodnosliva te`ina {to bezmilosno me kilave{e, me vle~e{e udolu vo mrakot, me grize{e, me jade{e, krvta mi ja smrznuva{e. I toga{ ja vidov! Ja otvoriv tupanicata i, kleknat, se xarev vo du{ata Veljova, mala, nikakva, ta`na, ligava, valkana, memliva, sitna. Mi pretka{e, mi glo~ka{e me|u prsti. Se ~uvstvuvav kako Mefisto {to, spre~en od nekoja bo`ja dubara, zaskital na polpat do sarajot satanski, pa sega, {esta, duma koe xade da go fati vo temnicata. Celi pet dena od krajot na septemvri ja nosev, a za seto vreme taa, stutkana i grda, mi te`e{e po xepovite, mi govore{e, mo`ebi mojata du{a ja bara{e, duri {estiot, gneven i izbezumen, ne otr~av pokraj Vardar i, zastanat kraj bregot kar{i Avtobuska, ne po~nav, da ja tutkam, da ja udiram od zemja, da ja gme~am. Potoa ja cepev, ja kinev, vo besoznanieto, mo`ebi, mislev deka denarot konvertibilen go pravam, makedonskata dr`ava nanovo ja gradam. Sadisti~ki, du{manski, vo is~ekuvawe na olesnenieto {to
307

Dragi Mihajlovski

treba{e da dojde, gi gledav par~iwata kni`na du{a kako, navodenite i sme{ni, se davat i potonuvaat vo |avolskiot vir pod mostot. Pla~ev od radost... (1997)

308

Ko{nica i kostum

S

ekoga{ koga sednuvam da ja napi{am prikaznava, a sum sednuval barem sedumpati dosega, levata raka avtomatski mi odi kon temeto i potoa barem minuta ni{am so glavata i se kle{tam so onaa moja, ni za mene nerazbirliva, prezrivocini~na a sepak spontana nasmevka {to ~estopati me pravi neprijaten za lu|eto okolu mene ili “gad” kako {to znaat da ka`at i toa vo moe otsustvo, se razbira, sosedite ovde vo ^air. I obi~no tuka zavr{uva s#. Go zatvoram Krkul.doc, so mouse-ot odam na Games, go popravam eventualno rekordot na downhill i potoa, otkako }e go isklu~am processor-ot, so saati se ladam vo apatija i tapost. No, ovojpat nema. Leto e, devedeset i petta, prebogato siroma{tija, otsutnost, komarci i taga, a jas prvpat znam {to }e napravam koga so ve}e spomenatata leva raka }e stignam do spomenatoto moe teme. Tuka ti bil klu~ot. Vo no`icite. (Taka re~e i gospo|ata Kalina Krkuq, za koja ovde ponatamu }e vi zboruvam). I eve. Ednostavno go se~am so cut (podocna, so paste, za ater na re~enicata }e go vratam) ona “i potoa barem minuta ni{am so glavata i se kle{tam so onaa moja, ni za mene nerazbirliva, prezrivo-cini~na itn...” i ostanuvam kaj temeto. Od nego, vsu{nost, po~nuva s#. (Nema popriroden zbor za po~nuvawe: em asocira na tema em se rimuva so seme; seme e Sem, sinot na Noe, a i fizi~ki, kaj ~ovekot,
309

Dragi Mihajlovski

vertikalno nadenati na zamislenata paradigmatskata oska, stojat teme i, eden til, ple}i i gaz podolu, seme). A po~na vaka. Se vra}av proletoska od ~asovi. (Rabotam kar{i Bit-pazar na fakultetite, taka barem se ~uv deka mu rekov na dedoto na [efket od prvi koga zav~era, dodeka zaedno go ~ekavme liftot, me pra{a “Kade raboti{?” i potoa dodade: “Ako, ako sinko, {to bilo. Sin mi e mehani~ar...”). Glupo mi e sega da ve davam deka bev iscrpen, babuwosan vo suratot, deka se gotve{e da vrni, deka ja pozdraviv povisokata aptekarka izlezena so poniskata pred praznata apteka, deka od stadionot na Balkan grovta{e zanesenata publika, nemirot go zbogatuva{e, deka na vtoriot kat od mojata zgrada, kako i sekoga{, na prozorecot vise{e grafi~arot Ilija razbu{aven i smra~en, skaran so sebe, so svetot i site poznati i nepoznati bogovi od Palestina i Arabija dodeka, dolu, vo du}anot na Rexo, razvikani do nebo, se raspravaa za visinata na rabu{ot, bolni~arot Kosta i vcrvenetiot gazda, deka na klupata pred firmata za izrabotka na svetle~ki reklami “Elan” so pivata v race, sedea Pivce i Carinikot od Tabanovce, obajcata debeli i nedokvakani i `estoko “bistrea” politika, Milo{evi}, Bosna, Gligorov gi spomnuvaa, te vaka }e bilo te onaka }e bilo, zavisi od ova, zavisi od ona, ah, tie Grcite... Naedna{ setiv tap udar po glavata (osobeno kaj temeto go setiv) i normalno od {to mi be{e smateno u{te mi se dosmati, mi se stemni, crna Gehena mi se otvori pred o~i, onaa na Solomon, od preubavata dolina Hinom stvorena vo koja, na ridot sladostrasen, zaquben do u{i, “premudriot” kral izgradil bogohulen hram za preli~nata paganka Astarte. Pomisliv deka me tresnala edna od saksiite (ili poto~no konzervite so cve}iwa oti ovde samo otepana siroma{tija `ivee) nesovesno naredeni po simsovite od
310

Ko{nica i kostum

prozorcite na osumkatnicata. Mi tekna za `enata {to pred dve-tri godini ba{ vaka nastrada vo Karpo{ ili Taftalixe, se setiv na gromot {to od vedro nebo go otepa Buco kaj mostot na Vardar pred {est-sedum godini, si prispomnav na Dragan istori~arot {to go strefi ne{to v kada no}ta pred da go brani doktoratot, mi projde filmot od site `ivi i osobeno mrtvi {to gi znam za{to odamna sum vlezen vo godini koga ~ovek poznava pove}e mrtovci odo{to `ivi... Koga gi otvoriv o~ite, na samo dva santima od mene, vo visina na ~eloto, vrzana za ortoma ispu{tena od gore, od nekoj prozorec, se kle{te{e korpa. Obi~na, pletena korpa od vrbovi pra~ki se~eni verojatno kraj Lepenec, pa vareni i spleteni vo ovaa bezobrazna forma od ve{tite race na nekoj Rom od [utka. Vnatre ima{e dve prazni {i{iwa od kisela voda, edno zeleno pivsko {i{e, edno liv~e presvieno na dve i banknota od sto denari. Mi zovre. Ni{to ne gledav, samo namonaten, vo katovi, ja broev dol`inata na ortomata na ~ij kraj vise{e ko{ni~kava. Eden, dva tri, ~etiri. I u{te edna{: eden, dva, tri ~etiri...I u{te dvapati: eden, dva, tri, ~etiri; eden, dva, tri, ~etiri. I se zdurnav nagore po skalite. Eden...Dva...Tri...^etiri. Desno, levo, ne, desno. Yrrrrrrrrrrrrrrrr... “Povelete!” - mi re~e qubezno gospo|ata {to {irum mi ja otvori vratata. “Ve zdoboli mnogu?” A sega? [to treba{e, vi se molam, da storam sega onaka zalaufen i ponieten da isturam tajfun pcosti, lekcii i gadosti a vaka naglo prese~en so re~isi luda~ka krotkost? Dali treba{e da go odvrzam razbesnetoto `ivotno vo mene pa da grize, kasa, besnilo da {iri ili treba{e kako i sekoga{ dosega vo sli~ni situacii, da mu ostavam na razumot poleka da se vrati na mesto, da me predade i studeno da me pretvori
311

Dragi Mihajlovski

vo malaksan nabquduva~ na sopstveniot poraz? Poglednete me malku odnadvor, vi se molam. Na {to vi li~ev? Na ma` so pote~eni (da mi prostite) jajca prvin nadraznet a potoa ostaven “gladen” od prefrigana, bludna `ena. Se slo`uvate? Stoev stapisan na pragot, siot crven i ufunetosan, o~ite okokoreni, krvta nadojdena od prese~eniot poriv. Samo kako nesvesna reakcija na poslednite zborovi rakata mi pojde kon temeto no, nebare teledirigirana, zastana tuka i, ne znaej}i {to ponatamu, po~na da pravi sme{ni kruk~iwa okolu bolnata to~ka. “Vlezete, nema da ve izedam!” prodol`i taa kako da ne ja zabele`a tempiranata bomba vo mene {to se zakanuva{e da eksplodira, da ja raznese zgradata vo parampar~iwa i barem privremeno da go re{i stanbeniot problem na mnozina skopski bezdomnici. “Jadete ako ima {to!” se ~uv kako velam so zajadlivost i prezir otkako potta naglo me oblea i jasno me izvesti deka sum porazen i deka spobudalenoto `ivotno vo mene ve}e se povleklo vo temnoto duvlo na du{ata. Pre~ekoriv i sednav na kau~ot vo malata dnevna soba {to gleda{e nakaj Gazibaba. Na `icite me|u ispu{tenite dve `eleza od prozorecot, zaka~eni za {tipki, visea edna sina ko{ula so kusi rakavi i dve rala pembe ga}i. Na masi~kata pred mene poslana so ra~no pleten prekriva~ ima{e poslu`avnik, a vrz dvete milenca vo nego, ~iniv~e so slatko od duwi, la`i~e i ~a{a ~ista voda. “Kako da ~ekate nekogo?” rekov i raseano po~nav da se xaram vo ~etirite sliki (a kade e najneprijatno da se yveri{ koga naedna{ si se na{ol vo vakva situacija?), site pejsa`i vo maslena tehnika od Ohrid: edniot motiv od Sv.Kaneo, vtoriot od Sv.Sofija, tretiot od Sv.Naum, ~etvrtiot od Trpejca.
312

Ko{nica i kostum

“Da, ~ekam,” re~e taa, “vas ve ~ekam. Poslu`ete se od slatkoto!” “Mene?” rekov. “Od cel svet mene najdovte da me ~ekate? Poarno zmija da si viknevte!” “Gluposti!” re~e taa i sedna na stol~eto kar{i mene. “Sakam da me islu{ate. Vie pi{uvate, ne? Vi gi ~itav knigite! Sakam i jas da vi ka`am edna prikazna!” “Kakva prikazna, vi se molam?” rekov re~isi besen {to nekoj vaka nezaobikoleno me fa}a na sueta, “pove}e nema prikazni. Site se napi{ani!” “Ovaa ne e!” re~e i mala nestrplivost & se javi vo dolgite prsti od levata raka {to po~naa da podigruvaat na prekriva~ot. “Ovaa e moja prikazna!” “Nemojte, vi se molam,” rekov, “ka`ete mi ~ovek, `iv ili mrtov {to nema svoja prikazna. I, {to e najstra{no, site gore-dolu se isti: Ovde se rodil onde se rodil, vaka rastel onaka rastel, nesvesen se vqubil svesen se odqubil, mlad se `enel star se `enel ne se `enel, bolen bil ne bil bolen, pred umirawe ka`al ne{to ne ka`al ni{to, umiral bavno umrel brzo i to~ka. I pak od po~etok. Ne znam zo{to va{ata bi bila ne{to posebno!” “Zatoa {to e posebna!” nastojuva{e taa i me gleda{e pravo v o~i. “I zatoa {to od du{a }e vi ja ka`am a vie sakam da ja napi{ete onaka kako {to }e vi ja ka`am: bez mnogu zanesuvawa, bez opisi, bez izmisleni imiwa, bez ni{to. I za{to mislam deka vam mo`am da vi veruvam!” “A zo{to?” rekov, “sum ve videl samo dva-tri pati vo liftot i toa kojnae koga. “Koga se vseluvav,” re~e sigurno, “tri godini ottoga{ nemam mrdnato od stanov! I vi rekov deka sum ve ~itala. Zatoa vi veruvam!” “Pa...kako, mislam, kako `iveete zatvorena
313

Dragi Mihajlovski

gospo|o...?” “Krkuq,” re~e, “Kalina Krkuq. Bidete malku trpeliv i soslu{ajte me, pa se }e doznaete, dobro?” “Pa...dobro,” rekov, gi sobrav ramenicite, se podnavaliv na kau~ot i se prepu{tiv na nafakata. *** Taa malku se podnaka{la i mi se zagleda pravo v o~i. “Prikaznava e za mene i za ma` mi Kole Krkuq ama glavno za nego }e vi govoram,” po~na taa zaedno so do`dot {to istovremeno zababote na prozorskite okna i go spu{ti pritisokot na normala. “[to da vi ka`am za Kole? Be{e laj~e-~ovek ama ima{e o~i. ‘Kosmosot, mor, da yirket niz mene!’ vele{e sekoga{ koga }e mu gi spomnev o~ite, ubavo znae{e da se izrazi koga saka{e, se razbira, oti naj~esto be{e grub so mene, osobeno desettata godina od brakot. Toga{ ne{to naedna{ se skina me|u nas i nikoga{ pove}e ne se sostavi. Toj ima{e polni ~etirieset i pet godini a jas ja terav trieset i {estata. @iveevme vo Ohrid, vo na{ stan, blizu do ezeroto. Obajcata sme rodum ohri|ani samo {to mene i tatko i majka mi se od gradot a nemu majkata, svekrvata moja, mu be{e janko{tanka, edna bistra i opasna `ena. Tatko mu be{e poznat terzija, du}an ima{e tuka kaj ~inarot, so mnogu kalfi i ~iraci. I vi velam, eden den, eve, re~isi ~etiri godini ima, od ni{to, tuku mi dojde doma, ja tresna vratata i mi se razvika: ‘Seqanke, mor edna, prostoo!’ I mnogu drugi raboti mi iznaka`a. Mirisa{e na rakija. ‘[~o ti stana mor Koqo?’ go pra{av. ‘Am’ ne si na rabota?’ ‘Rabota?’ re~e, ‘kakva rabota, mor? Ona rabota go
314

Ko{nica i kostum

vike{? Cel den sedi{, ~irot v gaz go kotke{, go mami{ {efot |oa ne{~o matke{, toj se mamit oti ne go mamime, i se taka do tri. Posle eve te doma, otepan si ko poleno oridsko da si go oral! Ebati mor takvata rabota!’ I toga{ mi ja skr{i najubavata vazna, mama vo ~eizot {to mi ja klade za da mi go krasi koga }e dojdat svatovite po mene. Kako srceto da mi go skr{i. Mnogu mu bev luta, sakav da go aknam so ne{to po glavata, da mu ja rascepam i da vidam {to zmija go kluknala. Ama go sakav. Go sakav toa malo, nikakvo ~ove~e od metro i {eeset i zatoa si premol~av, ni{to ne mu rekov, samo ~ekav kako utka da se smiri, da se sostavi, oti umot dosta mu be{e podizlezen. ‘Nemoj mor sega da mi se linyuri{! Ebati vkusot seqanski! I taa znaela ne{~o za vazni! Seqani{~e edno nedokvakano! Sekoj vtor vo Ohrid vakva vazna imet! Pi~ka ti materina, pi~katiii!’ I toga{ masata mi ja skr{i i deteto po~na da vri{ti. Letka mi ima{e devet godini. Ja grabnav i pobegnav niz vrata. ‘Odi, mor! I ne se vra{~aj! Ista si ko site, plemeto da ti go ebam! vika{e po mene duri begav udolu po skali a na osmi kat `iveevme. Majka mi me primi malku pod oko. Me te{e{e, me gale{e, ama vina s# vo mene bara{e. Koga ne ja najde re~e takvi bile ma`ite, ponekoga{ ni gospod ne mo`el da gi razbere. ‘Neka se istu{it, }e mu projdet!’ I tolku. Pove}e ni zbor ne gugna.” Sedev taka na kau~ot zaslu{an vo `enata. Ima{e ubavi maniri i sega so u`ivawe gledav kako elegantno go jade slatkoto i stalo`eno ja pie vodata. Be{e prequbno privle~na, edna od onie `eni koi ne se ne{to posebno od nadvor a vo koi smrtno mo`e{ da se zaqubi{. Kosata ofarbana i pribrana na kok, liceto mladoliko, re~isi bez
315

Dragi Mihajlovski

br~ki, dolgiot fustan ~ist i naxixan {ire{e sve`ina i radost vo ovoj qubezno mra~en, ta`en stan. “I navistina mu projde.” prodol`i taa otkako se podnamesti malku na stol~eto. “ Drugiot den ete ti go kaj majka mi. Me mole{e da se vratam. Mi re~e deka ne{to naedna{ mu se svrtelo v glava, deka ne mislel taka, deka mu trebam i red drugi izliteni frazi {to denes mi se sme{ni no toga{ bea dovolni da mu prostam, se ~uvstvuvav u{te mlada i zaqubena, ma`ot, deteto i ku}ata mi bea svetiwa. I nekako s# si dojde na mesto. Samo od vreme na vreme, na son, }e si go videv jazot {to se otvori me|u nas i {to od den na den se polne{e so gor~livo vodi{te, raste{e i mi navira{e pravo v grlo. Po nekoj mesec pak dojde pijan. Se buvna nekade pred ru~ek i mi se razvika: ‘Kurvo edna! Rospijo mor rasipana!’ I s# taka mi vika{e, bez objasnuvawe, bez pri~ina. Go molev, go kolev, racete mu gi bacuvav, ama toj samo kr{e{e niz ku}ata, vika{e, site kom{ii na noze gi krena. A eden gospod mi e svedok, drug ma` ne sum opulila. Ovojpat ne mislev da begam. Go zedov deteto so mene i se zaklu~iv v bawa. Toj kako poluden udira{e so tupanici po vratata, so kloci, so |onot od ~evlite {to nikoga{ ne gi sobuva{e, pa duri ni qubov koga vodevme, da mi prostite. I po edno vreme s# se smiri. Zavladea {tama. Mislev deka izlegol. Ja otklu~iv vratata. Vo stanot nema{e nikoj. Taman sakav da pospremam, od kr{ot mesto za `iveewe da napravam, koga ozdola, od sedmiot kat ja ~uv kom{ivkata Icana kako vika izbezumeno: ‘Kalino, Kalino mor, Kole, Kole!’ [to Kole si rekov i izlegov na balkonot. I {to }e vidam. Faten so ednata raka za krajot od balkonot vise{e mojot Kole optegnat prudolu. ‘]e se frqam, mor, }e se frqaaam!’ mi se razvreska koga me vide, ama denot ne mu be{e dojden. Gr~evito se dr`e{e za
316

Ko{nica i kostum

{ipkata, o~ite prevrteni, polni gnev i ludilo, duri ne go sobraa ma`ite ozdola. Cel mesec potoa ne mi prozbore ni zbor. Samo jade{e, pie{e, stanuva{e koga }e mu tekne i, se razbira, ode{e na rabota koga }e mu tekne. Naskoro i go isteraa. Ne oti ima{e kojznae kakva rabota, be{e mal neva`en referent vo grade`noto pretprijatie Trudbenik ama sepak od taa edna plata `iveevme. ‘Raboti sega malku ti, mor!’ mi re~e i pove}e ne saka{e ni{to drugo da objasnuva. Ne deka ne sakav da znam {to mu e. A }e videv deka malku e na arnite, }e probav odokolu da go potpra{am, da go zakotkam, ama toj pobudaluva{e i posle so denovi go nema{e doma. Prvin mislev deka nekoja druga `ena e vo pra{awe. I si rekov ako e taka, taka neka bide. ]e se razvedeme, pa sekoj so o~ite v race. Ne sme ni prvi ni posledni. Ama ne ti bila taa bolkata. I na seta maka malku mi olesna. Videte, jas ne sum prosta `ena. Ama sueta imam. Priznavam. Ja imav toga{, ja imam i sega. I ne sum neu~ena. Go dadov deteto kaj majka mi i se vrabotiv vo u~ili{teto, tuka blizu do nas. Jas imam kni`evnost zavr{eno. Ubavo be{e so de~iwata. Ti se pulat v usta i te vpivaat. Samo treba da znae{ kako so niv. No, rabotata so Kole ne samo {to ne ~ine{e, ami od den na den stanuva{e s# polo{a. Po cel den sede{e doma, ni{to ne potfa}a{e. Samo sedi, misli ne{to, gleda vo edna to~ka i tuku naedna{ }e se nasmee pa }e po~ne da vika na mene: ’A mor, rospijo, k’j et momi~eto? Go dave{ tamu seqankana da go u~et’. ‘Dobro, }e go donesam!’ }e re~ev. ‘Ne e mor da go donese{, tuku z’{ go dave{!’ I s# taka do beskraj. Inaet nekoj proklet, maka nekoja, gospod eden }e znae. Potoa po~na da mi zaklu~uva. ]e yvonev na vrata, nikoj ne otvora. A znaev vnatre e. Jas yvoni toj mol~i, }uzi, tai se. Najposle, ete go, }e se prikrade do vrata i nebare ne
317

Dragi Mihajlovski

znae koj e, odnatre }e pra{a: ‘Koj e?’ Koga }e ka`ev deka sum jas najrazli~ni raboti bara{e. Naj~esto me tera{e da pejam. ‘A, ti si, kurvo, aj popej mor ne{~o?’. I peev {to da pravam. Ma` mi be{e. Mo`e ve}e ne go sakav ama go `alev. Si velev }e mu projde. Kako do{lo taka sjo{lo. Samo edna{ dodeka sedevme zaedno na masa kako malku da mi se podotvori. Mi re~e: ‘Z’{ mor raboti{? Komu mu trebit tvojta rabota? [~o }e bidet de~iwana utre? K’j }e `iveet?’ Ne treba da vi ka`uvam {to mu odgovarav. Deka za nego rabotam, deka za na{eto dete rabotam, za na{e dobro. A toj samo ni{a{e so glavata, ‘Koe na{e dobro, mor? Znae{ ti {~o e svetot?’ ‘E {~o e, de?’ ]e pra{av ko nedonosena. A toj }e me natera{e cela no} na edna noga da ja presedam. A se pobunev debel }otek dobivav. Malo ~ove~e ama te{ka raka ima{e. U{te mi se ~ini koskite me bolat.” “Pa, zo{to ne go ostavivte?” pra{av iako be{e nepristojno da ja prekinuvam. Pregolema doza natalo`en ~emer primav, pa stanuvav malku nervozen, a toga{ obi~no krckam so stolot, se ~e{am kaj bakembardite ili so levata raka si ja ~epkam bradata. “Lesno e da se re~e,” prodol`i gospo|ata Krkuq i prekorno me pogledna, “ama te{ko mo`ev toa da go izvedam. A }e sete{e takvo ne{to, vedna{ stanuva{e mumija. Toga{ obi~no se fa}a{e za ~etkata. A ima{e smisla, veruvajte mi. Slika{e so denovi. Uporno i pedantno. Eve, videte gi slikive na yidot, negovi se. Toa bea vistinski denovi na sre}a za mene. Ne mi zaklu~uva{e, ne me tepa{e, ne mi vika{e kurvo, spiev mirno.” “Se nadevam deka go podr`avte, mislam mu vleavte nade`?” rekov. “Nade`, nemu?” re~e taa i pak se pomesti na stol~eto. “Ne, vie ne sfa}ate za kakov ~ovek vi zboruvam. Ednostavno
318

Ko{nica i kostum

toj be{e nad nade`ta ili pod nea, ne znam kako poto~no da vi ka`am. Pa jas bev taa {to mu kupuvav boi, ~etki, celi kupi{ta sum vle~kala doma, samo da raboti. Mu velev jas ova, ti toa raboti go. Pa jas bev sre}na {to imav ma`slikar doma. Ama vi velam, toj be{e nad seto toa. Eden den koga se vrativ doma, ete ti go pak pijan, kr{ i lom doma, gi isfrlil ~etkite, boite niz balkon, gi iskinal platnata. ‘[~o ti stana mor Koqo, sega, a?’ na kolenici go molev da mi ka`e. A toj ‘Begaj mor, tikvo edna, {~o znaj{ ti? Aj ka`i ako znaj{ z’{ go pram ova, a? Z’{ go pram mor ka`i?’ I natoporen, pobelen vo o~ite saka{e da me zadavi. ‘Komu mu trebet mor mojte ma~kajnci? Ka`i mor ako znaj{? Ko referent sum stanal sade sega mesto kondiq ~etka dr`am v race. Svetot mi se smejt: Nikola Krkuq, vi{ samostoen slikar, ha, ha, ha.’ I pove}e nikoga{ ne fati ~etka v race. Nikoga{!” Do`dot prodol`uva{e i ponatamu. Uporen i zdodeven kako politi~ki govor ili nau~no predavawe na Simpozium za vodeniot potencijal na Republika Makedonija. Od levoto oko na gospo|a Krkuq pote~e solza, za mig se zadr`a na obrazot nebare se koleba{e dali da ostane tuka ili da im se pridru`i na kapkite nadvor, no, sfa}aj}i deka ne e nejzin izborot, ednostavno se strkala i umre vo skutot na taa {to, trieset sekundi pred toa, naj`enstveno ja rodi. “Potoa go snema celi tri meseci. Kako naedna{ sosema da mi se isprazni ku}ata. I denes ne mo`am da si objasnam zo{to taka se ~uvstvuvav. ]e dojdev od rabota, vrti se, su~i se samo kaj nego umot mi ode{e. Kaj e ~ovekot, `iv e, mrtov e, pa `ena mu sum. A koga se pojavi, u{te od vrata mi se nafrli. ‘U{~e si mor tuka? Ne si v manastir? Tebe samo manastir te perit! Tamu pepuni i karpusi da sadi{!’ I potoa po~na za politka da zboruva. ‘Jas sum makedonski
319

Golemite. mor da me otrue{. ‘Kako sum sakala da te otrujam. mnogu zloba i netrpelivost ima{e vo niv. Pcue{e li pcue{e. od {ankot na nekoja kafeana. a mor?’ mi vika{e i so tavi. ‘jas ti zborvam za ne{~o golemo. Samo ponekoga{ }e mi re~e{e:’Jas sum. malku go podbraa. A i godinite. Kako mu dojde taka mu projde. Ama ti e mal umot!’ I red drugi normalni i nenormalni navredi mi iznalepi. Jas sum s# ona. mislev. I tolku. Nikol~e. Pu{ti brada. Na site sobiri ode{e so bajrakot napred. ona {~o ne sum. iqa~ot na 320 . pjata. ‘eve novi boici ti kupiv. Da me pametvet!’ ‘Slikaj mor. mor. Sakav samo da znam koj mu ja polni glavata so mu{i~ki. Po dva meseci pak si sede{e na masata kar{i mene. Da napram ne{~o so ona {~o ne sum. mar{ nadvor!’ Se razbira ne go zau{uvav ama mnogu lo{ mi se vide sjajot {to mu gore{e vo kosmi~kite o~i. mor. toa be{e nevozmo`no. mor. samo go nabquduval vleguvaweto vo sopstvenata legenda. a ti mene slikaj. Na u~ili{te mi doa|a{e. ‘ti mor. trubo edna!’ re~e. ‘Sake{ da me otrue{.Dragi Mihajlovski b’lgarin!’ re~e. klapnati u{i na vratata od u~ilnicata gi lepe{e samo da ne ka`am ne{to nakrivo na decata. mene Niko Krkuq. A toj ‘Mene. Po~na da me sledi vo ~ekor. Mnogu se ispla{iv. Edna{ duri i na televizija go vidov. sega malku nervozen. srbokomunisto. tuku pijan. Nikoj pozanesen od nego ne izgleda{e. Si rekov }e zagazi ~ovekot. kolnev.’ mu rekov. ~etki od Skopje duri ti pora~av!’ ‘E. Ama veruvajte mi. Trebet vo nego da se preseqam. deka site istori~ari treba da se nadenat na kol gore na Kaleto. mor {~o ne sum. Nikol~e?’ se branev. molev. tenxeriwa frla{e po mene. malku ko usramen. Potoa po~na da me tera prva jas da kasnuvam od jadeweto. deka Pitu Guli ne se borel na Me~kin kamen. Potoa mi vele{e deka e sramota {to ne si ja znam istorijata.

” *** “Prostete. koj sum jas. ja ~epka bradata. Me zabole ne{to v du{a. mor.” re~e.Ko{nica i kostum svetot? ]e vidi{. “Kaj tatko mu vo dvorot imaa kazan. niz doma zlato da ni se vrtket!’ ‘Davaj go. Sakate edna doma{na?” “So zadovolstvo. Eden den.” rekov. Na site }e vi poka`am!’ I mi zabrani da gotvam. Sega }e prejdam na glavnoto. pette napoleoni so petliwa {to ni gi dade tate za svadbata. “od Kole varena!” “Zarem varel rakija?” “Sekoja esen. Edinstveno po toa li~e{e na ohridski doma}in!” “Blaze si mu!” rekov i trgnav edna goltka od ~a{kata. [to i da prave{e a glavno ni{to ne prave{e. I glavno na suva hrana bevme. mor oti te ubiv!’ I vidov nevidov ja izvadiv burmata. “Prostete. Mislam toga{ i go zarabotiv ~irot. idam od rabota a Kole kako odvaj da me do~eka. Gi zede kako netuka i xenem fati niz vrata.” mi re~e koga se vrati so {i{eto i mi nali edna ~a{ka. ‘Kaj ni e mor zlatoto?’ ‘Koe zlato?’ rekov. “mo`e malku izdol`iv ama pustiot moj `ivot duri i mene mi izgleda nekako izdol`en i ra{iren. komova. ‘ne sme zlatari mor Niko. edniot napoleon od svekor mi koga se rodi Letka i lan~eto {to mi go dade svekrvata koga pravevme stroj. Ostanav kako poparena. ]e ti poka`am. “Jas se zaprika`av a ni{to ne vi ponudiv za piewe. me paraa zborovite od majka:’^uvaj si go }erko 321 . “samo da e komova!” “Komova e.” re~e naedna{ gospo|ata Krkuq i go prekina ka`uvaweto. rakijata nikoga{ ne ja zaborava{e.” re~e. Mu gorat o~iwata.

nenapien. A izgleda od Koleta odamna imaa krenato race. si rekov. pologi~no bi bilo no` da naprave{e ako. kolku da se malogra|ani. Mi re~e: ‘Ama se ispostra i z’{?! Znaj{ mor oti za topot na Ilinden site kru{ev~anki nakitot si go dadoa? Ami selata na{i od k’de kambani? Za nimi. nikoj izgleda ne znae{e to~no da mi ka`e. Kaj{to e odamna bez tatko. Nadvor okapan po oknata se be{e v~ulil do`dot nebare pes-~uvar vrzan tamu da mo~a. {to ima{e naumeno. No. mor!’ re~e. Ama drugo ti imal na um. ‘Eve. za crni dni }e ti se najt!’ Ama ne bilo. Drugo. mor. I si rekov: ‘Poarno mir v ku}i. pustoto za da se do~uva. kako stra`ar faten na spawe se ~uvstvuvav i s# ponestrplivo go ~ekav krajot na prikaznata. Da saka{e da me ubie. ne biva i bez majka da ostane. sepak prvin svojata rabota si ja teraat. ona pijani~i{~eno? Te{ko na `ena mu i decata ako gi imet!’ I tolku! Samo Icana edna{ koga dojde na kafe kaj 322 . se so vrv. ne mu fa}alo okoto. ‘Sega }e bidet {~o }e bidet!’ Ne znam. potpivnuvav od rakijata. I potoa mi poka`a no`ici. {to pravi. kolku nevesti i momi~iwa se raskitile samo da se smenat klepalata so k’mbani? A ti. sitna i neva`na!’ me jade{e. od potta pe~albarska deleno! Znaj{ mor. duri od Amerika zlato bilo pra{tano. so onie doma {to gi imavme. na kraj pamet da ne ti padne!” Gledav vo `enata. smiren. Lu|eto. Sosema drugo. zlatoto. dolgi i bez vrv kako kaj kaftanxiite. znaete. {to ima na um. prosto. pa zlatoto! Sitna du{a si mor ti. ‘Bev mnogu ispla{ena. Zatoa potajum po~nav da se raspra{uvam kaj odi. Ne oti se pla{ev za sebe. Po pustinata neka fati zlatoto. veruvajte. Samo }e re~ea: ’Koj. koj mu ja polni glavata. tuf. Kaj abaxiite. vo {~o go stopiv zlatoto. me poni`uva{e. ama deteto. na golema maka se najdov. ]e dade gospod i drugo!’ Po pet dena ete ti go Kole.Dragi Mihajlovski zlatceto. tuf.

kako ne slu{nav jas sirota ama ni{to ne rekov. ~erpii. bradata ko{trava i razburi~kana. ugore mi se kreva{e. so ~asovi merel.Ko{nica i kostum mene mi potka`a ne{to. reve{e. deka so kaj~e odel do srede. svirka i potpevnuva. naprstoci. malku potamu od bregot. se pene{e. mo`ebi. a mi se ~ini i siot svet. do Zaum i Sveti Naum. Ugore. basaxaci. utii golemi. Edniot rakav. premeruval so endezeto. Da znaev {to se slu~uva mo`ebi i }e storev ne{to. pred mene. da go para{e. mi se stori. Mi se stori nekoj e piknat dolu vo vodi{teto i bez prekin vrti na ma{ina za {iewe. pa }e frlel pogled kon vodata i & se zakanuval so zlatnite no`ici. skroen i utelisan so site mastrafi. pa ottamu nazad. Grovta{e vodi{teto. A toa samo zaviva{e. po ~as-dva ili po cela ve~nost. Mi re~e:’Gotovo e! Gotovo e mor! Utre. Imalo tuka na pla`i~eto i s# drugo od terziskiot zanaet: jadici. pred da se obdenit sakam da bidi{ na Kaneo! Slu{na?’ Slu{nav. deka navodno Kole moj so meseci se vrtkal okolu ezeroto. utii mali. blesna najubaviot kostum {to go imav videno vo `ivotot. pa vo Labino. pa po Drimot do Struga i Kali{ta. dojde mnogu docna. Liceto mu be{e ispieno. Vo temnicata pred sebe gi slu{av voznemirenite dalgi na ezeroto. Kako nekoj od vnatre da go bode{e. ne{to zapi{uval. n# ima{e isklu~eno od svoeto postoewe. Ama toj odamna i mene. igli nebare siot du}an od tatko mu tuka go preselil. igli ibri{imarki kako da mu ka~e{e po snagata. Pred zori se najdov kaj{to mi re~e. koltavi. tutaxaci. Nebi~as i so razdenot. se vitka{e nebare vodeno od nekoj nevidliv dirigent i po minuta-dve. 323 . tihi krici ispu{ta{e nebare so no`ici se~eno po snagata i so utija pritiskano po rabovite. vidov mi se kreva ezeroto. Ve~erta pred da se slu~i toa {to se slu~i. sednat vrz karpite nad tez|avot.

Bez dodavawa. toj mi ja polni i si ja tegnam do gore. Koj u{te odi po vistinskite? Mi gi nosi po{tarot parite sekoj mesec. ja prodadov ku}ata. malku so prekor malku so strav. samo u{te }e dodadam deka na izleguvawe od manastirot na gospo|ata Krkuq. ‘Ezeroto go skroiv! Sega kosmosot so gordost mojt da gledet niz mene!’ I toa be{e s#. Po pet minuti. “[to mislam jas?” se sepnav. A najgore. Pa~avicite ko vodopadite na Voden. od samoti jaka izvira{e glavata na mojot Krkuq. setiv vodeniot pes nadvor se odvrzuva i se mavtosuva od prozorcite. ottu{eno. Koga na sone si go vidov jazot ve}e piknat v mozok. se rasposla i legna tuka pred mene. “navistina ne znam. toga{ s# e mo`no!” Sega koga go privr{uvam zapi{uvaweto na prikaznava za Kole i Kalina. kanxest i zdodeven krle`. mi re~e: “Ve molam. Verojatno ako ~ovek ima talent a koga }e mu dojdat godinite za zreli dela nervite mu se tantela. po deset. Se zatvoriv ovde vo stanov. spokojno kako naedna{ da se oslobodi od nekoj golem. taa. a mo`e i Kole da se vrati! [to mislite vie?” Sedev taka nakostre{en. Nikade ne izleguvam. I prostete za ona so 324 . mala i neizbri~ana: ‘Gleda{ mor {~o mo`am?’ mi re~e. drugiot do Sveti Naum. Tri dena potoa ~ekav da mu go isfrli trupot na bregot.” rekov. I prvpat go poslu{av Nikola. I u{te tri meseci. Nadvor e gadno i ta`no. ezeroto si se vrati na sebe. a hrana nabavuvam so korpata dolu od kaj Rexo. Mu ja pu{tam sekoe utro so nara~kata i parite vnatre. Ama ne do~ekav. “Ne znam. ja ostaviv Letka kaj majka mi i se doseliv ovde vo Skopje. po milion mo`ebi.Dragi Mihajlovski te~e{e do Struga. okokoren. napi{ete ja kako {to vi rekov. ama sega skroteni od majstorska raka pa|aa pravo nadolu vo nedokvakanata temnica. Toj mi e manastir. najgore.

” “Nema zo{to.Ko{nica i kostum ko{nicata. “naprotiv. ~itajte! (1998) 325 . milo mi e!” I navistina mi e. Eve. Namerno be{e.” rekov.

Tasi~o N e znam to~no {to se slu~i taa predveligdenska ve~er vo Bitola. taman navikata da se `ivee i so najlo{oto ni ima{e nekako vlezeno vo krvta. po dolgata i skapa zima. Oti taman ni ima{e trgnato na poarno. ne sakame na mravka da zgazneme a kamoli nekogo da ne primime doma i da ne go ugostime. s# pove}e se uveruvam deka temnicata. No. Taka se slu~i i so Tasi~o. po malku mi se temni i denski mrak mi pa|a na o~i. mi idela a i toga{ mi dojde od ~ovek – vo slu~ajov Tasi~o. prijatna no} i maj~inski ja pregrna loznicata {to so svoite lastari ima{e dojdeno do samoti prozorec 326 . `ena mi i tatko mi. Zna~i si sedevme doma jas. koga sednuvam da zapi{am ne{to za nea. se pojavi toj i bezmilosno n# vrati vo mrakot. kako i sekoja druga temnica. ne znam. ama deneska. taman ja imavme svareno groznata vozbuda od bliskata vojna. od ubavo poubavo ni be{e za{to nadvor. Dali toa be{e od pretprazni~nata treska {to otsekoga{ sum ja mrazel ili od mnogute zaklani jagniwa obeseni po izlozite na pretrupanite bitolski kasapnici ili od nenadejnoto doa|awe na Tasi~o. tokmu toga{. kako pominuvaat proletnite denovi prosledeni so zadol`itelnoto no}no grovtawe i buvawe na bombite od avionite na suetnata Alijansa. @ena mi i jas sme mirni lu|e. po prvpat se spu{ti spokojna. ba{ vo presudniot mig na na{iot du{even presvrt.

“Tasi~o znaj?” rekov i brzo-brzo otr~av preku plotot da go viknam za{to toj `ivee vo ku}ata kar{i nas. si gi tera{e adetite. bez ogled na vremiwata. jasno be{e deka rabotata treba{e da ja zavr{am jas. “Vikni go Tase!” re~e tatko mi i pak si zadrema piknat vo jorganot. [iroko mi se nasmea koga vide deka mu go pre~ekoruvam pragot. Ne slu~ajno vi ja spomenuvam loznicata za{to s# po~na od nea. Dve nedeli pred toa imavme dojdeno od Skopje za vikendot za{to tatko mi le`e{e v krevet faten vo levata raka i levata noga i prvo {to ni padna na pamet da napravime be{e da se izre`e loznicata. od mrakot. yirka{e vnatre vo kujnata nebare ~eka{e da & ponudime od vapcanite jajca sobrani vo dlabokata pajnca ostanata u{te od vremeto koga majka mi be{e `iva i redovno. Sre}a toj be{e doma. “vo tekot na nedelata. Ovaa operacija godini nanazad ja prave{e tatko mi no bidej}i sega ne mo`e{e ni da stane od krevet. “[to e tova. na edno pivo. “^as }e bide gotovo!” “Ne mora denes!” rekov snobej}i se. Koga dojdovme 327 . ama jas bezobrazno go odbiv oti samo loznicata mi be{e vo glavata. Loznicata ta loznicata. na s# me vikna. v usta ni se ili ‘v usta mu sne’ {to bi rekla majka mi.Tasi~o i kako nekoj voajer. koga }e mo`e{!” “]e ja bide!” re~e Tase i se pikna vo temnata vizba za{to tamu lete zime `iveeja so `ena mu iako imaa ubava ku}a na dva kata! I navistina Tase go odr`a zborot. A jas nemav pojma kako se pravi toa. me vikna na edna luta.” mi re~e na negoviot specifi~en. “]e mo`e{ i na{ata da ja izre`i{?” go pra{av koga toj mi re~e deka naskoro }e ja re`i negovata. na ~a{a la~eno vince. makedonsko-bugarsko-srpski jazik.

a najmnogu tatko mi koj{to i den deneska u{te mi e lut. mislam `ena mi i jas a tatko mi samo ja izmolkna glavata od pod siniot jorgan i si ja podnamesti na beloto zglavje gotov da fati muabet za partizanite. Znam samo deka taa predveligdenska ve~er. Idrizovo. zdodevno poznat i izbanaliziran repertoar. site doma go setivme na sopstvenata ko`a. “Ni{to ne e tova!” mi re~e i. veruvajte. “Ova e doma}inska ku}a. balistite. ne pametam koga do{le kaj nas doma.“malku doma}inot ni 328 . Dali takva navika se ima{e stvoreno me|u nas. dali sekoj premnogu se zanimava{e so sebe. No pokanata za pija~ka dobro ja be{e zapametil. od samata aprilska gluvotija ili od obla~noto bitolsko nebo naedna{ nikna Tasi~o na na{ata vrata. skrotena i naso~ena vo pravecot za koj se dogovorivme. od nikade. “[to }e se napie{?” “Edna luta. “Sedi!” mu rekov i mu go podadov stolot na koj dotoga{ sedev. za nas. crn tranzistor. dali vremeto do tolku gi ottu|i lu|eto pa duri i prvite kom{ii pove}e ne si go pre~ekoruvaat pragot. Mo`ebi zvu~i neverojatno. ako ima{!” re~e i se zalepi za stolot so najgolem }ef. Tasi~o i `ena mu ni se prvi kom{ii no. kako da ne me zabele`a.” rekov. ne znam. bolestite ili ne{to sli~no od negoviot. Toa. “Samo teraj rabota!” dodade i molkna. Ni edniot ni drugiot. Belgrad ili nekoja druga srpska radio stanica. vleze i zaboravi da izleze! Vedna{ ripnavme na noze. “Ti dol`am pija~ka!” mu rekov koga go vidov vo zadol`itelnata trenerka kako sedi na klupata vo svojot dvor i zamisleno slu{a vesti na radio Pri{tina.Dragi Mihajlovski v~era loznicata be{e uredno izre`ana. prodol`i da slu{a na golemiot.

Poglednav diskretno vo ~asovnikot i vidov deka e samo sedum pa so rakata & dadov i{aret deka s# }e bide vo red. so krupnite. a?” “Za koe?” pra{av kako da izleguvav od nekoja nepodnoslivo zdodevna dremka {to mi pa|a{e vrz o~nite kapaci. “Ti ne pie{?” re~e Tasi~o i ve}e si turi treta ~a{ka od {i{eto. a ovoj de kima{e de ni{a{e so glavata vo zavisnost od toa {to be{e pra{an. “Pijam antibiotici. oble~en vo sinite trenerki i s# ne{to mu be{e `e{ko. “I kako vrvite?” re~e Tasi~o koga ja goltna prvata ~a{ka na eks i go zede {i{eto {to go imav ostaveno na masa da si turi vtora.Tasi~o e vo aut ama zatoa jas sum tuka!” I otidov do drugata soba vo koja bea decata koi{to. za vojnata!” 329 . “Vrvime!” rekov i poglednav vo `ena mi koja sednata vo ni{ata mi dade znak da vnimavam na vremeto za{to se imavme dogovoreno nekade okolu deset da izlezeme v grad i malku da pro{etame niz Bitolata. za zdravjeto normalno go pra{uva{e. “{to misli{ ti za ova. dobre!” re~e Tasi~o na negoviot karakteristi~en govor i se svrte malku da pravi muabet so tatko mi. s# ne{to skita{e so pogledot niz kujnata kako da go bara{e prozorecot za naedna{. “Te{ki vremiwa!” re~e potoa obra}aj}i mi se mene. “Pa za Srbija. “Dobre. koga ~uja koj ni vlegol doma. normalno. Tasi~o be{e. vlaknesti race da go otvori i da go pu{ti vnatre studeniot vozduh od nadvor. za Natovcite.” rekov. napravija ~udni faci i do krajot na ve~erta ne stapnaa v kujna.

s# zavr{uva na istoto. Mi smo bra}a. Mojot prv fudbalski trener od pred trieset i kusur godini. ja loka{e rakijata i s# pove}e se zakovuva{e za stolot zapa|aj}i popoleka vo neverojatni par~iwa monolozi? 330 . nie odamna sme udreni od Gospod!” “U`ivam.” rekov. Ama sega pred mene sede{e Tasi~o. u`ivam!” re~e Tasi~o. Se vika{e Tase no od milost go zavikavme Tasi~ a na toa go dodadovme ~lenot ot koj{to vo Bitola ja gubi poslednata soglaska i zadol`itelno zavr{uva na o pa taka stana Tasi~o. “ama bratot gore ni gi turna bra}ata vamu dole! Utre do Bitola }e ni dojdat!” U`asno go mrazev muabetot. A i ja znaemo narodnata: koga igra me~ka kaj kom{ijata brgu }e zaigra i kade nas!” “U`ivaj be Tasi~!” rekov onaka bez vrska za{to ova mi be{e omileno obra}awe do nego. [to mo`e{e drugo da se stori za ~ovekot {to. kako neviden. “nikoj nas ne n# udira. Barem qubeznosta mora{e da se so~uva. “Mi smo mnogo povr`ani so Srbite. Tie {to si ja izmislija tie neka mu ja mislat!” “Kako ne e na{a?” re~e Tasi~o i me pogledna bo`em strogo dodeka si ja naliva{e slednata ~a{ka. Be{e toa prekar nadenat so qubov. A toj sega be{e doma kaj nas mo`ebi po prvpat vo poslednive trieset godini. “ova ne e na{a vojna. na krajot.Dragi Mihajlovski “Ni{to. izmislen od blagodarnost za ~ovekot koj go donese prviot propisen fudbal i prvite normalni dresovi i kopa~ki vo na{eto maalo za da go osnovame tolku sakaniot tim {to potoa se natprevaruva{e vo {totuku oformenata gradska liga na Bitola. Pijanoto dru{tvo se rastura so te{ki vetuvawa za brza sredba {to nikoga{ nema da se ostvari. Za{to. So godini sum slu{al vakvi muabeti od najrazli~ni lu|e no ve}e mi be{e dojdeno do nos. Mojot prv bitolski kom{ija. ^ovekot komu jas mu go izmisliv prekarot.

” prodol`i toj. deka mi e `al za bombardirawata i za lu|eto {to vo nevolja sosema go izgubile kompasot. no o~igledno do negovite svetnati i zatapeni o~i ne stiga{e ni{to. u{te nekoj argument {to treba{e site da n# razoru`a i da n# svrsti vo negovi istomislenici. no deka site sme lu|e. “ne mo`at lesno so nea Amerikancite. “u{te koga bev vo vojska. “toa ti e zemja. I {to bombardiraat. Ovde. Ubav grad!” 331 . Tatko mi ve}e se zagubi i sega samo bespomo{no ni{a{e so glavata obiduvaj}i se da ne mu padne i da ne go zasrami pred snaata. Kartonski maketi. toj samo svojata misla ja slede{e i postojano se udira{e po {irokoto ~elo nebare saka{e od zad nego da izvadi u{te ne{to. pred sinot i pred prviot kom{ija. znae{? Maketi. pa mu ja tutnav slikata za begalcite od Blace. ovde site sme mo~kovci! Sme se fatile so NATO. deka ne e hrabrost toa {to na znak za trevoga mesto dolu vo skrivnicite se ka~uvaat gore na pokrivite i gledaat ognomet tuku manifestacija na apsurdniot balkanski um. “a vamu brat mi mi veli vo Vr{ac nema ni{to! Ama bukvalno ni{to! Si bil vo Vr{ac?” “Edna{!” rekov koga go ~uv ~asovnikot vo salonot kako ot~uka osum. Milo{evi} e mudar! Ne }e im dade fabriki da ru{at!” Ja poglednav `ena mi baraj}i nekakov spas no taa mra~no mi vozvrati od ni{ata i nervozno zapali edna od cigarite {to stoeja na fri`iderot. deka Srbija odamna e druga dr`ava a nie druga. “E. “Tie samo xeva digaat!” prodol`i Tasi~o.Tasi~o “Srbija e jaka!” re~e Tasi~o. Ne e ova Sadam i Irak!” Se obiduvav nekako da odr`uvam aktivna neutralnost. ubienite na svojot pat do spasot vo Albanija ili Makedonija. da se dr`am do stavot deka ova ne e na{a vojna. Srbija.

Dragi Mihajlovski “Lele!” re~e Tasi~o i stravi~no se udri po glavata na koja. Tamu tova go frlat na sviwite. “Lele. koja svika prvin po ma~kite i gi rastera a potoa i po Tasi~o. “Sega. so kuso sukwi~e i ni{to te ne pita! Samo te meri ovaka. raj! A mestoto ne e kako kade nas tuku ramno. ramno. Mol~e{e. `ena mu go vika. nervozen be{e tatko mi. ladno pe~ewe. pij. jadi. tepsija eeej!” I naedna{ zamol~a. milina edna. pij i tamam si se napunil ete ti pak pr{uta. sega!” svika Tasi~o od na{ata kujna i ne se pomrdna od mesto. be. me{ano meso. I ne vo ~a{i! Ti sedi{ a ti idi edna kelnerka. {to da ti ka`am. Nervozna be{e `ena mi. nekade od temeto nadolu. Tase!” vika{e taa. ovaka naseckano i naredeno na pijata. Tuku ti nosat meso. nervozen bev jas. “ne znae{ ti kakvo mesto e Vr{ac! Lani bevme tamu so Natalija za nova godina. “Tase. mol~e{e taka edno 332 . lele toj Vr{ac! Kakvo pivo imaat! I te slu`at nadvor u edni bav~i so drveni klupi i buriwa pivo. I nema meze kako kaj nas. “ajde pribiraj se!” i potoa is~ezna vo dlabinite na ku}ata za{to jasno se ~u tresokot na vratata {to. od glava do pete i na Natalija & dava pola krigla a mene cela! Pa si pijucka{. Domati i piperki i krastajci. `enata na Tase. Stanav i zapaliv cigara sakaj}i da mu dadam do znaewe deka treba da si odi. ma~kite go vikaat. kobasi. Od nadvor naedna{ se za~u brz i nekontroliran vresok na podiveni ma~ki a naedna{ i glasot na Natalija. Malata nade` deka kom{ijata najposle }e stane i }e n# ostavi da izlezeme kako {to planiravme vedna{ is~ezna. Jadi. No toj spokojno si doli od ve}e polupraznoto {i{e i pak se udri po ~eloto. temnicata go vika. Kako n# pre~ekaa!” Nervozata vo kujnata raste{e. verojatno se zatvori zad nea. visea nekolkute dolgi vlakna preostanata kosa.

tr~aj pa nekoe niv~e.gospoda! So {mek beee! Kako odvaj da ~ekaat da gi pra{a{ ne{to i s# }e ti poka`at. eeej!” veli Tasi~o i udira po masata a tatko mi se sepnuva od dremkata. ova Evropjanite! Tie }e ru{at {to kralevi i carevi ne sru{ile! Sram ih bilo!” Jas i `ena mi ve}e korzirame od kujnata v ni{a 333 . E nema! Da si bevme vo Jugoslavija {to }e ni fale{e? Glupi se. gi kokori o~ite i koga ne sfa}a {to se slu~uva povtorno go vovlekuva vratot. vozi. Eeej! Pro{eta{ po Terazie. Edna Pelagonija a i taa e tr~aj. frc – elegancija! O~ite ti se punat! A ne ko ovaa mojata. ne! Ne sme nie lu|e! Ili beogra|anki! @eni be. Magareto da mu crkni na kom{ijata.toa se lu|e. A gore nebo. “A Beograd ti e posebna prikazna. Sedime u{te nie so `ena mi. razmenuvame pogledi. peda zemja nema neobrabotena.Tasi~o minuta vreme i taman pomisliv deka sega }e stane i }e n# ostavi da napravime ne{to svoe vo toj del od na{ite `ivoti. si se qubat taka. milina da ti e da gleda{. ramno. ja pika glavata pod jorgan i zagr~uva kako da go kolat. eej Banat. misli{ se spoilo so ramnicata. more `itarici. ti velam. delkal tuka. nema pa nema. pitomi lu|e odat okolu tebe. Du{ata }e ti ja dadat da im ja pobara{! Eee Srbi . Ni{to ve}e ne mo`e da ni pomogne. koga Tasi~o povtorno so golemite ra~i{ta se tresna po timbata i prodol`i: “Leele! Pa taa Panonija! Ramno. si se sakaat. Gleda{ . A ne nie ovde! Seqak do seqak! Te gleda i te mrazi. Samo stega. eej Srem! Abe {to sme nie ovde. abe nekoj delkal. vozi pa nekoe lozje! A tamu. ja~men. {to taksirat n# snajde no tuka zavr{uva s#. stega. gospo|i! Natnale kuso pa frc. Ne be. ^asovnikot bezmilosno ot~ukuva deset a Tasi~o naleva nova ~a{a od sirototo {i{e koe zbuneto od sopstvenoto brzo praznewe glupavo se topori na masata.

sednuvame sekoj na svoeto mesto a Tasi~o pak se udira vo ~eloto i sega e ve}e vo rodniot Bosilegrad. Ova mi be{e slamka nade` deka mo`ebi }e mu tekne deka pomina edinaeset i deka sikter-kafeto }e go krene od kutriot stol i }e go odnese vo nepovrat. Ama vojska ne ko ovaa na{ata eden bez dvajca. pa }e donese kompir bre eeej. “zaborava ~ij leb jadi. Slu`am gore na Vo`dovac – top~ija prva liga. vredni lu|e. gi spu{ta na{ite i gi kreva Srbite do nebesa i u{te pogore. pu{ime kako pobudaleni a Tasi~o ni{to ne zabele`uva. Naedna{ se udri po ~eloto po kojznae koj pat vo taa veligdenska ve~er i svrte kon ona {to zadol`itelno go pravi sekoj ma` zdodeven i odvraten. Go pameti{ tatko mi Eftim. 334 . koj mu gi u~i decata. prav ko pu{ka! Mnogu me saka{e kapetanot! Eden den me vikna i mi re~e:’Ela vamu ti be baba~ko! Ti }e bide{ desetar i ni{anxija!’ A jas. Mlad. sladok. Edna piperka naa.” go slu{ame. piewe. zelena pa ja turi{ u grav~e pa miskojna {iri!” “Da ne saka{ kafe?” velam koga zabele`uvam deka {i{eto e prazno i deka ovoj klasi~en Tarantinovski tip celo vreme zboruva za jadewe. “lu|e se tova bre. koj mu dade tolku ku}i da napravi! Mi idi da ja ise~am loznicata od koren {to mi go donese doma Srbomanov!” Jas ja stegam. zelena. so nego i za nego imam s# ubavi spomeni. za Srbi i `eni. dova|al tuka kade nas. zarem sega da se skr{i ~inijata? I malku se sreduvame. sladok prsti da si poli`e{. “Sram da mu e!” veli najposle `ena mi. govori li govori. No toj samo kimna so glavata nebare mu be{e strav da ne mu pobegne nekoja nadojdena slika ili misla. “A i ova! Slu`am jas vojska u Beograd.Dragi Mihajlovski i nazad od sprotivni pravci. zdrav. babura. ja sopiram. vredni. “I toj pusti Bosilegrad. sram mi e a i `al za Tasi~o.

Evropejcite. a jas onaka nabien oti toga{ dve godini boks trenirav. pena na usta mu izleguva{e. da slika. naedna{ i neo~ekuvano }e se vrate{e vo pogon. bre brate! ]e dobijat tova paketite i }e se skrijat v }o{ nikoj da ne gi vidi. se dujam. ne pomnim sega to~no {to. da redi. za bombaradirawata. go stegam i ni{to ne gledam. Mi se stori ko da gi ~uv prvite petli kako se oglasija vo gluvotijata na nadvor spokojnata aprilska no}. Mi re~e ne{to. da meli vedna{ tuka na dva ~ekora od krevetot na tatko mi koj{to te{ko di{e{e i ofka{e vo sonot nebare samiot Tasi~ go sonuva{e vo veligdenskata no} oti ve}e be{e pominal polno} I imaa nabli`eno prvite mugri. s# ponedoizre~eno. go fativ za gu{a i go stegam. Rusite. I naedna{ s# se svr{i. brate! Nema tuka trte mrte! Tova se lu|e! Edna{ duri }e zadavev eden Slovenec. No Tasi~o prodol`uva{e da lomoti. I taman }e zamolkne{e i neobi~no dolgo }e sede{e taka so klapnata glava a nie taman }e pomislevme deka e gotovo i deka barem vo ranite zori malku }e prilegneme toj pak. ni`i par~iwa spomeni iako s# ponepovrzano. gi pcue{e Natovcite. }e se udre{e po ~elo i pak zapo~nuva{e ne{to za Srbite. mamkata da mu ja ebam. edinstven neo~ekuvan mig. iaz’k da mu e! A Srbin! Srbin s# deli. Vratot po~nal da mu posinuva i gotov bil da ne skoknea drugite da me spre~at. Mo`ebi sme zadremale ili mo`ebi samiot gospod bog sme{a prsti no znam deka koga dobro gi otvoriv o~ite vo stolot na Tasi~o nema{e nikoj.Tasi~o brkovite nafr~eni. ^udno mnogu ~udno. bez ~uvstvo ednostavno go {mrkna vo dve goltki i prodol`i da meli. pelte~e{e ve}e. Bukvalno nikoj! 335 . glavata gore. Vo eden. davi{ a ne ose}a{!” Mu go piknav kafeto pod nos a toj od naval. se dujam eeej! Ama i~ o{te toga{ gi ne}ev Slovencite! Sebi~ni.

go podbucnavme tatko mi da ne gr~i tolku glasno. zagledan vo prozorecot od na{ata kujna niz ~ie perde yirka{e belata glava na tatko mi. Radio Belgrad ili nekoja druga srpska stanica. isprekinata. mo`ebi. Se pletkavme taka u{te malku. koga gi sobiravme pqa~kite i se podgotvuvame da trgneme nazad za Skopje. go ugasnavme svetloto i leka poleka nebare prepla{eni od nekade. samo mi mafna so rakata bez ni{to da mi re~e. kroce-kroce vlegovme vo spalnata i krade{kum. (1999) 336 . se piknavme v postela. Go pozdraviv a toj nekako srame`livo. Duri po dva dena. trgnavme kon spalnata.Dragi Mihajlovski Samo gornata trenerka besramno vise{e prefrlena preku potpirkata od stolot i ni se kle{te{e. go vidov Tasi~o kako kleknat. ni vo vizbata za{to imame vnatre{ni skali {to direktno vodat do nea. nastapi ko{mar za{to nemavme racionalno re{enie kade. so olesnenie vo du{ite. koga i kako is~ezna na{iot Tasi~. skukulen pokraj crniot tranzistor smesten na simsot od prozor~eto na negovata vizba slu{a vtren~eno vesti na Radio Pri{tina. U{te edna{ podzastanavme. so sitna gri`a na sovesta. Ni vo klozetot. So `ena mi otr~avme do vleznata vrata no i tamu nema{e nikoj. banalna bolka na bitolskoto mirnodobie. Nastana zbrka. Tarantinovska prikazna. no bidej}i ni{to ne se slu~i. “@ivot!” & rekov na `ena mi dve minuti podocna koga so kolata svrtivme levo i izlegovme na glavnoto xade {to po dva ~asa n# odvede mnogu poblisku do mirisot na vojnata a mnogu podaleku od sekojdnevnata. od samite pazuvi na no}ta da ne ni nikne povtorno Tasi~o i da ne ja prodol`i svojata dolga.

ne{to {to go prave{e u{te poharizmati~en od obi~no. Predavaweto be{e za irskiot poet Jejts a pesnata {to ja 337 .Tripolskata kapija M ihajlo Tamila po dvaeset i pet godini rabota na Fakultetot stigna do zvaweto redoven profesor. vo koja re{i da gi sobere site svoi esei za angliskata kni`evnost koja tolku dolgo vreme ja predava{e. Otkako stana docent pred {est godini dobi pravo spored nepi{anite pravila na Fakultetot. ~asovite da gi dr`i sabajle. se prome{koli za da vidat pticite kolku e golem i kolku mo`e da leta i zadovolno plukna na svetot. Zastana za kratko na novodostignatata duhovna plo{tatka. Studentite ~uvstvuvaa deka toj proleten den ne{to posebno se slu~uva so nivniot profesor. toj se iska~i na vrvot od fakultetskata hierarhiska skala. a toa be{e navistina slatka privilegija. ~etirieset i petta po red. Em mo`e{e na vreme da gi zavr{i rabotnite obvrski em mu ostanuva{e vreme za rabota vrz negovata najnova kniga. “Sega mo`am da se dogovoram so sebesi na {to }e mislam pred da umram!” re~e i zadovolno se vrati vo golemata predavalna vo koja go ~ekaa posednatite studenti. Na denot koga stigaa krvavi vesti od Kosovo zaedno so iljadnicite begalci od bliskite pograni~ni mesta a drvjata vo ^air zacutuvaa nebare mirot vo Makedonija }e bide bibliski iljadogodi{en.

bolkata. bezmilosno buri~kaat niz `ivotite na nesre}nite. nasilna smrt. al~nite i bezmilosni akademici koi. stari i impotentni. stana i go postavi sudbonosnoto za Mihajlo. se ubivaat vo svoite stutkani posteli vo no}nite migovi na podmolna i nepremostliva temnica. tokmu vo migot na “zamesuvaweto na tortata”. Zna~i. eden od studentite. “Dali vie se ~uvstvuvate del od ovie akademici za koi govori Jejts i ako se ~uvstvuvate za{to o~igledno ste del od niv. Ubavoto ~itawe na pesnata (vo original. O~ekuva{e ~asot da se odviva kako i sekoga{. debelite. spored nego. spokojno i superiorno. kako {to }e vidime. mlado neugledno mom~e koe odvaj da go ima{e po~uvstvuvano grebe`ot na prviot bri~. profesori. trgna vo sosema druga nasoka i go smena pravecot na celokupniot negov `ivot. da go stavi {lagot vrz nea u`ivaj}i vo nivniot mlade{ki voshit. se razbira – ova bea ~asovi po angliska literatura i tie se izveduvaa na angliski jazik) ja sozdade potrebnata atmosfera za analiza i diskusija. od nesovladlivata mlade{ka strast da se zgrap~i denot. Mihajlo zadovolno i nadmo}no pogledna kon dvaesettinata studenti. u~eni lu|e. Prvin tie da ja zamesat tortata a potoa toj. No rabotata. mladi poeti koi stol~eni od nevozvratenata qubov. }elavite. }e treba sami da procenite.Dragi Mihajlovski obrabotuvaa se vika{e Scholars ne{to kako akademici. koe e va{eto mislewe za ova?” Mihajlo kako po vtorpat toj den da sleze od svojata 338 . Na polo{o ili na podobro. }e vidime. i tokmu vrz nivnite neprokopsani sudbini potoa gi gradat svoite valkani univerzitetski karieri razubavuvaj}i go mra~niot i nedo`ivean mig na preranata. pra{awe. Vie umni i blagorodni kako {to ve dal gospod. Vo nea Jejts go iska`uva{e svojot revolt protiv.

Dol`nosta toa od nego go bara{e. pot po~na da mu izbiva kaj nosot i kaj u{ite. obrazovanieto. deneska duri stanav redoven profesor. svesni kako mu e nemu {to mora. da govori za nekakvi mlade{ki gluposti koi gi spre~ile predvreme umrenite devstvenici da li`nat od nasladite {to gi nosi zreloto doba iako mu se gadi od seto toa. s# u{te mo`e{e da gi nosi i na sitnata obetka zaka~ena za levoto uvo. svojata egzistencija niz dolgata niza zdodevni ~asovi {to u{te treba da bidat privle~ni a ona {to na niv se zboruva duri 339 . kolega!” svesen deka ova {to go re~e ne zna~i ni{to. kako prvoklasno |ubre. neosporno. mislam.Tripolskata kapija duhovna plo{tatka. ja navre. duhovnata zrelost daleku nad vozrasta. Duri ima{e i mnogu logi~no kontra pra{awe. Jas sum. poradi sre}nata mr{avost. mu se povra}a no mora da go vardi svojot leb. no ovojpat mo{ne neve{to. I mo`e{e. “Jas sum del od akademicite. zvawe {to se dobiva po dolga i makotrpna rabota. da odgovori jasno i ~isto na ova tolku jasno. no. novoto zvawe…Treba{e samo da bide iskren. voobi~aenata maska koga profesor treba da odgovori na pra{awe od student i re~e: “Ne e taka ednostavno da se odgovori. na nekoj na~in razli~en od niv!” i najpodlo. zaigra na prosedata brada. na izlitenite farmerki koi. Na primer da pra{a{e dali se tie mladi lu|e. Studentot i natamu stoe{e i o~ekuva{e da dojde vistinskiot odgovor. sekoga{ sum ~uvstvuval otpor kon toa. Mihajlo najposle ja sfati sopstvenata nepodgotvenost. jas sum. Mora{e da se sozeme. nema tuka somnenie. obrazovanieto i duhovnata zrelost na tie nesre}ni mladi zanesenici. da bidam iskren. iako ve}e odamna po vozrasta. vklu~uvaj}i go tuka i Jejts. Se vcrvi. rabota {to odamna ne mu se ima{e slu~eno. ugledot dolgogodi{en. ~isto i logi~ko pra{awe {to go postavi ovoj mlad ~ovek.

*** Nadvor naide na ne mnogu qubezniot den {to se ima{e pobudaleno i zbunet od ~udnite umi{ta na marta tura{e vla`en sneg so takov zanes {to ~ovek mo`e{e da pomisli deka zimata e napred i ima u{te mnogu da ka`e. nesvesno go prekr{uvav eden od osnovnite – ne la`i! Do koja svesnost sam sum stignal? Zo{to tolkav strav i takva krevkost? Kakov bednik.Dragi Mihajlovski i romanti~no? No duri ni ova ne mo`e{e da go ka`e. Odedna{ siot privid mu se urna. vo posledno vreme. Kolku pove}e gordosta go tera{e da iznajde nekakov odgovor. si vele{e. za svesnosta. prostete. kakov bednik. Gleda{e vo studentite. go dopre. izvinete. “izvinete. celo vreme. Jas im govoram za patot do boga. neposlu{noto telo koe bezmilosno i s# povidlivo gi slede{e zakonite za evolucija na materijata i mu se stemna. si vele{e i se jade{e. Navistina `alno izgledaa izmamenite drvja {to. Se seti na stan~eto vo ^air vo koe `ivee{e zaedno so svojata Georgina. za bo`jite zakoni {to treba da se sledat a samiot. prostete” povtoruva{e izleguvaj}i od predavalnata i ostavaj}i gi studentite. okokoren i crven i ja sfati seta laga na svojata bleskava fakultetska kariera. kade navistina pripa|a i do kade vsu{nost stignal so dene{noto novo zvawe. prerano rascuteni. yirkaa od te{kite avlii na ku}ite od soka~eto 340 . tolku pove}e sovesta mu vele{e deka do{lo vremeto da si priznae {to e. v~udovideni i zbuneti da nagoduvaat {to navistina se slu~i toj proleten den so nivniot omilen profesor {to go natera da izleze od fakultetskata predavalna i nikoga{ pove}e da ne se vrati nazad. za sebeiznao|aweto. gi vide decata kako si odat sekoe na svoja strana.

341 . vo odewe. se mole{e: “Gospode moj. se pretvora{e vo silna. vkoreneta vo ramninkata na ridot. mi go pritiska{ kop~eto od mojot lift. vo pravecot na Bit pazar. pribli`i me sega do sebe i nau~i me da te sakam! Poka`i mi deka mina vremeto na mojata iluzorna besmrtnost i deka sega doa|aat denovi koga besmrtnosta treba da se u~i! Vreme e da ja prifatam deduktivnata uka! Induktivnata so godini me vle~ka niz prisenot na |avolot! Te molam pod kulava ~ija stava. mo}na janya koja nikako ne mu dava{e da se smiri. kraj nego. Hrist. ode{e Mihajlo nesvesen za tragedijata {to se slu~uva{e tuka. mi go pu{ta{ kompjuterot i do`dot go pravi{ sneg. Naokolu nema{e nikoj. Mihajlo klekna na kolena.Tripolskata kapija niz koe sega. imeto svoe ka`i mi go! Dali si Krist. do tvoite skutini stiga. na vodata & dava{ sol. Kaj malata krstosnica zavrte desno i po skali~kite se naka~i gore i izbi pred crveno oboenata saat kula koja. {to jabolknicite i kru{ite gi tovari{ so svetol plod. se izvi{uva{e ugore kon stemnetoto i luto nebo. nastamenet vo vi{ite sferi kaj{to ne stiga letot ni na najsmelata ptica ni streme`ot na najdoblesniot um! Ka`i {to mi se slu~uva denes? Kade e sinorot na zabludata? Mo`no li e tolku vreme da sum se zala`uval so mislata deka navistina pravam ne{to korisno? [to imam navistina so tie nesre}ni mladi~i koi taka lesno i razvratni~ki gi uni{tuvaa svoite kusi `ivoti? Pove}e ne sakam da ~ujam za niv! Sakam od denes da nau~am ne{to za sebe! Da te pronajdam tebe vo delot tvoj {to se vika Mihajlo! O ti {to kislorodot i vodorodot gi pravi{ voda. glavata ja krena kon nedogledniot boj na kulata i vaka zaroben i smalen od nejzinata ti{ina i pobelenoto Skopje pod nego. veruvam. za{to samo so sebesi be{e zafaten. so svojata nejasna bolka {to pred malku mu se rodi vo zagu{livata predavalna i sega.

svitkan i babuwosan na vla`nata zemja. simulakrum nad simulakrumite. licemerieto na prijatelite. me vra}a doma. [aman za{to i deteto ima tatko no sekoj tatko ima svoe ime! Dali materijata e zabluda a `ivotot ve~en? Dali ozdola nagore e pogre{niot pravec a ozgora nadolu praviot? Dali navistina dosega sum `iveel kako pes. polneweto kisela voda so stariot to~ak od tatko mu. Alah. raspiftieno Skopje. kako mrava nesvesen za edinstvenata blagodet {to me razlikuva od niv . mu se redea sliki od materijalniot `ivot vo ova negovo nesovr{eno ~ove~ko telo. pa `arta po bas-gitarata {to ja kupi vo Sofija so parite {to gi zaraboti krevaj}i vre}i kafe na `elezni~kata vo Bitola. ko nenadejna. u~itelot bez u~itel.Dragi Mihajlovski Kri{na. Potoa predavalnata vo koja semo}nite profesori mu ja polnea glavata so ne~ista uka. zaminuvaweto na vozot. du{a kutra i sirota. bezbrojnite zaminuvawa na vozot i pla~ot na majka mu na peronot sekoga{ pobeznade`en i pobolen. gospodine?” Se mole{e taka Mihajlo. bereweto le{nici vo 342 . na slamaricata od `elezniot dvokaten krevet vo edna od sobite na studentskata baraka i nanovo go seti vkusot na izlapaniot grav {to mu te`e{e vo stomakot kako `ivo olovo i ne mu dava{e oko da sklopi. letna poplava. vkusniot zelnik mesen od majka mu u{te vo rani zori. Se vide sebesi zavitkan vo neizluftiranoto }ebe. noviot porane{en redoven profesor. gre{nik nad gre{nicite a pred o~i. prosta i ~ista koja edinstveno vodi povisoko. srceto na rastegnatoto. suetnik nad suetnicite. Pa no}nite vra}awa vo rodniot grad nametnati od isto{tenost i glad. gospode. vedna{ tuka nad sko~anetiot Bit pazar.duhovnosta. kako ma~or. doma kaj tebe? Ka`i mi. re~i mi. neuspehot na brat mu i gnevot na tatko mu raznebiten od skapotijata i te{kata nema{tija.

kiriite i prviot svoj stan vo ^air. kapewata vo Kita{ i Topla voda. Palestinci. Jordanci. pa pak ispiti. {ien kaj majstor Vele na Ilindenska. prvite poseriozni bolki i navestuvawa za smrtnosta na teloto. junskata nepodnosliva `e{tina i nervoza. sme{niot govor na Tito po buntot na studentite vo Belgrad i Zagreb. nekolkute sramni kiksovi. doktorat. Kako {to ti sega. docenturata. 343 . hipi-nastroenieto pod Kamen most. tremata od prvite ~asovi. crnci. Kle~e{e taka u{te dolgo Mihajlo pod nadmo}nata saat-kula. diploma. se mole{e i sonuva{e. briliraweto na nekolku ispiti. kr{eweto na {i{iwata vo hodnikot od barakata. maznici. magistratura. brakot so Georgina. ja zabrani gradbata na nebesnata kula i go ras{trka ednojazi~noto pleme na Sim nastameneto na {irokata Senarska visoramnina. decata. patuvawata niz svetot. beskone~nite diskusii vo bifeto. pe{a~ewata. nagradite i intervjuata. brzoto terawe i preo|aweto vo “ilegala”. ubavite i arogantni skopjanki. te{kata rea od neizmienite so denovi hristijani. polneti pipirki. prakti~nata strast na kole{kite. rakopleskawata od studentite i kolegite na mnogute simpoziumi.Tripolskata kapija bukovsko. Pa bolnite vra}awa vo smrdeata na barakata. odmor vo Pretor. profesorstvoto. smrtta na majka mu. privle~nite lektorski ~asovi. Ti si del od mene Mihajlo. isto palto i nov apsolventski kostum. Pa pak nazad vo Bitola. crn. ve~ernite korza. na rabot od smrtnosta. Tolku mnogu i tolku malku za samo ~etirieset i sedum godini. kricite na gladnite gavrani nad Gazibaba. brzite zaqubuvawa i odqubuvawa. rabota na `elezni~kata. se jade{e i se ~ip~e{e duri eden glas {to doa|a{e od samoti vrv na crvenata ubavica ne mu re~e: “Jas sum glasot na toj {to pred mnogu vekovi se voznemiri od suetata na Nimrod.

nova i sjajna. pominuva{e prvin pokraj zdravstveniot dom. Zabludani po la`niot sjaj na materijata. Bez da go pra{uva mu prinese toplo mleko. *** Doma ne go ~eka{e nikakvo iznenaduvawe.Dragi Mihajlovski me sonuva{ i priziva{. ~isti i nevini. ima{e stignato vo nivniot dom na {estiot kat. polna ve~en `ivot. Mu se ~ine{e deka sonot {to go vide sega gi zarazuva crvenite pokrivi od tro{nite bitpazarski ku}i pod nego. na nekoj na~in. nemenliv `ivot. na samiot po~etok od vodniot. vie lu|eto stradate i se izma~uvate s# duri. “Tripolskata kapija!” povtoruva{e duri pe{ki. najmisle~kite od vas. No trebalo duri deneska da se ~ueme. Tamu le`i tajnata na siot `ivot!” Mihajlo stana i u{te dolgo ne mo`e{e da dojde na sebe. Odi i pobaraj ja Tripolskata kapija a koga }e ja najde{ ni{to pove}e ne }e mo`e da te odvrati od vistinskiot pat. Zatoa ~uj me i zapomni: samo materijata od koja si sozdaden e smrtna i osudena da minuva niz poznatite fazi no ne i tvojata du{a koja e del od mene i. pa preku nadvoznikot. vo ve~niot. pa ponatamu kaleto. Vardarot i celo Skopje razdol`eno vo bu~ava i eftin razvrat pod pobelenata Vodwanska planina. so nov sjaj vo o~ite i nova snaga vo damarite. Potoa mu ja poka`a novata ikona koja ja imaa pora~ano od Bitola i koja vo me|uvreme. spored toa. ne ja sfatite izmamata. Taa. po asfaltnata ulica {to vode{e kon negoviot dom. so likot 344 . s# u{te nerazbujaten iskonski ^air. ne go otfrlite stravot i ne se vratite kaj mene. taka jas sekojdnevno te sonuvam i prizivam siot tvoj `ivot. “Tripolskata kapija!” vele{e. Georgina se prave{e deka ne zabele`uva ni{to ~udno vo negovoto odnesuvawe.

kako le~ben kromid na navinat glu`d. “Ne sum pro~itala za inteligenten ~ovek {to tolku dolgo vreme se ma~el da go potisne prirodniot streme` za osloboduvawe! Zo{to da se nosi tolkav tovar za xabe? Ni teloto ni umot ne mo`at da izdr`at. “Ova treba{e odamna da go stori{!” re~e Georgina mirno. Slobodata e edinstvenata cel na vistinskiot um! Odamna ne ti se potrebni ni Fakultetot. kusa kosa. Sekoj nejzin smiren zbor mu doa|a{e kako mevlem na rana. prosti mi!” vele{e i ja stega{e. na ambiciozniot. mu se dobli`a i go pogali po prosedata. vise{e na yidot vo edinstvenata pristojna soba od stanot i {ire{e mir i spokojstvo naokolu. Ja pribli`i Georgina do sebe i ne`no ja pregrna nebare so toj zagrab saka{e da se iskupi za seta svoja dvoli~nost i podlost {to mu se imaa natrupano vrz. ni kolegite. komplikuvaniot i mo{ne naivniot Mihajlo. kolku sre}a i blagodet ima{e vo ovaa ednostavna i pametna `ena! Sfati deka imal golema sre}a {to re{ila tokmu nemu. vo dolgite godini na gradeweto kariera i surova besmisla. Mu ide{e da si ja skr{i glavata {to bil tolku zauten i ne sfa}al kakov biljur ima do sebe. ni studentite! Tebe ti treba slobodata kako nasu{en leb da se vivne{ vo vilaetite na beskone~noto i da govori{ so malkute sli~ni na tebe {to postoele i postojat niz vekovite! [to saka{ jas da pravam?” Na Mihajlo mu se simna i posledniot tovar od srce. “Prosti mi. Bo`e kolku ja saka{e Georgina. “prosti mi go slepiloto i gluposta!Prosti mi ja zasenetosta i la`noto odewe kon rajot na ulavite kaj{to caruvaat 345 . inaku ~istata priroda. “Pove}e ne se vra}am na Fakultet!” re~e Mihajlo i nesigurno pogledna vo Georgina.Tripolskata kapija na sveti Mihail. da mu bide sopatni~ka vo grubava realnost na ova materijalno carstvo.

priznavam no taa e pove}e kako o~ajni~ki krik na delovite po zagubenata i nedosti`na celina.” re~e Mihajlo. “no prvin da ja pobarame Tripolskata kapija i koga }e mineme niz nea }e ja otvorime!” “A kade se nao|a taa Tripolska kapija?” pra{a Georgina. Ve}e go imam prviot znak!” “A da ja otvorime najposle taa na{a kni`arnica?” re~e Georgina i namerno ne se istrgnuva{e od negovata topla i iskrena pregratka. ^avkite. “toa e ona do koe ~ovekot mo`e da stigne. Vistinskata qubov e onaa kon boga nastamenet vo na{ite du{i. Nego treba da go najdeme.” se soglasi Mihajlo. ume{nost i znaewe.Dragi Mihajlovski suetata i simulantstvoto! Od deneska sakam zaedno da pravime ne{to drugo.” “A {to e so qubovta?” “Nea ja nema me|u lu|eto. Potoa }e mislime na kni`arnicata!” Nad ^air s# u{te se me{kole{e den. od vrvot na golemoto drvo do “Merkez”. spobudaleno se nurnuvaa vo proyirnite pazuvi na ne mnogu ~istiot vozduh. “kade na drugo mesto!” “A kako se patuva do na{ite du{i?” pra{a Georgina. “Vo na{ite du{i. “So `elba. da se vivnat nad pokrivite na~i~kani so golubarnici i anteni. ne{to so koe obajcata }e se gordeeme i }e bideme sre}ni. od 346 . Toa e kako potraga po svetiot gral ili potraga po zemskiot raj istiot onoj po koj tragale golemite Polo i Kolumbo.” re~e Mihajlo. “Da ja otvorime. Postoi nekakva privle~nost. pred da izginat vo nejzinite tvrdi yidovi. se zaletuvaa kon zgradite sproti parkot za naglo. Mihajlo i Georgina. no pred toa treba da mineme niz Tripolskata kapija. pretpostavuvam.

poto~no. te molam. Daj mi go. “Tamu go vidov znakot!” Georgina. go najde baranoto. a Mihajlo so nejze sednata do nego i vtren~ena vo tomovite {to gi lista{e.” re~e spokojno Georgina. svrten kon parkot. sekoj mig da izniknat zmiulestite proektili na pobesnetite zaradi Kosovo Srbi i da go izgorat do temel polovina Skopje. od kaj{to o~ekuvaa.Tripolskata kapija svojot prozorec. zaedno gledaa vo s# u{te pobelenite srtovi na dolgata Skopska Crna. Pod broj 674 be{e zapi{ano neobi~noto predanie za rasipanite gradovi Gradi{te 347 . Najposle. “vistinski den za nov po~etok! Mnogu & dol`ime na onaa gluvonema dvojka {to tolku se zadr`a so ven~avaweto inaku deneska kojznae kade }e bevme!” “Da go ostavime minatoto. ~epka{e ne{to vo se}avaweto. netuka{en lamte` mu go ima{e zgrap~eno srceto. “Sepak najva`na e kni`arnicata. Da ima{ idnina zna~i da ima{ smrt.” re~e Georgina i prestana da gleda kon planinite. na dvapati gi donese desette toma. gi zasuka rakavite od pamu~nata ko{ula nebare se podgotvuva{e da go vpregne zaboraveniot plug i da ja zaora prvata brazda od ugarot vo negovata du{a. treskavi~no prebaruva{e so umot.” re~e Mihajlo. “smrtta e vo idninata. Cepenkov!” “Koj tom?” “Site!” svetna Mihajlo vo o~ite. Podobro da se podgotvime. A smrtta edinstveno te pravi ~ovek. tara{va{e. Pomni{ koga pred 24 godini zadocnivme na registracija?” “Od kade ti tekna sega toa?” “Denes ni e godi{nina. buri~ka{e. “taa treba da ja simbolizira na{ata kone~na sloboda ili. Za toa ne se govore{e no toa postojano vise{e vo vozduh. vo sedmiot tom. svesniot streme` kon osloboduvawe.

@ur~e. niz obla~noto martovsko nebo se proviraa i brm~ea `eleznite tela na nedobrojnite avioni i helikopteri. toga{ koga delnicite od avtopatot se spojuvaa i bea paralelni. “Ovde }e po~neme!” re~e sve~eno i ja pogali Georgina po dolgata. ja gledaa kako neprekinato se tegne vo zmiulesti meandri. raska{kano od nenadejniot ranoproleten sneg. nebare Adam i Eva na izleguvawe od zemskiot raj. Site odea kon sever. rekata xipovi. “niz kapijata mo`at da minat samo dvajca!” “Mo`e i Biblijata?” re~e Georgina. *** Vo pekolot na Mefisto vrie{e kako vo uli{te. Tamu!” “]e zemame ne{to?” “Dovolni sme nie.” re~e Mihajlo. Georgina i Mihajlo ( Mihajlo voze{e a Georgina. Vrdino i Bu~in. Tamu e Tripolskata kapija. fateni raka za raka. ja otklu~i zamandalenata vrata i obajcata. Taa minuvala srede niz Gradi{teto. Vla{ko gradi{te i Vinogradi{te. strplivo gi o~ekuva{e. Od sprotivniot pravec. se spu{tija po tesnite skali dolu na xadeto koe. sednata do nego na prednoto sedi{te. nad niv. isto taka “voze{e”) so maloto korejsko “Tiko” jurea po avtopatot od Skopje kon Gradsko. crna kosa. “Mo`e. be{e kaj solunskoto pristani{te a gore. Tuka nekoga{ imalo nekoj golem grad {to go vikale Tripola. znaeja.” re~e Mihajlo. ]e ja naka~ime taa strmalija i }e go pobarame vlezot vo ovoj rasipan grad napraven od Aleksandar. kamioni so oznaki na NATO ~ija glava. “me|u selata @eleznik. carot makedonski.Dragi Mihajlovski (Tripola). Crna }e ni bide pokazatel. tenkovi. 348 .

od ova sveto mesto. poradi nedostapnosta. Mihajlo i Georgina stoeja edno vreme na rabot od provalijata zagledani vo spokojstvoto na 349 . se ve~ni a `ivotot kus. nekade srede Taorskata klisura. na samiot vrv od varovni~koto stewe. vedar den od beskrajnoto nebo za odovde. se ~ine{e. te~e{e nadojdenata P~iwa i mu dava{e poseben {arm na belata crkva vgradena vo karpite na desniot breg nad koj. Mirot me|u lu|eto e samo valkana laga {to proizleguva od ~ove~kata priroda koja e ve~no promenliva i nesigurna. Vojnite ovde. stotina metri pogore. na levata strana od rekata. Sveta Bogorodica i Sveti Jovan Krstitel. “Mirot so boga e edinstveniot vistinski mir koj ima izgledi da trae ve~no. na zemjata. Dolu. pedesetina metri pod niv. a potoa.” “Barem tie izlegoa od kalta. Za nas. “A koga imalo asolen mir?” odgovori Mihajlo so pra{awe i pritisna na gasta. koga minaa niz tunelot kaj Katlanovo i povozea u{te malku. nekoj ~ist. drugata nekade na Florida.Tripolskata kapija Kon Srbija i Kosovo. Koj mo`e da im go vidi krajot?” Georgina ne re~e ni{to. ja dr`e{e edno vreme glavata na negovoto ramo.” re~e. za decata. “ovde ima dva manastira. “Sakam da zapalam sve}a. ednata vo Bon.” re~e Georgina i ja navali ubavata glava na negovoto ramo. be{e zaka~en ogromen bel krst {to. deka samiot gospodin bog go pu{til. da gi smiruva i hrabri bezbrojnite patnici {to re{ile da zastanat i da zaleat pitka voda od dvete ~e{mi napraveni vedna{ pokraj patot. kako naedna{ da se seti na ne{to i go zamoli Mihajlo da zapre po golemiot sviok.” re~e Mihajlo i o~ite mu se nasolzija koga se seti na dvete }erki. “]e ima lo{a vojna.

tuku tie odamna preteraa! Sega se sramam {to cel `ivot ja prou~uvav nivnata kultura! Mislam deka celata e osvojuva~ka i se zasnova vrz stravot od stareewe i smrt! Bog e izigran od niv za{to mislat deka e mrtov! Zamisli ti dr`i{ ~as pred `ednite za u~itel mladi du{i. “Odime. potomcite na ovie golemi imiwa.Dragi Mihajlovski ~udesnata priroda. “Misli{ }e udrat na Srbite?” pra{a Georgina koga platija patarina i koga vo dale~inata go nayrea za~adeniot i zagaden lik na siroma{kiot Veles. so ve`bi go razmrduva{e stegnatoto telo i go tera{e od sebe lekiot zamor {to mu prave{e te`ina vo gradite i tromost vo nozete. Kiic. Uni{tuvaweto na zloto sekoga{ ra|a pogolemo zlo!” “Misli{ deka Albancite se podobri?” “Nema podobri i polo{i. Ni ednite ni drugite nikade ne 350 . im govori{ za [ekspir. “Nikoga{ tolkava vojska ne se vle~e za xabe.” re~e Mihajlo zasilen so “Tikoto” po udolnicata kon motelot”Makedonija” i mostot na Vardar.” re~e potoa i so osve`enite o~i koi nabrzina uspeaja da ja soberat magijata i sve`inata na svetovo mesto.” re~e Mihajlo. “Site se lo{i. Dan a vo. Mihajlo. a potoa Georgina zapali po edna sve}a vo dvete sveti mesta podignati vedna{ tuka do ~e{mite i se prekrsti. isto vreme. prodol`i da vozi. frlaat bombi vrz ona {to go gradele nivnite i moite dedovci i tatkovci! Stra{no!” “Pomisli na zloto {to go uni{tuvaat!” “^ovekot nema mo} da go uni{ti zloto. “gledaj kolku e zagaden gradov! [to napravija od siroma{kava Makedonija! A seto go donesoa onie {to se vle~kaat po patot! @rtvi na materijalnata kultura! Koga bi mo`ele da sfatat deka tie ne se nivnite tela!” “Mislam deka malku preteruva{ so Indijcite!” “Ne. za toa vreme.

{totuku zapoznati i `edni eden za drug. strasta. demokrat. S# im e ne{to tesno i nepovolno. Makedoncite?” “Nema nie {to da pravime! Godini mislev vo mno`ina. Makedonec. doma kaj nego! Da se oslobodime Georgina od site tie materijalni nazivi {to n# vrzuvaat za zemjata. najverniot i najiskreniot prijatel {to voop{to go imal vo ovoj mefistofelski svet vo koj se 351 . duhovna du{a sre}na za{to e spoena so svoeto poteklo i koren. kosmopolit gi smetam za strupje od koi treba da se oslobodam. Dvaeset i trite godini brak ne napravija nikakva luzna vrz nivnata sre}a. za svetot! Vreme e da se svrtam kon sebe! Sega nazivite patriot. topli pogledi za{to taa mu be{e i mu ostana najdobriot. privle~nosta. vo ovoj surov fizi~ki i mentalen sklop {to se vika Balkan! Zemjata sekoga{ ima dovolno mesto za nivnite nezreli heroi! “A {to da pravime nie. za{to e splotena so svojot duhoven sozdatel i tatko!” “Vozi!” re~e Georgina i u{te pove}e se pripi do nego za{to mnogu mu veruva{e a i toj nejze.Tripolskata kapija gi sobira. svetlina i ambrozija. predmetite. Neka u`ivaat vo predelite na Mefisto. Kako mladi qubovnici. Site tie se odnesuvaat na moeto materijalno telo vo koe privremeno prestojuva nevidlivata du{a. Taa go gale{e po is{i{anata glava a toj & vozvra}a{e so ne`ni. edinstvenoto par~e {to mo`e da me vrze so mojot bog i da me vrati doma. za nacijata. za Evropa. predeli bez strav i u`as. bistri vodi i blago nebo. bez omraza i niska zavist! Samo tamu mo`e da se bide ~ovek. da se pro~istime i da go molime da n# primi! Nema ni{to poubavo od ~istite predeli na negovoto kralstvo prepolni zelenilo i spokoj. Da go barame Boga. tie jurea kon Gradsko srede vredno obrabotenite gorjanski lozja. se trudev da bidam za dr`avata.

Na sviocite ugore kon Pletvar. im izleguvaa vojnici i xipovi na NATO. da `ivee so iluzijata deka ~ovekot mo`e da ima mo} i deka znae so nea da upravuva. Pred Stobi. s# pove}e se poti i ja gubi kontrolata 352 . Mihajlo zavrte desno. surova zima. po nea gazat samo svetnatite ~izmi na visoko is{i{anite mom~iwa i neizli`anite gumi na svetnatite. doa|a{e nepodnoslivata bu~ava od mlazwacite koja gi para{e grubite u{i na retkite selani izlezeni po nivite da vidat. nivniot iskonski izvor za troa lebec.Dragi Mihajlovski ma~e{e pove}e od Faust za{to ja ima{e nadminato onaa faza od `ivotot vo koja bi mo`el da bide izlosten i da ja prodade du{ata na gospodinot |avol.” govore{e Mihajlo. od stemnetoto nebo. Vo presret. “samo gospod znae kolku se!” “Gledaj pravo koga vozi{!” go opomena Georgina prvpat toj den koga vide deka Mihajlo poleka no sigurno se dekoncentrira. vo koloni odat na izvr{uvawe na svojata nejasna misija. pa barem vo toj zakupen period. za pre`ivuvawe. izleze od avtopatot. Ozgora. so Georgina. mo`ebi. do kade im e rodot ili kolkava e {tetata od predolgata. pa zavrte levo i. Malku potamu. od vreme na vreme. izgleda{e deka cela Makedonija se piknala v dupka i sega. nemo i bezrodno zazjapani vo mo}nata brana na Tikve{koto ezero nebare zaboravile zo{to se tuka pa sega se samo matna zakana za mnogute rabotnici ostanati bez rabota koi denono}no {trajkuvaa isturaj}i go svojot bes kon okolnite lozja. se najdoa na patot {to ode{e kon Pletvar a preku nego kon Prilep. Georgina i Mihajlo i natamu gi sre}avaa kamionite i {leperite so stranski registracii. kako so zapaleni svetla. temnozeleni xipovi. se pojavija oxacite na Feni. od levata strana na patot. “Sekade gi ima.

kako i sekoja `ena. se prpelkaa pod nivnite zdrveni noze kako glavici star kromid vo prolet. “tie bombardiraat. “Gledam. nalikuva{e na brezata vo nivniot bitolski dvor koja. se ima{e nakriveno i navaleno na drugata strana koja & nude{e toplina i `ivot. grloto da mu se pro~isti. taa be{e pove}e zagri`ena za iljadnicite begalci otkornati od svoite ogni{ta. od naval. {apilografi. gi govore{e a tie. nad svetot oti ne{to kako sukalo mu se ima{e provnato vo vratot i go dr`e{e ispraven i zdrven kako da e sednat na zabarska stolica a ne na udobnoto sedi{te na beloto Tiko. Kolku zaludno potro{eni pari za amerikanski profesori. da se smiri. ekspliozii se slu{aat do Skopje. Strogo. za ubistvata {to sekojdnevno se slu~uvaa ili. nad voziloto. mu go izbri{a ~eloto i mu dade edno Negro bonbon~e za da seti bla`ina vo ustata. vrzana za majkata zemja.Tripolskata kapija nad sebe. vo potragata po svetlina. ka`ano poinaku. voda. struja. kako sekoe temno telo be{e vo potraga po svetlina i malku navalena i nakrivena kon prozorecot. a nie vovedovme amerikanski kulturolo{ki studii i gi stimulirame decata toa da go u~at. ziroksi a nivnata kultura mo`ela prakti~no i besplatno da se u~i! Taa ednostavno pa|a od nebo!” “Smiri se i vnimavaj!” re~e Georgina koja malku poinaku gleda{e na rabotite.” re~e toj otsutno a Georgina koja odli~no go poznava{e. gledam. temniot model za sekoe `ensko odnesuvawe i razmisluvawe. 353 . prazni i suvi. vnimavam!” vele{e toj kako da ne vele{e za{to ne go se}ava{e vkusot na zborovite tuku samo taka. “Kakva glupost!” sepak prodol`i toj otkako gi ~u najnovite vesti za bombardiraweto na Jugoslavija i vedna{ potoa nervozno go isklu~i radioto. “Vnimavam. ne`na a bujna no zagrozena od borot do koj be{e preblisku zasadena.

Dragi Mihajlovski frleni i zaboraveni da gnijat za{to ve}e stignalo novoto kokar~e i sega site nego go kupuvaat. “i pticite pobegnale od eksploziite i se preselile tuka. So ma`ite sum mnogu pospokojna!” “Zatoa i te vodam do Tripolskata kapija!” re~e Mihajlo i so desnata raka povtorno ja pregrna. Vo dale~inite se nayiraa trite vrva na Pelister niknati od sivoto more magla {to ja dave{e i ma~e{e nedoglednata ramnica. od site `ivi su{testva ni e dadena mo`nost da staneme svesni za svojot bog. Sakam da se odlepam od nego.” re~e Mihajlo sega mnogu povnimatelen vo vozeweto za{to kolovozot be{e vla`en i lesno mo`ea da se strupolat vo provalijata levo od niv. ”edinstveno malku mi pre~i `enskiot svet. Gore na Pletvar. “Sega imame i ornitolo{ki problem!” re~e Mihajlo dodeka se spu{taa po golemata udolnica {to vode{e pravo vo Prilep. pred niv pukna {irok vidik. Mnogu e rasipan i nepredvidliv.” re~e Georgina. Nisko. pod polutemnite oblaci letaa neobi~no mnogu jata ptici me|u koi najbrojni bea grablivkite. “Bog e vo niv i toj misli za niv! Inaku ne bi mo`ele da letaat!” “No ~ovekot mora. da staneme ve~ni! Znae{ deka i dvaeset kafeavi me~ki prebegale vo Makedonija za vreme na bosanskata vojna?” “Nemam ni{to protiv me~kite. a?” “Pticite ne moraat da mislat. mo`eme niz mislata koja vodi vo svesnost i da bideme religiozni.” re~e Georgina. osven {to kako `ivotnite i pticite se razmno`uvame. “ti znae{ da saka{ i umee{ da stigne{ do svetlinata i ~istoto znaewe!” 354 . “zamisli {to bi bile koga ne bi mislele a nemame pojma od letawe! Samo nam. jademe i se branime. Samo nie. Kolku mislat pticite.

gordo im prkosi na vetri{tata. nade`ta! Sfati me.” re~e toj koga izlegoa od Prilep i trgnaa na zapad po asfaltniot pat {to preku Makedonski Brod vode{e do Ki~evo. celi teorii napravi a sega. volcite i vremeto. koja sega go ima{e zameneto Mihajlo zad volanot. 355 . na krstosnicata. Nasekade mirisa{e na prolet. svrtija levo.Tripolskata kapija “Ima u{te mnogu?” pra{a taa. belo zdanie na manastirot Sveta Pre~ista. “Vo Makedonija s# e blisku!” re~e Georgina. voze{e so 70 na ~as za{to kolovozot be{e tesen so mnogu svioci {to se redea kako svinski kolenca na~i~kani na izlogot od nekoja ~ar{iska kasapnica. Patot vode{e kon Bitola a Georgina. Ovde nekade. koga sme tolku blizu ~uvstvuvam kako da ti se topi cvrstinata. gospod. nad ovoj prostor. “U{te malku trpenie. “ ne e malku vo eden den da si go vidi{ porazot. “Toa e zatoa {to ne si siguren! Celo vreme govori{ za tripolskata kapija. “Nekako mene mi se vide daleku!” re~e Mihajlo.” re~e Mihajlo opu{ten na prednoto sedi{te za{to ne mora{e pove}e da se napiwa so i onaka ne mnogu jakite o~i. *** Kaj Drugovo. za mig go vidoa golemoto. Gore vo planinite. “nema dale~ina za koja ti treba pove}e od tri ~asa vozewe. levo od patot. “Nema u{te mnogu. pribe`i{te i le~ili{te i za hristijani i za muslimani. kako ispraven na rabot od dlabokata bezdna. “Samo ne sum span!” re~e Mihajlo. od Kne`inskiot manastir denono}no letala nesmirenata ikona duri ne se uspokoila eden ubav den koga nekoja luda `ena od Srbjani ja videla na son i krenala golema xeva ovde da se gradi manastirov.

vodeni zabi se zakanuva{e. pla~ po zagubenoto dete. svet na na{eto sovr{enstvo vo koj nema crn~ewe za gol denar. sosema }e bide nepotrebna. “koga }e stigneme veruvam deka samata }e ni se poka`e!” “Da ne e ista kako portite {to sme gi gledale vo Bitola?” “Ni slu~ajno. su{ici. na osojni~avite mesta. se obiduvaa da go skrijat sonceto. bombardirawa. nadojdena i zdivena bu~e{e kraj niv i so svoite nepredvidlivi. vsu{nost. so radost. }e n# slu`i kako {to i nie so radost }e go slu`ime iako potrebata od slu`ewe. vo koj nema somne`. Vo toj svet. niski strasti. limeni porti vodat do obi~nite makedonski domovi vo koi se jade solca i piperca i se {tedi za nekoe nesigurno idno vreme.Dragi Mihajlovski te molam!” Georgina voze{e precizno i bezgre{no. drveni. koleri. ostatocite od snegot. ma|osniot tanc na son~evite zraci po maznoto lice na asfaltot. tifusi. so svoite tenki snaxiwa. bog nas. sekoj mig. “Kako izgleda Tripolskata kapija?” “Taa e vlezna porta za tri grada. a na prisojot. vojni. seni{ni begalski gradovi. Od blagite padini & se nasmevnuvaa prvite ka~unki a od neboto retkite beli oblaci koi. Site tie `elezni. da odgrizne del od patot i da go goltne.” re~e Mihajlo i se zagleda vo reki~kata koja. Gi fa}a{e krivinite slo`no a od vreme na vreme duri uspeva{e so pogledot da vleze vo vol{ebnata gletka na majkata priroda. da gi pozdravi. nerazbirawe. zaludno. surovo poni`uvawe na ~ove~kiot rod. Za{to sovr{eni i polnokrvni slu`eweto }e go pravime samo za da ja poka`eme 356 . svetot zad taa kapija vo koja }e ja kreneme najsuptilnata kni`arnica na site vremiwa. vo nekoj drug svet. Ovaa kapija treba da n# vnese vo ne{to novo. kako i sekoga{.

Postoi samo sega{nost {to vrtoglavno ja grize idninata i umira vo nea. ja podnamali brzinata i spokojno vleze vo sledniot sviok. taga {to treba da ja snema za da blikne ~ista. radosni se ako imaat mo`nost da slu`at. Nikakvi pari ne mo`at toa da ti go platat. Da se pra{uvav jas. Ima{e 357 . Ba{ bi sakal toga{ i tamu da go odr`am svoeto posledno i najdobro predavawe.” re~e Georgina za{to deneska ti se urna glume~kiot svet i ti go ras{tima i onaka rasipaniot kompas.” “Ne bide sme{en. Site tamu. Sega mi e jasno deka od celiot ovoj svet mi treba{ ti i mojot bog {to so ~isto srce n# ~eka otade Tripolskata kapija! Namali malku!” Georgina prodol`i da vozi so istata brzina. Od minatoto nema {to da se u~i. Tamu nema podelba na gospodari i slugi.”brgu se svestiv. duri i bog.” “Ti taka misli{. Sekoe patuvawe e pro~istuvawe na du{ata od natalo`enata taga na materijalniot svet. Stra{no mrazam glumci!” “Te molam ne se vra}aj vo minatoto. iskonska radost naso~ena kon na{iot ve~en bog. Od iskren. nepotreben strup vrz tvoeto ~isto um~e naso~eno kon boga. Nego go nema. mo} na takanare~enoto pomnewe da mami.Tripolskata kapija dobronamernosta. Patuvame. Slu`eweto e sovr{enstvo. Gre{at tie {to velat deka od minatoto treba da u~ime. nezauzden. simulakrum {to glumi pred masata nekoj i ne{to za da ne vidat deka si stanal nikoj i ni{to.” “Ama za razlika od drugi.” re~e Georgina.” re~e Mihajlo i malku go nafr~i nosot. kni`arnicata }e ja napravevme u{te pred dvaeset godini. privid. bister izvor stana matna voda. “najprvin sfati deka tvoeto u~itelstvuvawe be{e glupost. Toa e senka.” “A ne treba pred toa ne{to da storime?” “Toa sega i go pravime.

voznemiren. so okokoreni o~i o~ekuva{e da se pojavi ne{to od bliskata idnina. vedna{ do samoti nadojdenoto reki~e. umirawa no i nade`. Obajcata znaeja deka vo vakvi mesta brzo se sno}uva.” re~e Georgina.Dragi Mihajlovski bo`ja smirenost na dolgoto. dade desen migavec i ve{to go smesti koleto vo maloto pro{iruvawe vedna{ do patot. 358 . srednovekovno lice preku koe minuvaa senki na bogatoto `ivotno iskustvo polno radosti. na nekolku platoa. bezobrazno yirka{e ozgora vo temnite poli na tesnecot. Taa go saka{e ovoj brz. se redea drevnite ku}i od seloto napraveni kojznae koga od ve{tite graditelski race na nekoi odamna po~inati mija~ki ili brsja~ki yidari. smi`ureno. “@eleznec!” re~e Mihajlo. sednat kraj nea. Od desnata strana sinkavo bolskaa karpestite gramadi naredeni edna vrz druga kako da gi klesal slepiot Fidie i tuka go pravel svoeto nepoznato remek-delo a od levata. “Vlegovme vo tripolskiot sinor!’ re~e Mihajlo i ja zamoli Georgina da go parkira Tikoto kaj prvata {irinka na koja }e naidat. desetina metri pod nivoto na xadeto. zaedni~ki son ovde srede tvrdiot i preubav Balkan predodren od mo}nite da go jadat orli i vrani. Ve}e be{e docna popladne. “Vleguvame vo klisurata!” vikna taa neo~ekuvano koga patot naglo se stesna i od dvete negovi strani naedna{ niknaa gramadni karpi {to se vi{ea vo nedogled ugore kon namurtenoto par~e nebo koe. naiven no sepak dobar ~ovek {to sega. ra|awa. }e go ostvari nivniot dolg. “Tuka }e zapram. ne{to {to }e ja skroti golemata vozbuda. zgr~eni vo tesnecot. “tuka sme nekade!” Klisurata deluva{e veli~enstveno. “[to pravime sega?” pra{a taa. tagi. neskrotliv.

Sabajle{nata sve`ina im gi polne{e gradite i se ~uvstvuvaa lesni kako ptici trgnati da go svijat svoeto sedelo srede preubavite vetki na ovoj vol{eben predel. “kako da gazime niz vekovite. zdravje bo`e.” re~e Mihajlo odej}i sega napred i razgranuvaj}i ja samata du{a na temniot zabel {to se istopori pred niv i im gi zatvori i izbri{a site ~ove~ki pat~iwa i vrvici.” re~e Mihajlo. Da nemame nedoumici {to go grizat umot i go zako~uvaat dejstvoto. mo`ebi. Georgina i Mihajlo.” re~e taa i se pikna vo nego za da go izbegne studeniot provev {to naedna{ go seti koga izlegoa nadvor. a utre. ‘r|osana igla. Misli{ deka vaka lesno }e go najdeme i mestoto za na{ata kni`arnica?” “Prvin da gi isfrlime zborovite mislam. “Ve}e nemam ~uvstvo za vremeto. S# mi e taka lesno. “Da govorime malku i precizno. fateni za race se iska~uvaa nagore po ridovite {to se ni`ea eden po drug kako listovi tutun na stara. verojatno i da koristime maksimalna to~nost bez nikakov obid za relativizacija. gi zedoa neophodnite pqa~ki i se upatija preku `eleznoto mov~e kon re~isi.Tripolskata kapija “Ni{to. Tamu mora da e strmalijata za koja govori Cepenkov a zad nea – kapijata!” “Dobro. “}e pobarame preno}i{te. *** Utroto be{e kako sozdadeno za pe{a~ewe. Idi po mene!” “Postoi tripolskata kapija?” “Postoi!” 359 . ugore vo planinite. Da veruvame. Sonceto bolska{e od site strani i blago im gi gree{e svetnatite lica.” re~e Georgina i u{te pocvrsto go stegna za raka. veruvam. na prv pogled. avetskoto selo.

nekakva te{ka sila. “Jas sum Pimore!” im re~e i. “Za~ekorivte vo tripolskiot predel. 360 . skrito more. ^ovekot epten im se dobli`a a tie go gledaa v~udovideni. Za nepolna minuta go isu{i seto razbranuvano more i go sobra vo sebe. da bu~e{e i se preleva{e od edna dolina vo druga. sedna do niv na golemata mermerna stena. beskrajno vodi{te {to se pene{e i pobudaluva{e pod bleskavoto sonce a na samo desetina metri od niv. Koga nabli`ija u{te. ne mo`ea toa da go sfatat.” re~e Mihajlo i ja pripi Georgina do sebe. pod niv. vo svojata utroba ili vo svoeto minato.Dragi Mihajlovski Naedna{. dlaboko od siniloto na nepregledniot |ol se podade glavata na eden ogromen kit koj{to na suvo isfrli eden zabraden ~ovek vo bela dolga mantija so vpi{an krst na ~eloto. tuka zad planinite. navistina se be{e rasposlalo ogromno. Dolu.” re~e potoa Pimore. otade golemata {uma se slu{na eho od zaripnat i zaglu{en ma{ki glas nebare nekoj se obiduva{e da gi dovikne no. se navedna do vodi{teto i za{muka so golemata usta. se ~ine{e go pritiska i ne mu dava da se oglasi jasno i ~isto niz krajnicite. malku se zasrkna i vo slednata minuta povtorno go pu{ti moreto slobodno da u`iva vo delkaweto na karpite i podra`avaweto na sinoto nebo legnato nad nego. ni Georgina ni Mihajlo. bez pokana. Potoa im se zavrte so grbot. vo dale~inata. ~uja zvuci od branuvawe na podvi`na voda bo`em nekakvo tajno. Georgina i Mihajlo izbija na ~istinkata i sednati na svetlikaviot liskun se zagledaa vo pravecot od kaj{to doa|a{e glasot. “ja barame tripolskata kapija!” ^ovekot gi pogledna i u{te dolgo gi gleda{e nebare ne saka{e da poveruva deka pred nego sedat dve ~ove~ki su{testva. “Koi ste vie?” “Lu|e kako tebe.

bezdnata me zatvori. “Odbiv da mu slu`am na svojot bog!” re~e Pimore “pa toj me frli vo utrobata na onoj kit da se pokajam od vreme na vreme. “Na dobar pat ste. ti {to me frli vo dlabinite. zemjata so reziwata svoi za navek me zatvori. “cela si ubava i damka nema na tebe!” Mihajlo siot pocrvene no ne od zavist tuku od sre}a. “Ubava si. Slegnav do osnovite na planinite. goltaj}i go i pu{taj}i go moreto. Vaka se molev: ‘Gospode.” re~e Jona i se zagleda vo ubavata Georgina koja mora da go potse}a{e na saronski narcis.” “Pa ti si Jona. mnogu dolu vo Tikoto kaj @eleznec. pak }e ja vidam svetiwata Tvoja. “no {to barate tamu?” “Sakame tamu da ja napravime na{ata kni`arnica!” re~e Georgina. za kazna.Tripolskata kapija “[to prave{e vo kitot?” pra{a Mihajlo so smiren glas iako odvaj ja sokriva{e vozbudata od ideite {to mu se razdvi`ija niz glavata i mu gi otvoraa {irum o~ite. no ti. vo srceto na moreto.” im re~e Pimore ili Jona i taga go prekri negovoto babuwosano lice. }e ja izvede{ du{ava moja za{to ona {to sum go vetil }e go ispolnam. Me otfrli od o~ite Tvoi. “Tri dni i tri no}i se molev vo utrobata na kitot za da me isfrli na suvo. prorokot Jona!” re~e Georgina i za`ali {to go ostavi Svetoto pismo nekade dolu.” dodade potoa. na dolinski krin a nejzinata kosa na negovite stada kozi koga sleguvaat od Galadskata gora. i voda me opkoli i site vodi Tvoi i dalgi Tvoi minea preku mene. so treva morska glavava mi e obviena. Me pritisnaa vodite do du{ava. vo toj mig. Gospodi.’” “Kade e Tripolskata kapija?” pra{a Mihajlo. no sepak. I toj se zagleda vo Georgina i kako sega. kone~no 361 . Bo`e moj. “U{te mnogu pat imate dotamu.

kipar i nard. najdolni raftovi od nivnata `iva kni`arnica. vo tripolskiot vilaet `iveat sega sre}ni i o~isteni site moi nekoga{ ma~ni no harizmati~ni du{i. ko u~enici na prviot ~as. kladenec od `iva voda {to istekuva od Tripola!” “Gazite po vistinskiot pat i niz vistinskoto vreme. Daleku zad niv. I u{te mnogu drugi. A sega odete za{to vremeto ovde ima zna~ewe u{te za vas. Tvojot nasad e gradina od drvja so vkusni plodovi. smirna i aloj.” re~e Jona. Mihej i Malahija. pred da stapat vo gusti`ot. Nasekade se slu{a{e romorot od nadojdenite suvodolici {to uporno i bez prestanok go 362 .Dragi Mihajlovski da ja sfati ubavinata {to izvira{e od nea. nard i {afran. zumbuli i {trkovi cve}iwa. “ovde. Konfu~ie i Buda. izvor zatvoren.” Sonceto go ima{e minato zenitot nad tripolskata strmalija koga Mihajlo i Georgina prodol`ija natamu kon vtorata gusta {uma {to se nayira{e vo dale~inata. kladenec zape~aten. vleguvaat i dostoinstveno se redat na prvite. Nie gi polagame na{ite du{i vo va{iot son. *** Georgina i Mihajlo sega navleguvaa vo vtorata korija koja po~nuva{e vedna{ po golemata rudina na~i~kana so gorocveti. ja golta{e taka i vo sebe povtoruva{e: “Zatvorena gradina si moja nevesto. trska i cimet. vidoa kako Pimore ili Jona zaedno so negovite slavni sobra}a poleka. moite sovremenici i sobra}a Isaija i Jezekiil. Ja gleda{e. va{ata kni`arnica. Do niv odvaj dopira{e sonceto privremeno zaseneto od neprobojnite vetki na bukite i dabovite {to ovde rastea kako da se sozdadeni da gi krijat toplite zraci na mo}niot bog od zbuvnatata zemja.

se zadade sjajna. fatena za negovata raka se naka~uva{e i Georgina. Naokolu se gledaa planinite i nivniot najvisok vrv na koj{to s# u{te se belee{e nedovolno za smrt podgotveniot sneg. Imame u{te za odewe!” “Gledaj!” re~e Georgina naedna{ za{to be{e. Patot ili bespa}eto gi nose{e ugore i samo ugore. “Edna od koriite na Tripola. re{itelna vo pogledot i zdrava vo umot. Od dale~inata. gi rastrgnuva{e grankite a vedna{ po nego. kako `ensko.” re~e Mihajlo i grizna od sendvi~ot so vir{la {to go izvadi od ranecot zaedno so drugiot sendvi~ {to mol~e{kum & go podade na Georgina.” dodade i poka`a so slobodnata raka. gi gleda{e rabotite glavno vo celina i sekoga{ razlikuva{e pomalku boi i promeni vo pejza`ot. kako i sekoe ma{ko. od samoto nebo mo`ebi ili od visinite na sne`niot vrv. Tolku be{e vedro i bistro {to na Georgina & dojde da posegne so raka po s# u{te nesozdadenite plodovi i ve{to da gi ubere. Ponekade }e naidea na nekakvi grobi{ta. kamewa ili samo plo~i obrasnati vo xagorlivoto rasje. Potoa izbija na a~ik. “Mestovo e kako od prikaznite. Mihajlo ode{e prv. vitka nebare e vo svoite dvaesetti. mnogu posuptilna vo zabele`uvaweto na detali od Mihajlo koj. “ kako {to taa go sokriva sonceto od zemjata taka i na{iot bog e sokrien od nas od na{ite materijalni tela i nivnite setilni nasladi. bolskotna figura 363 . Ne mnogu visoka.Tripolskata kapija nosea {totuku stopeniot sneg udolu po nesfatlivo veseloto te~enie kon sopstvenata smrt vo eden od bistrite potoci {to go ~inea izvori{teto na Crna. I srtovite bea ~isti ko `eni kibarnici legnati na grb vo is~ekuvawe `edno da ja primat do kraj ma{kata toplina {to od samoti bo`jo skrovi{te treba{e sosema da gi zasiti nekade vo juli.

Avesta. “znaete s# za `ivotot na Muhamed.Dragi Mihajlovski na ~ovek koj gaze{e kako gazela od eden vrv na drug. tripolskata kapija kaj{to treba da ja kreneme na{ata kni`arnica.” re~e ^ekor-planina namureten i lut. “Ja barame kapijata. na{iot son!” re~e Mihajlo pokrivaj}i si gi o~ite od neizdr`liviot sjaj {to gi prikle{ti i se zakanuva{e da gi oslepe. 364 . za tekstovite Pahlavi?” Georgina i Mihajlo gi navednaa preosvetlenite glavi. od edno rit~e na drugo. “Kako Semela sme. siguren sum. “Znam. “{to ja zaslepe i izgore mo}niot Jupiter koga nezadr`livo i neskrotlivo se vqubi vo nea pa & prijde zaboravaj}i na sopstevenata uni{tuva~ka mo}!” “Jas sum svetlina. “Koi ste vie i {to barate vo tripolskata korija na ^ekor-planina?” zgrme negoviot mo}en glas koga zastana pred niv i se istopori vo siot svoj sjaj i veli~estvenost. Ima{e crna brada i dolga kadrava kosa a vo racete pokrieni kako i teloto so bela sakma navezena so son~evi zraci. “ i so brzina na svetlina gi minuvam dale~inite na zemjata i umot.” re~e Georgina. znam. dr`e{e pravo. od edna planina na druga. Ste ~ule za Gata. Zad nego se vee{e bleskav turban vrzan okolu ~eloto a na glavata mu svete{e mo}no sonce. mol~ea i slu{aa {to ima{e da im ka`e velelepniot gospodar na dale~inite. za onoj {to e ~ista svetlina!” Georgina i Mihajlo ili Mihajlo i Georgina za{to bea s# pove}e sploteni i stanuvaa edno telo i eden duh vo svojata potraga. mazno `ezlo. znaete po ne{to za `ivotite na Buda i Isus ama. Sedea skukuleni i malku zasrameni pred veli~inata i mo}ta na ovoj nepoznat gorostas.” re~e ^ekor-planina i udri so `ezloto vo tloto. ni{to ne znaete za `ivotot na Zaratustra.

Mojot edinstven poriv be{e borba protiv zloto. Od niv legna vrz ognot {to gore{e vo ku}ata na Zoi a od toj ogan legna vrz `enata na Frahimrvana-zoi koja ja rodi devicata {to mi stana majka. kako da se gri`am za zemjata. kako da soprat vojnite. vo negovo prisustvo. Od nego vrz mese~inata. I seta ku}a se osvetli. poleta i padna vrz toj zarodi{ a ottuka legna vrz svetlinata koja e beskrajna. yverovite ni{to ne mi mo`ea nitu ognot.” Georgina i Mihajlo potonaa vo {tama. voin. “I toga{ devojkata-devica me rodi odnosno jas se spu{tiv od neboto niz plamewata na eterot. so polna strast za pravdina i so neimoverna sila na vrhoven sve{tenik. I mozokot tolku silno mi bie{e {to niedna raka ne smee{e glavata da mi ja dopre. zemjodelec i zanaet~ija. kako da ne se pravat smrtonosni oru`ja od metalite. {to da se pravi so rudite. No zaludno.Tripolskata kapija “Tatko mi e Ahura Mazda koj{to mi go stvori zarodi{ot. probaa da me sotrat. vo panika i bes. progonite. I radost gi obzede rodnoto mi selo i rodnata ku}a osvetleni od slavata na sre}niot Ahura Mazda. Od nea koja e beskrajna poleta i legna vrz sonceto. Koga napolniv trieset mi dojde Ahura Mazda i me u~e{e kako da gi u~am lu|eto na napredok. smrten strav i gnev go obzede Ahrimana i negovite kohorti na zloto koi. I slavata. za vodata. Od druga strana. Na sedum godini zedov zavet na mol~ewe i potoa pojdov vo osama vo pustinata kaj{to `iveev vo planinska pe{tera na eden vrv pokrien so sneg hranej}i se samo so izvarka i mleko. Od nea vrz yvezdite. kako da se vodi gri`a za `ivotnite. kako da se odr`uva ognot. ^ekorplanina prodol`i. Mi be{e sudeno da stanam ma` so um pogolem od siot svet. I koga ja vidov svetlinata denska glasno se nasmeav a site drugi novorodeni se rasplakaa. 365 . Rakata krenata protiv mene sogni.

” re~e ^ekorplanina.`ivata kni`arnica.” Georgina i Mihajlo stanaa. ne zaboravajte deka e sjajot na mojata slava. “kaj{to ve ~eka va{iot vodi~. Ni{to na svetot ne e poarno od svetlinata. I najposle mi go prifatija u~eweto. “za da ni go poka`e{ patot?” “Samo odete natamu kon tretata gora. Kade i da ve navede patot vo ovie dva sveta ne }e naidete na mesto vo koe nema da sjae mojata svetlina. Ako me slu{ate Ahriman }e go snema od vas. se poklonija pred ovoj ~ovek i poleka trgnaa po ugornicata kon bliskata {uma {to `edno gi o~ekuva{e. slugi na Ahriman ili pak sum bil `iv izgoren kako kazna {to sum se zanimaval so astrologija. Avesta. Po~ituvajte me i svrtete se kon svetlinata. *** [tom vlegoa vo tretata {uma od visoki borovi. mnogu 366 .” “[to treba nie da storime?” pra{a Mihajlo. Georgina i Mihajlo po~uvstvuvaa olesnuvawe. No vi zapovedam: Toa {to go vidovte i {to go ~uvte zapomnete go za da go gledate i vidlivoto i nevidlivoto. S# {to e svetlo i sjajno. Na rabot. pred samiot vlez vo zabelot. poleka se redat pod niv na vtorite raftovi od nivniot golem. Od svetlinata se stvoreni angelite i rajot. ambiciozen son .Dragi Mihajlovski rastenijata. Pahlavi. Me ubi na sedumdeset i sedum godini eden bezveren turski ve{ter iako velat deka sum zaginal vo svetite vojni so u{te osumdeset sve{tenici vo golemiot Gram na Balkiniot ogan ili me rastrgnale volci. Ovde sonceto mnogu pobrzo i ponepre~eno stiga{e do strmoto. Zartusi-namah. se zavrtija i vidoa kako ^ekor-planina ili Zaratustra sleden od trojcata magi {to go najavija ra|aweto na Isus i site onie {to gi napi{aa Gata. a potoa pekolot od temnicata.

” im re~e toj. a toa. taka me vikaat!” I kima{e so glavata. krotok pogled na ~ovekot. drvena masa prepolna so kazani i tenxeriwa. “Dobredojdovte vo mojata {uma. sitniot bra{nest prav od plo~nicite na nekoga{niov grad i go zalevam so napitokot 367 . pred niv se stvori eden pobelen vo dolgite kosi ma` so dolga bela toga preku cvrstoto. “Kasnete malku. s# duri edna golema.” re~e toj i ja krena desnata raka vo znak na pozdrav.Tripolskata kapija pokamenesto zemji{te. kov~esto telo. ^ovekot sede{e kraj edna dolga. cvrsta raka {to se pojavi od nikade. Kojznae koj del na denot be{e. “go jadam triplisot na Tripola. “Ovde. a neumornata raka povtorno mu gi napolna. Nasekade okolu niv se slu{a{e crcorot na sitni ~u~urligi ispikani po }o{iwata od nedoglednoto drvje. gi isprazni site kazani i tenxeriwa od masata. ne mu gi napolna povtorno praznite kazani na masata. “[to jade{?” pra{a Mihajlo. dovikuva{e ne{to vo blagiot vetrec {to zaduva od srtot izvi{en vedna{ nad po{umeniot pojas. se ima{e natokmeno kako mlada nevesta koja go ~eka zetot da ja dopie poslednata ~a{ka vino so drugarite i guvee{e vo is~ekuvawe. “Sopstvenata maka!” odgovori Bra{nojadecot. Koga stignaa kaj edna golinka. `elno za negovata osnovna toplina i svetlina. vo Tripola. “Bra{nojadecot!” re~e ma`ot i za da go potvrdi imeto. Toj povtorno {mrkna i gi isprazni. “sigurno ste gladni po tolku dolg pat do mojot sega{en vilaet. Zagolnete du{a duri ima!” Georgina i Mihajlo prijdoa do masata. “ jas }e bidam va{ vodi~ do tripolskata kapija!” “A kako te vikaat?” pra{a Georgina ohrabrena od mekiot. vo eden zdiv. so ogromna crpalka.

Im velev da go vospituvaat svojot um. otfrlaj}i go pi{aniot zbor kako nepotreben. stegnati i nepropusni od starosta!” “A zo{to ne go brane{e svojot bog?” pra{a Mihajlo ve}e zasiten i sednat na klupata od masata na Bra{nojadecot. Nadaleku e pro~uena mojata odbrana vo koja ja zastapuvav slobodata na inteligentniot ~ovek da misli so svoja glava. “Go branev. Mislam deka u{te i sega se branam ovde pred vas. me vikaa Sokrat. So eden zbor gi u~ev na ona {to me nau~i mojot bog!” “A {to te nau~i tvojot bog?” pra{a Georgina koja isto taka go slede{e primerot na Mihajlo i tivko ja zasituva{e nadojdenata glad. U{te go ~uvstvuvam otrovot od bukemi{ kako mi te~e niz `ilite. me osudija na smrt. bolen bog. Tamu. vo rodnata Atina. Gi u~ev na odnesuvawe. Toa e mojata kazna!” “A za {to si kaznet?” pra{a Mihajlo i srkna malku od edno od tenxeriwata. strogo se zalagav i sproveduvav uli~na pedagogija. Lu|eto sednati po skalite od plo{tadite sakaa da me slu{aat. No mi pozavidea i brgu me naklevetija deka go u~am narodot na tu|i bogovi. na plo~nicive od urnatata Tripola no s# duri ne dojadam s# {to sum somlel kako uli~en pedagog vo Atina odbranata 368 . bog mi e svedok. Toj me nau~i postojano da go baram a koga }e go najdam da gi nau~am lu|eto da si go pobaraat svojot. Im govorev. najubavo i najume{no {to mo`ev. da izlezat od `ivotinskiot sinor i da stanat lu|e. gi u~ev na vozdr`uvawe. sueten. “Mojot bog be{e mnogu umen. Se sobra gradskiot senat i so prosto mnozinstvo. 501 gra|anin za. im melev. Toj ne be{e sebi~en. No s# be{e zaludno.Dragi Mihajlovski na Vinogradi{te. umen kako {to bev. na kultura i obrazovanie. “Nekoga{.

a daleku nazad. Aristotel. pred niv. so krenata glava i xentlemenski. * * * Georgina i Mihajlo sega gazea po zelenata livada. go zede bastunot potpren na eden od borovite i re~isi so mlade{ki ~ekor trgna pred niv. se trgna od masata. bukemi{ ili crkalo i potoa veli~estveno.Tripolskata kapija nema da zavr{i!” “]e n# povede{ do celta? pra{a Georgina i se zagleda ugore kon strmajlijata {to se izvi{uva{e niz obrasnatite so mov i li{aj plo~nici od sokacite i plo{tadite na nekoga{nata Tripola. nema{e nikoj. Bela svetlina im go postila{e patot. Georgina i Mihajlo odea po nego kako poslu{ni u~enici. “ottuka }e morate sami.” re~e Bra{nojadecot. ne`na toplina {to sosem im gi polne{e licata i gi bodre{e vo odot. ubedeni i verni eden na drug. 369 . Okolu niv. ako ste dovolno cvrsti. “Do ovde mi e sinorot!” re~e Bra{nojadecot koga stignaa do a~ikot. Trgnete po livadata i. vleguva vo najgornite raftovi od nivnata kni`arnica so `ivi. propu{taj}i gi prvin svoite u~enici i sledbenici. blizu do rabot na {umata go vidoa Bra{nojadecot ili Sokrat kako poleka. Pitagora. zad niv. pripieni edno do drugo. do edna zelena livada koja so edniot. }e ja vidite!” Georgina i Mihajlo voop{to ne se dvoumea. Tales go dojaduva svojot triplis ili go dopiva svojot otrov od kukut. najdale~niot rab. Nivnite dve tela. “Blisku ste. kako dva ~isti nerazdelni gulabi. Stapnaa na livadatta. Sonceto svete{e s# posilno i po~isto. se spojuva{e so neboto. xagorlivi yidovi. zaedno so Platon.

“Gledaj!” re~e naedna{ Georgina i poka`a gore kon zelenata optoka {to ja zaobluva{e livadata i ja prave{e na toa mesto da li~i na zasvodena srmena pantafla vo koja sekoj mig treba{e da stapne ne~ija bosa. pladnevnoto ili ve~ernoto bo`jo slovo a samata pesna {ire{e miris na ambrozija. so vetreto {to ne`no zapirka ne se vratija piliwata od kapijata i ne vlegoa povtorno vo nivnite usti. mo`ebi. drugoto `olto. tuku du{ava mi letna niz kapijata i vleze vo prekrasniot saraj. neobla~no nebo. Mirisot be{e tolku opoen. “Kakov son. izlegoa od ustite na Georgina i Mihajlo.” re~e Georgina sega 370 . vo te`ok. den. tolku sononosen {to Mihajlo i Georgina vedna{ padnaa na zelenata. aloj i smirna. godina mo`ebi i dve piliwa. “Ubav son.” re~e Mihajlo. neimoveren son Georgina i Mihajlo dodeka naedna{.Dragi Mihajlovski se klatea ugore kon rabot od {irokata ledina ~ij prag ovozmo`uva{e vlez vo beskrajnoto. od raka negibnat. ~isto. re~isi polumrtvi. ednoto {areno. od oko neviden. Od samata nejzina vnatre{nost se slu{aa milozlivi zvuci kako hor angeli da go pee{e utrinskoto. nepoznata noga. “Tripolskata kapija! Ona mora da e Tripolskata kapija!” Na samiot prag od zelenata livada. i ja vide kone~nata ubavina na svetot!” “Istoto mi se slu~i i mene. mesec. ne moeto telo. Pomina taka edno vreme. “Mi se stori. nedela. dolgo le`ea taka. od samoto nebo ili od negovata utroba. be{e niknala i narasnala {iroka ognena porta ~ii plameni jazici bolskaa kako zlato i reeja vo vozduhot. napravija eden krug okolu livadata a potoa brzo i itro se provnaa niz plamte~kata kapija i is~eznaa od pred o~ite na svetot. Dolgo. bujna treva i zaspaa kako zaklani.” re~e Georgina.

kni`arnicata na ~ii raftovi sega xagorea najumnite lu|e od materijalnata civilizacija. ti si mojot zaskitan del.” re~e Mihajlo. sre}en sum!” “Neka drugite sega stignat do na{ata kni`arnica! Mo`ebi tie. “Te sakam!” re~e Georgina i mu se pikna vo pregratkata. sloboden sum. miris i svetlina! Navistina. “ja gledam svetlinata. vrati mi se!” vele{e Mihajlo kleknat na zeleniot tepih od treva i zagledan vo bo`estvenite o~i na Georgina koi plamtea so sjajot na ognenata kapija pred niv. nigde ne e tolku mo}na muzikata. jas sum kibarnoto sinilo {to ti gi odmora o~ite. Go vidov svojot bog!” “Dali be{e svetol i lesen kako mojot?” “Mi re~e: Jas sum vkusot na vodata od site izvori. {to misli{. “se molev na plo{tadot od prazniot grad duri blagoprijatnata muzika mi gi polne{e u{ite a milioni race mi go miropomazuvaa teloto. koj go nau~i na{iot bog na ova?” “Faust za mene e mrtov bez ogled dali bil `ensko ili ma{ko. “Ovde pove}e nema potreba od zdodevni. obajcata go ~inea `iviot vrv na svojot odamne{en son . Sega nau~ivme i znaeme deka otade zborot e svetlina. te imam tebe. beskone~na. “Gu{ni me!” re~e Mihajlo i cvrsto ja pregrna Georgina. jas sum plodot od drvjata {to go jade{. izve{ta~eni predavawa. Se ~uvstvuvam 371 . nekoi novi sonuva~i i }e pra{aat koj go nau~i na{iot bog da bide vkus. pregrnati na zelenata livada do samoti prag na tripolskata kapija. Sega mo`e{ da mi se vrati{!” “Mene mi re~e: nigde ne e tolku sladok vkusot. nigde ne e tolku ~isto siniloto.Tripolskata kapija gordo ispravena pokraj Mihajlo srede livadata. nemenliva svetlina. Sega ti se otkriv. Ispraveni.

okolu niv xagore{e ~ista. Mo`eme da poletame. “Sega sme duhovni du{i. zad niv. nepodnoslivo lesna. (1999) 372 . fateni raka za raka kako Adam i Eva koga edna{ izleguvaa od rajot. leko se vivnaa i spokojno.Dragi Mihajlovski neizmerno lesen. bestra{no ja minaa rasplamtenata ramka na ree~kata Tripolska kapija. vkusna.” “Ajde!” re~e ednostavno Georgina i obajcata. Pred niv. beskrajno umna svetlina. ostavaj}i ja materijalnata te`ina na sonot zad sebe. podgotveni da slu`at i da gi slu`at.” re~e Georgina. A ti?” “I jas.

Novi raskazi .

.

ne odam nikade-vrni. 375 . deka e gotov..Restorant K oga ~ovek. s# po~esto veli. kamen po kamen. ni postepenoto otka`uvawe na sonceto pristojno da sveti i da gree. tula po tula. najarno nekoj den od ponedelnik so gospod napred. ~eli~arni~ki dupki vo ko`uvot na bujnata Gazibaba preku patot. po taga. a takvi ovde vo ^airov se kotat sekojdnevno kako plevel. ne mo`am deneska ima fudbal na televizija. ni `estokata vreva na frustriranata masa {to urnebesno se prazni vo predizbornite no}i od 2002 godina na vresokot od fa{isti~kite frazi od ustata na nekoj iden pratenik. nesvesno si gi krenal. mo`ebi i ovie se arni. zabegan vo vnatre{nosta od yidinite na banalniot svet {to sam. ne e ^airov kako {to be{e. mo`ebi. taga. da pominat praznicite. ni menata na godi{nite vremiwa {to postojano se slu~uva pred nivnite slepi o~i niz tihoto koketirawe na stamenite jaseni vo parkot. Takvite tipovi. I tuka te{ko mo`e da ima spas. da vidam dali utre }e me osuni. za mnozina ve}e zaboraven amerikanski pretsedatel Xon Kenedi. ni valkanite.. ni elegantniot od na nekoja ubava `ena po novopoplo~eniot trotoar na {irokiot bulevar {to go nosi imeto na ubieniot. ni{to pove}e ne mo`e da gi vozbudi. kako saka neka bide. toa vi e sigurna garancija deka treba da mu se pi{e krst. ~ekaj prvin da ja pra{am `ena mi.

na topla ~kembe ~orba. pred nosot na site nas. }e pra{ate na sopstveniot primer? [to ima primerno da se najde kaj eden {eesetgodi{nik. sam. Znam deka godini nanazad dobro mu ode{e. bez prijateli. prviot orientir ako saka{ nekomu da ka`e{ kade `ivee{ ili ako ti tekne da vikne{ taksi ili. po dobriot balkanski obi~aj. Samo imajte malku trpenie pa }e ~uete! Zna~i. gospod mo`ebi. odamna potonat vo vodite na sopstveniot zaborav. malku sirewe i pla}awe na bezobrazno visoki smetki? [to mo`e nemu ne{to zna~ajno da mu se slu~i? E. ima{e vrska so restoranot ovde na patot. Toj restoran do neodamna se vika{e Merkez i be{e. Za takov eden isklu~ok. baven vo potezite i duhot. zra~ec `ivot vo smrtta na `ivot. eden tipi~no zabegan ~air~anec. mo`e. Nekoj. brz na nervozata i suetniot izblik. odamna naprednat vo redot na kandidatite za podzemniot parlament vo Butel. rekol deka mo`e. ne daj bo`e. Zo{to. kako i sekoga{ vo `ivotot a mo`ebi i vo smrtta (kojznae da ni ka`e?) postojat isklu~oci. za takov eden blesok vo temnicata. sakam ovde da vi progovoram i toa na sopstveniot primer. zatapen do nemajkade od sekojdnevnoto ~itawe sekakvi tekstovi za par~e leb.Dragi Mihajlovski No. da poprika`e{ malku 376 . a mo`ebi i na `olta so zelena salati~ka pred ru~ek osobeno koga }e zaprolete{e i koga masite nadvor pod razzelenetite javori ednostavno mamea da sedne{. blizu opasnata krstosnica na ulicite Cvetan Dimov i Xon Kenedi. na samiot vlez vo parkot. mo`ebi. brza pomo{ ili sli~ni nekoi takvi vozila na nu`nite uslu`ni dejnosti od koj i da e vid. Duri i najsiroma{niot ~air~anec }e vleze{e nautro na kafence ili. nastanov {to se slu~i i {to ja razmrda mojata re~isi stare~ka zastaenost koja ne uspea da ja voznemiri ni vojnata {to presno be{e pominata tuka. vo podobri okolnosti.

Ne mora da pla}a{. od kafan~evo. “Begaj be tamu so belokapcite. mo`el da gi zaboravi problemite. Te{ko mo`e{e da se najde slobodna masa. a? De be vikni ne nekoj put. ubavo da se raskomotime! I nikoga{ za ova ne mi se nalutija. Nekolkupati duri i glavniot urednik dojde. }e se opu{te{e. s# pomalku lu|e vleguvaa vo nea. ko deca se raduvaa na pobedata na nivniot Balkan nebare toj igra{e vo kupot na Evropa a ne vo tretata makedonska liga. No kako okolnostite vo dr`avata se vlo{uvaa. ili. Prvin prestanaa da doa|aat onie od preku Vardar. od site delovi na Skopje. kako {to velea ovde. me zajaduvaa i mi velea: ”Kiro be. Duri mi poslu`i da se vadam {to ne mo`ev da gi primam doma. Podocna duri i mi prizna deka samo tuka. Doa|aa mnozina i od drugata strana na Vardar.Restorant so ovoj ili onoj. Koj u{te saka da pie na okupirana teritorija? U{te ne si iselen? 377 . tolku be{e pro~uena pustata po jadewata i po atmosferata. ^estopati. prosto da si posedi{ bez nekoja posebna pri~ina. zad tebe. ]e se najade{e. Im velev: ”[to barame gore koga e tesno? Zo{to da sedime na igli koga mo`e ovde. pomnam. da mu se snevidi. da setime i nie romantika. Navistina ni be{e ubavo. mnogu moi kolegi od izdava~kata ku}a vo koja rabotev do skoro. Osobeno gusto be{e na ve~er koga. Za ru~ek sekoga{ be{e polno. peeja staromakedonski pesni. vo mojov dvor. da se po~uvstvuva{ del od `ivotot {to te~e pred tebe. vo mojot dvor. taka i kafanava po~na da ni propa|a. veselo si prika`uvaa i bezmerno. Sekoj sam }e si plati!” I gi vikav. Od den na den. }e se napie{e. {o kafan~e e tova kaj tebe u ^air. si odel doma nasmean i bodar. okolu tebe. kaj mene. se sobiraa ~airskite romanti~ari. va`no e deka sekoga{ od ovde. ne velam ne! I ubavo ni be{e. Za kakvi problemi mi govore{e nema da ve zamoruvam.

skap~ija najgolem vo ^airot. ni se omacuri kafanata. so cini~na nasmevka im dade od lebot. pomnam. a koga zaminaa. bo`icite na hranata i vkusot stignaa dotamu da baraat leb i toa na zaem! Kaj se pogodiv tamu da mu se snevidi. ne mislej}i deka eden den navistina taka mo`e i da bide. prkeu Vardar. vikav. ]e n# kupat i tuka nema {to da se pravi!” Voljata mi be{e svedena na nula. To~no e deka mnozina si zaminaa.Dragi Mihajlovski Normalen si ti ili ne? Tamu pove}e nema na{i!” Popusto gi ubeduvav. tie. sega ni za jadewe nemaat!” ”A dali nekoj }e gi kupi?” ”Velat }e gi kupat od prvi. vidov. velam?” ”Ne znam. Siot svet. doka`uvav. ako vo ^airot nema ‘na{i’ kako toa na site izbori dosega pobeduvaat samo ‘na{i?’ Golemo zlo pravite. dodavam. [to ste se upla{ile? Kade ste trgnale? Zarem site }e ve sobere tamu vo Aerodrom ili Novo Lisi~e? ]e izginete od komarci i od magla! Dali ste normalni? ]e se zadu{ite vo sopstvenata glupost i sopstvenite lajna! Vrven argument sekako mi be{e onoj {to lu|eto najmalku sakaa da go ~ujat: “Lu|e be. se zatvori narodot po doma. Deka lu|eto si se tamu kade {to sekoga{ si bile.” im velev. osobeno prijatelite. Nema ni{to postra{no od glasini i poluvistini!” Pcuev. ”A dali ’na{i’ }e gi kupat?” velam nesvesno prifa}aj}i ja glupavata terminologija ”ili nekoi od bra}ata.” veli. bea {to bea. ”s# e mo`no. Koj u{te na{ ovde kupuva?” ”Taka i ni treba.” veli Beliot. mo`ebi? Nekoi kombetare i taka natamu. Ni opuste krajot. gi sretnav `enite od kafanata vo du}an~eto na Beliot. ne? Narod na zaminuvawe a pak go ima. deka ne se vo pravo. ama ni{to ne pomaga{e. “[irite glas deka tuka. Ama nie sme takov narod nasekade. eden siten ala{verxija. Izlegov 378 . Ednostavno lu|eto gi snema. Posledno. mi se zani{a i mi se urna! A Beliot. ”]e mo`e malku leb za doru~ek?” Gospode. nema ‘na{i’. samo progovori: ”Toa ti e kom{ija.

za mig se najde vo vozduh i ostana tamu nekolku denovi za da se provetri i da `ivne. nevozmo`noto. seto toa {armantno no muvlosano ~airsko minato. pred glavniot 379 . re~isi. da ja sredat terasata. ni nesekojdnevniot mrak na ~airskoto nebo. se vrtea na ra`en po desetina piliwa. zarem do tolku ni otide pametot? No se slu~i. propast i zaborav. ni kiselite lica na retkite minuva~i.Restorant i se pra{uvav: [to ni se slu~uva. Mi se stori. Cela edna `iva istorija krenata na stap da se luftira i da se pro~isti! Ni{to nejze ne & pre~e{e vo razubavuvaweto i obnovata. vo tie aprilski denovi od dve iljadi prvata. Gostite po~naa da se vra}aat. gospode? Zarem do tolku se skusi narodot. Dvor~eto pred kafanata do skoro |ubri{te za gnasni otpadoci i buni{te za hrana na zaskitani ku~iwa i kozi. da gi fatat sa|ite. lu|eto. sjajna. Gledav kako redovno nadvor. Kafanata ja kupi ’na{. besmisla i vojna nesopirlivo itaa kon starost. koga vojnata s# pove}e zema{e zamav. zadu{eni vo strav. da go is~istat pokrivot. deka seta kafana sproti mene. po nivnata nesekojdnevna zalo`ba da gi is~istat prozorcite.’ Se vide toa vedna{ po raspolo`enite lica na `enite. za edno pretpladne nikna nova skara vo koja sekojdnevno. Neverojatno! Dodeka s# drugo. Ne tolku kako porano no po~naa da se vra}aat. maaloto. Ni bombite {to re~isi sekojdnevno odeknuvaa od Skopska Crna. gledav. kafanata ja do`ivuva{e svojata vtora mladost! Nikoga{ ne bila posvetla i poubava otkolku {to be{e sega vo svojata nova. naedna{ si ja poka`a svojata zelena ruba a srede nego. bolskotna promena! Staklenite prozorcivrati pominati dva-tri pati so vla`nite bri{ki zaka~eni za dolgi drveni ra~ki od neumornite race na gotva~kite svetkaa ko naj~isti ogledala i vo niv se gledaa konturite na retkite avtomobili {to brzo pominuvaa po {irokata ulica. dr`avata.

I toa otkako go zaka~ija. veruvajte mi. ubavo lepo. a da ne se obrati vnimanie na edna olku sitna.Dragi Mihajlovski vlez. ni podmolnite. da se gleda od sekade a najmnogu od na{ata zgrada! Gledav. tolku golem obid da se vrati vo `ivot ve}e mrtvoto. siguren bev: restorant Park! Ne. ko za inaet na zlobnicite. ne znam to~no koj den be{e. bedno t na krajot od zborot restoran! Kako mo`e{e toa da se slu~i? si velev. beznade`ni izjavi na politi~arite. od Merkez na Park! Toa be{e vo red. Tolkav trud. nova firma! Gospode. koga nekolkumina silni baba~kovci izlegoa od du}anot za svetle~ki reklami dolu kaj nas vo zgradata i na race go prenesoa preku ulicata noviot natpis na kafanata. gi do~ekuva i qubezno gi vnesuva vnatre doteraniot visok kelner. odvratni spletki na strancite ne uspeaja da ja mobiliziraat mojata zatapena svest da se razbuntuva i krene kako {to toa go napravi ona malo. neva`no. besplatna. ~itav i ne mo`ev da poveruvam! Ubavo pi{uva{e. ne{to tolku blisku i tolku dofatno koe. nemav ni{to protiv novoto ime. beznaporna rabota kako {to e to~noto ispi{uvawe na inaku preubavata. Ama ona restorant! Vedna{ mi udri v mozok ona pogre{no t na krajot! Mi udri i mi go zamati mojot lektorski um i toj. povr{ni. so krpa preku raka. trgnalo na arno vo ova ludo i nepredvidlivo vreme! Mi ide{e da zapla~am od radost. mo`ebi premnogu mu davav zna~ewe na ona {to ne be{e tolku va`no vo sporedba so navistina va`noto {to se slu~uva{e vo 380 . veruvajte mi! No radosta mi ja snema u{te utredenta. mra~ni. {to se veli. tolkava investicija. ni glupite. }e poludev! Mo`ebi problemot be{e li~no moj. Neverojatno! Sigurno dobar gazda ja zel rabotata vo svoi race! Ne znaete kakva milina mi ide{e na srce od samoto ~uvstvo deka ima ne{to. u{te ne mi e razbistren do den deneska! Neverojatno! Ni vojnata.

podmolna vojna. }e zavrtev na r. }e po’r~ev po stariot lo{ obi~aj ko nekoj zabegan manijak. }e nabli`ev do zborot {to go barav. gledav i ni{to ne mo`ev da vidam. srede 381 . }e si re~ev od vreme na vreme. ili od vlakno pravev ortoma. na desetina metri od mene. Metodij. }e go dofatev pravopisniot re~nik pokraj koj go pominav najubaviot del od `ivotot. Misirkov. rrrr. So ~asovi visev na prozorecot i se xarev samo vo novata firma koja so doa|aweto na no}ta ubavo si svetna i se taka si svete{e kako poludena nebare nikoga{ porano ne svetela! ]e pukne{e od svetewe da mo`e{e! Bo`e! Gledav. po stariot na{ balkanski obi~aj. tamu nadvor. ili ednostavno ne mo`ev da podnesam ne{to ubavo da se slu~uva bez da mu se najde. Kliment. resto i so mo} na proro~ko otkrovenie }e go kriknev baraniot zbor: Restoran! Restoran! Ba{ taka! Restoran a nikako restorant! Toa e katastrofa! Katastrofa! Kraj na pismenosta i prosvetenosta! Smrt za Kiril. nekakva mana.Restorant na{iot ~airski mrak! Mo`ebi navistina me spobudali nejasnata. }e gi stavev te{kite cvikeri. ni prijatniot ambient na nade` {to be{e na mrzliv dofat od mojata raka. ni novata ubavina i sjaj na kafanata. Koneski! Sirot na{ jazik. tuku samo toa prokleto t go gledav! T pa t! [to bara t vo restoran? More da ne ne sum vo pravo. diopter {estka. }e se piknev vo dlabinata od stanot. }e gi pro~itav prethodnite dva zbora kako vo slu~ajov restitucija. pa sega barav vo jajceto vlakno. si velev i mi ide{e od poludenost da si ja iskr{am glavata od prviot yid sproti mene! No pomo{ nema{e! Ko nekoja nevidliva sila da me tera{e na sekoi pet minuti da ja podavam glavata nadvor vo vla`nata aprilska no} so nade` deka stvarnosta }e se promeni no ni{to ne se menuva{e! Sekoga{.

pod crveniot ~ist pokriv na kafanata. divo. mojata bedna nadmo} na ~ovek {to ne{to znae pove}e od drugite po odnos na pismenosta da se razbudi ba{ toga{. Be{e kraj na april. “deneska ku}ata ~esti. me zbuni i me stapisa. Za mig go vidov {irokoto srce na {efot kako blagorodno bie od pod belata ko{ula i naedna{ setiv kolku e malo. po tolku vreme. nikakvo.Dragi Mihajlovski razzelenetite jaseni. nevidliva raka od zad prviot javor. Nebare od nebo padna {efot. nakalemeno bez usul t! Restorant! Restorant! * * * “Gospodine!” mu rekov na elegantniot kelner {to mi prijde koga me vide deka sednav na edna od slobodnite masi nadvor pod jasenot. [to barav vsu{nost tamu? [to sakav da napravam? “Povelete!” re~e ~ovekot i ne mi dade vreme da se svestam. [to barav tamu? Zarem treba{e moeto zaspano lektorsko manija{tvo. ~ar{afot na masata be{e bel cut. sonceto pristojno gree{e. mojata podzaboravena zborovna izopa~enost. “Kade vi e {efot?” pra{av nam}oresto nebare so tonot sakav da zaglu{am nekakva nepravda {to ko te{ka janya glasno me jade{e pred malkuto gosti nasednati po masite. tolku brzo se najde pred mene. sitno i neva`no moeto.” Mi dojde mnogu nezgodno. prilepeno. zabeganiot staorec 382 . sve`oto cve}e na edniot agol zaleva{e i ja amortizira{e kolku {to mo`e pove}e smrdeata od izduvnite gasovi {to bezmilosno se {ire{e od kolite na patot. nadueno stoe{e vo siot svoj sjaj i prezrivo mi se potsmeva{e toa grdo. kako vo toj ~as da mi udri {lakanica nekoja dolga. da me izvle~ka mene. Pora~ajte {to sakate. “Moment!” vedna{ mi odgovori kelnerot i se zagubi vo vnatre{nosta od ednokatniot objekt.

ja navestija svetlinata. smisliv iljadnici kletvi. veruvajte mi. pro{vercuvano t na firmata od restoranot? Zarem do tolku mi ima{e stanato va`no ona gnasno. vrz glavite na ovie dobri. 383 . eve odam!” Gore bavno. mi se zatna ustata. Se crveneev. No ovde dolu. Mo`ebi poglednav kon ~ovekot. odvratno t? Gospode! I tolku. naravou~enija {to treba{e da im gi isturam na lu|eto i toa pravo v lice. polni `ivot lu|e? Zarem sum zaboravil da go sakam `ivotot? So koj pamet slegov ovde dolu po tolku vreme za da gi rastrevo`am so mojata glupost ovie vredni lu|e {to edinstveni bolsnaa od mrakot. mi sekna mislata. zaboraviv na s#. ama naedna{ setiv deka zako~enosta me stegna kaj gu{ata i po~na da me davi za{to. Samo sakav taka da slezam i da vi ka`am.Restorant od gluv~e{kata dupka i da pobara da se isturi tuka nadvor. ”prostete! Ne znam {to mi stana. sopstvenata sitnost i neva`nost. ni{to ne mo`ev da ka`am iako dodeka sleguvav poluden po skalite od mojata zgrada. kreativni. sitno. so saati go dojaduvav sramot. nade`noto? Gospode! Zarem do tolku se imav izopa~eno vo ova ~airsko duvlo {to sega ne mo`ev da ja prepoznaam veli~inata i simbolikata na veli~enstveniot objekt za da ja pretpo~itam pred ona malo. bez noze. Prostete u{te edna{. odamna nemam slezeno. Samo potta i natamu te~e{e i se zakanuva{e da me potopi vo sopstveniot |ol na sramot. naedna{ soo~en so sopstvenata beda.” mu rekov. cel `ivot ko da sum onde gore. ispoten. izbezumen. vozmo`nosta od podobro utre? Kade be{e mojata dolgo gradena kultura? Mojata vozdr`anost. bez race nebare otse~en sosem od zemjata i svetot. pcovki. Mi se zede zborot. cenewe na kreativnoto. neva`no. mo`ebi ne. “Dobro vi e gospodine?” slu{av kako mi povtoruva nekolku pati ~ovekot dodeka mi ja dr`e{e glavata odzadi i me napiva{e so studena voda od ~istata ~a{a. mislam. ”Prostete. zaslepen.

ama ba{ ni{to! Tokmu zatoa. vo ova na{e vreme. zna~i dave` i safra. se ubeduvav deka treba{e da im ka`am. pa {to? [to zna~e{e moeto ‘tapewe’. vo toj mig cini~en mrak. Sega e bezvreme. se pobuntuva. uspeav da se smiram. Mi be{e dobro. No koj ne bi preteral koga posle tolkavo sivilo od mrak. Sigurno e deka preterav. No nikako ne najdov zdravi argumenti za toa. i poka`av deka sum `iv. Vo niedna varijanta mojot. no najva`no e deka svikav i se pobuntuvav. No ima u{te ne{to na krajot. Bev vo pravo. Ima vreme i za moeto vreme. Go otvoriv prozorecot. Tokmu i jas taka se ~uvstvuvam. mo`ebi. vojna i nebidnina. A koga taka se ~uvstvuvam. sosema bezna~ajna sitnica? Ni{to. Ama. samo toga{ sum `iv! Tuka nekade i bi trebalo da zavr{i prikaznava za toa {to mi se slu~i toj april dve iljadi i prvata godina i kako uspeav da se vozdr`am od nezadr`livata `elba da go rasipam edinstvenoto ubavo ne{to {to se slu~i vo na{iot ^air. na pogre{na adresa. `iva safra. svikav i se isturiv. Tokmu toa i samiot vi go velam. ne mo`e{e da ja sovlada nivnata nova. Vsu{nost mnogu retko izleguvam od doma. najposle. 384 . ja pu{tiv seta prolet brzo i nezadr`livo da vleze vo stanot nare~en `ivot. da ka`e {to misli. ~ista. veruvajte mi! Ne{to sepak se slu~i! Se razmrda krvta. da izmeni? Znam deka i sega koga vi go ka`uvam ova nekoj }e re~e navistina si dave`. Od toa proletno popladne navistina pove}e nikoga{ ne mi padnalo na pamet da slezam so namera da im popuvam na onie dobri lu|e dolu i da im ka`uvam {to treba da pi{uva na nivnata firma. moeto sitno drndawe za. mi se slu~uva. se krena adrenalinot. ottoga{ i ne{to drugo. naedna{ dobie mo`nost da bide `iv.Dragi Mihajlovski se potev. Podobro i po~esno. Podobro e {to se vozdr`av. manijak nad manijacite. da bidam iskren. A vo bezvreme ne se bara preku leb poga~a. so ni{to nezamenliva svetlina. do den dene{en.

ja pokrivam glavata so ~ar{af. tenxere. snagata po~nuva da me jade. blagorodno srce pod nea! I ni{to ne prezemam! Samo se povlekuvam brgu vnatre. t…! (2002) 385 . naedna{ mi teknuva: t. }ebe. {to e edno t sprema ve~nosta? T.t! Da! [to bara ona t tamu? Toga{ brzgnuvaat krupni kapki pot na ~eloto. t. gradite me stegaat. vojnata mi se vra}a! Mi ide da vikam.Restorant Navistina s# poretko i poretko. sme{no. da vikam! No toga{ mi izleguva i belata ko{ula na {efot i {irokoto. bezobrazno istoporena firma sproti mene. gadno zaka~eno t do restoran i. no mi se slu~uvaa. zabegano mantram do besvest: t. koga }e padne prviot mrak i koga vo potraga po vozduh }e izlezam na prozorec i bez da sakam }e poglednam vo silno svetnatata. neuko. t. krvta mi zovriva. za da se smiram. t.t. mi se vra}a nekoe podzaboraveno blisko minato. Naj~esto prikve~er. isko~operena. {to bilo {to mislam deka }e me oddale~i i }e me spasi od ona odvratno.

poarno e.Nu{i} N e be{e nikakvo pomodarstvo. sednav da pi{uvam drama. so nesporedlivo pomal napor. so dobra prethodna podgotovka. Skopsko. Sednav i ja napi{av. Tetovsko) bi mo`el da gi spiskam za pet dena. si rekov. Pove}e ubeduvawe ne mi treba{e. veruvajte mi. Kaj mene ne be{e takov slu~ajot. vo Kumanovsko. da slu{am kako o~niot mi veli deka diopterot povtorno mi zabegal. so toplo pivo i ladna glava. da si napi{am drama. Velam pomodarstvo za{to dobiv vpe~atok deka mnozina dobri pisateli (vo Makedonijava. vo dobro raspolo`enie. gi nema mnogu). 386 . [to se pedesetina stranici za mene? Ponekoga{. za `al. {to edno `e{ko junsko popladne od dve iljadi prvata. i si rekov: mesto povtorno da pi{uvam roman za koj }e treba da se iscedam kako limon ili da sednam da preveduvam nekoe knigi{te od pet-{estotini stranici i potoa cela godina da me boli grbot. za istite tie pari i ne{to pove}e. tuku zatoa {to ednostavno sakav da se isprobam i na ova pole. Ne deka ne bev vo kusok od pari. A priznavam. so bister um rastovaren od dnevnite gnasotii i gluposti (u{te se puka{e kaj Radu{a. bara pedesetina strani~ki. Dramata. se iznapi{aa lo{i drami i se iznazedoa pari na raznite konkursi {to gi objavija teatrite. najverojatno pottiknati od borbata za gol opstanok.

Kako vistinski profesionalec. be{e rano nautro. Se pojavuvaa tu~ni planini i vrvovi od zborovi {to treba{e da se iska~at. Sednav i ja napi{av. 387 . Ja otprintav so zadovolstvo na ubava. ambiciozen. da bidam iskren. re`iser. lu|e a ne nekoi tamu akteri koi. da gi dofati nedofatlivite sinori na zaumnoto. deka. lakom za pari. ubavo pomnam. Potoa morav da mislam na ednostavnosta na izrazot. samo zatoa {to se akteri. i na toa kako }e go ka`am. ~ista bela hartija. onoj zabegan Angli~anec {to se obiduva da ja objasni tajnata na znaeweto ili neznaeweto. da go ~ujat . deka moeto go storiv. Gi zamisluvav kako ogor~eni i gnevni podgoltnuvaat i se davat na i taka pra{livite {tici pod nervozniot pritisok na nekoj. }e zastane upla{eno na rabot od jazi~nata {uma i }e go ostavi tekstot sam ponatamu da se bori za svojot `ivot. ne be{e voop{to taka. Koga ja zavr{iv. pa duri i odli~no. site nedovetni. kako i sekoj pisatel koga }e se trgne od svojata ro`ba. bo`joto. mora s# da progoltaat. kraj na juni. brzoplet i. Taman }e gi premavnev ednite. Ni samiot ne o~ekuvav tolku od sebe. Znaev deka lu|e treba toa da go nau~at. nebesnoto. No. perverzni gluposti na tekstopiscite. i kako akterite istoto }e go prifatat i ka`at i kako }e reagiraat onie {to seto toa treba{e. mo`ebi e mnogu dobro. Bev ubeden. Ima{e tuka jazi~ni tumbi i ridi{ta {to treba{e da se premavnat. lesnotijata na replikite bez ogled za kolku te{ki raboti stanuva zbor. seedno. na krajot od procesot. se pojavuvaa drugi. Tokmu taka. zo{to da ne. da go zapametat i da go govorat na scenata. Ba{ kako kaj Poup.publikata. izgleda mnogu lesno.Nu{i} Se razbira. se istu{irav nabrzina kolku da dojdam na sebe. vaka kako {to vi ka`uvam. deka storenoto voop{to ne e lo{o. Sakam da vi ka`am deka mislev na s#. I na ona {to treba da go ka`am.

ama jas ne sakav voop{to da mislam na toa. ama dlaboko. kako i sekoga{ {to pravev.Dragi Mihajlovski trknav do Bit Pazar (iako ne be{e prepora~livo da se pletka Makedonec. mojata precizna slika za bednata sega{nost. Ili dlaboko ili nikako. “Mislev dali saka{ ne{to da se napie{?” re~e. iljadnici verojatno. kaj majstorot Albanec koj{to ne mo`e{e da se izna~udi {to sum tamu (me gleda{e somni~avo no mu be{e milo) i otr~av pravo v teatar. najdobrata {to }e ja pro~ita ovoj moj frend. Imav drama. od vojnata do platite na vrabotenite. niz sopstvenata ~ar{ija). “Sakam ti da se napie{ od moeto znaewe. A {to drugo e pova`no za eden direktor na teatar od dobar tekst? Zatoa malku ko grom da me udri i da me doispoti koga naedna{ mi re~e: ”Ne se vozbuduvaj! Ima koj da ~ita! Od koj avtor e?” “Kako od koj?” rekov. verojatno ni utrinskoto kafe go nema{e ispieno. “Ova e moja drama!” mu rekov. Malkuto znaewe e najstra{noto i najopasnoto ne{to na svetot. Potoa }e se tepame po planinite!” Voop{to ne ja prifati mojata zajadlivost. Verojatno be{e vo pravo. Taman be{e dojden na rabota. Ima{e sigurno kup problemi {to mu se vrtea vo glavata. “sedi i zemi du{a. Saka{ ne{to?” “Sakam da ja pro~ita{ dramata!” rekov nestrplivo. “Koj ja napi{a?” mi povtori a jas go gledav ko netokmu i ne sfa}av {to mi veli. pa makar i rano nautro. “epten moja. “Sedi. odli~na drama. od pokrivot {to te~e{e pri najmal do`d do prestojniot nastap na Ohridsko leto. za grdata idnina mo`ebi.” mi re~e direktorot inaku moj star poznanik pa duri mo`am da ka`am prijatel. Odamna ne 388 . ja zaheftav i ja ukori~iv.

No ne mo`ev ni{to da storam protiv nezadr`liviot poriv vo sebe. teatarot. Pred da izlezam. no jas si mislev samo na dramata. ne~ovek. Dali toa mi be{e od dolgite neprospani no}i. dali od treskavi~nata rabota vrz tekstot. Deteto. za mig. Tvoeto mislewe mnogu mi zna~i. ]e vidi toj. Samo toa mi be{e va`no. deka toa utro kako prvpat da go vidov direktorot.Nu{i} pravam prevodi!” “Od koga po~na da pi{uva{ drami?” mi re~e. *** 389 . “Ima nekakva tapija za toa?” “Ne znam!” re~e. a vidov deka tokmu toa najrado bi go storil. Kako poleka da se budev od zanesot. bezobrazen. Te molam!” A potoa.” mi odgovori ko od pu{ka. vedna{ dodadov. Sfativ kolku bev drzok. No mi se stori. Da ne ima sin za vojska. duri. go poglednav pravo v o~i i mu rekov: “Sakam ti li~no da ja pro~ita{. sosem mu go stesnav prostorot za kakvi bilo manevri {to bi mo`ele da zna~at deka me otka~uva. dali od vojnata i izmestenite vrednosti {to mi go matea umot. nervozen muabet {to go vodevme. planinite. po kusiot. nametliv. Dramata. Samo neka ja pro~ita pa }e vidi. pa dramata. ne znam. u~kite. Ne se dobiva. “Ti ne si dramski avtor!” “A koj e dramski avtor?” rekov. Liceto mu be{e izbrazdeno i izdol`eno. Da ne mu e na frontot? Ne se osmeliv da pra{am. mislite zalunyani kojznae kade. sedna na mekoto stol~e i svika vo slu{alkata da mu donesat kafe. “Koga da dojdam?” “Za edna nedela. Ne se dobiva sekoj den dobar tekst v race. otkako vaka ve{to go ~epnav vo suetata i. si pomisliv. Mo`e{e svetot da se sru{i. si velev. zemjata da se otvori i siot da go goltne sose nas samite. sebi~en.

na uspehot {to treba{e da go postignam. na akteri. “Ama. Si go gustira{e kafeto. Siot bev pretvoren vo uvo. ne{to poprecizno i poprifatlivo za mene. mislam. Ne treba da vi ka`uvam. Ogromno neison~ano uvo na meka. “Mnogu interesno!” Go gledav ko zauten. ne{to kako. sigurno sami pretpostavuvate. blago se potsmeva na glupostite na svetot.” re~e toj. “postmodernizam od evropski rang!” Najposle. Kade }e najdeme re`iser za vakvo ne{to?” 390 . “Mo{ne postmoderno!” dodade. deka edinstveno vistinski mislev na dramata {to ja ostaviv v teatar i na reakcijata {to ja o~ekuvav od direktorot i. od sopstvenoto bezbedno duvlo. polna znaewe i razbirawe. ~itawe vesnici i nekoi drugi amaterizmi svojstveni za ~ovek {to zavr{il edna rabota. misli na re`iser. zo{to da ne. vedna{ }e ja postavime. vo kalendar~eto pred sebe. ~ekav da ka`e u{te ne{to. ~ekav. Ova e mal teatar so skromni ambicii. gleda{e nekade nadvor niz prozorecot vo s# u{te sinoto. No toj u{te dolgo ni{to ne ka`a. ja zadovolil suetata pa sega opu{teno buri~ka po sekojdnevieto za da ja vidi sopstvenata veli~ina kako. si pomisliv. Duri napraviv nesvesen poteg na pribli`uvawe kon mestoto od negovoto telo vo koe mislev se krie negovata golema. “I?” go pra{av direktorot koga ubavo me primi toj ponedelnik nautro. po cela ve~nost. mi pora~a makijato i me sedna vo edna od ubavite fotelji sproti negovata. vo nekolkute papki polni fakturi.Dragi Mihajlovski Nedelata {to ja dogovorivme brgu pomina vo gledawe televizija. “nie sme mala zemja. i sakav da mu se napijam od du{ata. zadovolno i cini~no. slu{awe vesti. kadifena podloga! “Interesno e!” re~e i nekako neprijatno se pomesti vo foteljata. sabajle{no nebo. fasciklite so smetkopotvrdi. du{a. Bev ubeden deka taka }e bide. odli~na e.

” mi re~e. Poln nova energija. za ovaa namena izmisleni. Teatarot postoi za da o~ikluva. “]e vidam jas. ]e ti najdam nekoj re`iser od tamu. “]e ti se javam!” mi re~e direktorot pred da se povle~e nazad gore po tesniot hodnik. so nevidena lesnotija. po tesnite skali. Tie se klasa. Nadvor se po~uvstvuvav kako nov. i da go razbudi.” mi re~e toj ama nekako otsutno kako ve{to da se brane{e od nekoj moj s# u{te nezadaden udar. blagodaram. odvratna. grda godina. “Sme govorele za teatarot i porano. slegov dolu vo foajeto. da si `iv!” mu rekov. da udri so stvarnosta po liceto na sekoj podzaspan vo `ivotot. sovremen. poubava. seta poti{tenost. Nebare seta taga. vo sekoe vreme }e vi potvrdat i }e vi posvedo~at za mojot let vo toa toplo 391 . ne ni pomisliv da si odam doma so avtobus ili taksi. letnav kon ^airot. taka e. Mo`e ne mi veruvate. Neprijatno mu be{e. od kilometri se gleda{e. bukvalno letav do doma. “neli sme soglasni deka mora da e `estok. “utre odam Bugarija. so novi krila od radost i milina. I den deneska. posedov u{te malku. Vi povtoruvam. Se soglasuva{?” “Taka e.” prodol`iv. kako letav nad crvenite pokrivi od niskite ku}i~ki na~i~kani ko kutiv~iwa vo tesniot prostor me|u kaleto i ~airskite livadi. krvava. gi zapreta vo nekoj od temnite. da pottikne nova. se rakuvavme ko prijateli i. poprisakuvana stvarnost. tuku.Nu{i} “Da ne e ne{to politi~ki?” rekov i siot se sobrav. ne sfa}ajte me metafori~ki. Znam eden na koj{to epten }e mu legne!” “Blagodaram. neobi~no lesen. Ne. so eden ubav zbor mi gi zede direktorot i. siot nespokoj i siot nasobran gnev od rabotite {to ni se slu~uvaa vo taa gadna. Bo`e. }o{iwa od magi~niot teatar. ama pra{ajte gi tie {to me vidoa koga sletuvav.

“Da ne e ne{to politi~ki?” propelte~iv. “[to stana so re`iserot?” go pra{av. fala bogu. junsko utro! Vo sekoe vreme! Iako pri~inite za takvata radost {to me vivna vo vozduh bea. Od drugata strana na slu{alkata be{e toj – direktorot. Se javiv po telefon. Gi pra{av dali moeto ime ne{to im zna~i. Ti kako si?” “Dobro. dvapati bev na lekar. Mi rekoa deka nikoga{ ne ~ule za mene. Im rekov deka jas go baram. tripati si go prokolnav `ivotot. prele`av edna nastinka. iskristalizirani i proglaseni za pri~ini od mene samiot! Samo od mene i od nikoj drug! *** Direktorot ne mi se javi celo leto.” mi re~e. za ~udo golemo. kako {to }e vidite. Me pra{aa koj go bara direktorot.” mi re~e i me prese~e. nad ^airot po~naa da pa|aat esenskite do`dovi. Koga se javiv po edna nedela. “Pu{ti gi re`iserite. Gi pra{av koga }e bide tamu. “Dobro. Im rekov deka pak }e se javam. Pominaa juli. “Re`iseri ima. Mi rekoa deka toa si e moe pravo. odbrani od temninata na ka`anoto od direktorot. se sklu~i Ohridskiot dogovor. Vo oktomvri re{iv da vidam {to e so mojata drama. “so lopata da gi rine{.” rekov.” “Mislev na…” sakav da re~am. pomina septemvri.” mi re~e. Se mno`at ko plevel. vedna{ mi go dadoa. “{to si zapnal za niv?” “Ama neli…” pak po~nav.” mi odgovori. “[to ti e?” mi iskontrira. “Ostavi gi koga ti velam. vremeto malku zaladi. Mi rekoa deka e na pat no deka za nekoj den }e dojde. Sakav da go oteram vo na majka mu ama 392 . “Kako si?” mi re~e.Dragi Mihajlovski letno. “malku me pla{i ideweto na zimata. Vedna{ mi odgovorija deka ne e tamu. avgust. Mene zmija ko da me kasna.

ama znam deka barem na lice vaka izgledal. Omacuren i br~kosan i babuwosan kako mene. Ne priznava. zavrtev na mobilniot 393 . me presvitkal na dve i me piknal vo nekoj temen. dewe-no}e si to~e{e ne{to vnatre na nekoe svoe ~udno. nebare nekoj. Nebare nekoj lo{ angel mi se ima{e piknato vo stoma~nata {uplina i so te{ko. se vidov sebesi stra{no smalen.” mi re~e. na smea. “Nemam mnogu vreme. ni cara ni gospodara. A ne e lo{o i nekoj prevod da ni dade{. ko da sum mala ~akija. *** Duri vo dekemvri dojdov malku na sebe i re{iv povtorno da deluvam. Ne znam dali }e mi veruvate no vo taa te{ka nedela za mene i vo u{te nekolkute potoa {to donesoa studeni magli i grubi vetri{ta. dupnat xeb za da mi se potamani tragot. Znaev deka ne ba{mari nikogo. iskinat. tapo ege. navreden. Si rekov zarem ne e podobro da ja primenam naj~estata {ema koja doka`ano funkcionira a koja tolkupati mi ja ka`uvaat kolegite-pisateli? Prvin re`iser a potoa lesno e za teatar. Potoa cela nedela le`ev bolen od {to me stegna ne{to ovde pod la`i~kata. se gledav pred ogledalo. Kogo znaev od re`iserite? Znaev nekolkumina. stutkan. taka” mi re~e mrtov laden. a znae da ~ita tekst. “[to ne namine{ nekoga{ da se vidime?” mi re~e otkako bezobrazno prejde preku mojata ti{ina. si se smeev samiot na sebe i si velev: Ne znam kako navistina izgledal Josif od Trbu{nica. Ja krenav slu{alkata. Si sedev taka.Nu{i} si premol~av. Neli godini sorabotuvame?” “Prijatno. “Prijatno. “Nekoga{. “koga }e ima{ vreme. No za eden bev siguren deka }e prifati. `ivo to~ilo. otfrlen.” mu rekov glupavo i nedovetno.” mu rekov oladen i skinat. {to bi rekol narodot.

pi~ovi. si rekov.” Potoa duri i na angliski. zabi se zabi. Zavrtiv na mobilniot kaj ovoj moj re`iser. I re`iserite imaat pravo da odat na zabar. Mi re~e deka vo momentot e vo Ohrid no deka u{te ve~erta }e isprati ~ovek da go zeme. po dolgoto i ma~no zimsko is~ekuvawe. “Vo ^air sum. me pozdravi. ja pro~itav u{te edna{. Se pretstaviv. po~ekav malku i op… “Da. se razbira. dobro pomnam. Na zabar sum. molam?” Se pretstaviv. A da se ~ueme po nekoj den?” Potoa slede{e ne{to nerazbirlivo nebare mi glume{e deka plombata mu se zalepila za jazik pa ne mo`e da govori ili taka ne{to. Malku me prese~e. *** Vo april. ^uv vedna{ “Da. Kako se iskurnazija tolku? Vo slednite nedeli se javiv u{te nekolkupati. molam?” “Alo?” rekov. }e vi se javam. a odgovorot sekoga{ snimen i ist: “Vo momentot sopstvenikot e 394 . ~udna. no si rekov. priznavam. Od drugata strana go ~uv negoviot glas ama o~igledno snimen.Dragi Mihajlovski {to odamna mi go ima{e dadeno. Istoto. [tom }e mo`am. papkata na koja uredno. kaj me trefna. re{iv da trgnam vo proletna ofanziva. “U{te si vo ^air?” me pra{a. nesigurna nedoumica a potoa “Vidi.” mu odgovoriv i tolku. Povtorno ja otpe~ativ dramata. Slede{e mala pauza. se odu{evi deka imam tekst. Toj vedna{ me prepozna. se pozdravivme. nema{e {to tuka da se poprava ili preprava. Ve~erta navistina dojde eden zabraden tip. ne? Se javiv po tri dena. Duri i si svirkav i si potpevnuvav pod topliot tu{. “Alo?” ~uv. mu go dadov tekstot. “Ostavete poraka. siguren bev deka e dobra. dve iljadi vtorata. za sekoj slu~aj stoe{e mojot telefonski broj. ne{to {to odamna mi se nema{e slu~eno. Gledaj gi. Mi olesna.

duri imav namera. site slu{alki da gi aknam od bedniot moj `ivot. potpi{uvav raznorazni re{enija. me isprati do vratata i mi re~e “So sre}a! Imam golema doverba vo tebe!” I taka sednav vo `e{kata direktorska fotelja.” Mi ide{e da ja bapnam slu{alkata od svetot. Celi brazdi mi stanaa. kolku si go zane}iv `ivotot. Sekoga{ i bez isklu~ok. da gi iskr{am i da gi frlam na prviot otpad. Ostavete poraka. Bo`e. nikoj ne mo`e{e da mi gi vidi solzite. dneven pe~at. vo svojot nerazumen entuzijazam. kako kaj narodot. Malku se zbuniv. o~ajot i gnevot. sonce’. *** No rabotite nikoga{ ne se taka crni kako {to izgledaat. me povika noviot minister i mi re~e deka od prvi oktomvri sum direktor na teatarot. I pla~ev. Nekade vo septemvri taa godina se smeni vlasta. Navistina e taka. ‘po `al. ‘po do`d. Sekoe sabajle mi nosea makijato. Oti tie bea suvi i nevidlivi. Mi ide{e da zapla~am od maka. zboruvav po telefon. Bitno e da se izdr`i crnoto koga }e ti se prika`e kako crno a srede najcrnoto najmnogu da veruva{ deka po no}ta doa|a den i deka toj postojano nosi nova nafaka. no toj ne mi ostavi vreme za dvoumewe. mi ja stegna rakata.Nu{i} nedostapen. Onakvi kakvi {to mu prilegaat na janyata. Moeto iskustvo vi e u{te edna potvrda za toa. Samo {to vo proletnite nedeli {to sledea. da go popravam pokrivot! No da ne zabegam vo ka`uvaweto za moeto kuso direktoruvawe so 395 . sklu~uvav dogovori. radost’ i taka natamu. lutinata. Ne se toa sueverija i gluposti. bolkata. Samo br~kite na du{a mi se zgolemija. No kako i sekoga{ se vozdr`av. ne o~ekuvav takva ~est. Suvodolici na poti{tenosta.

nozete malku kaubojski ka~eni na masata. se vra}am na ona {to e osnovna prikazna ovde. vidi {to mo`e{ da stori{! Ba{ bi sakal da ja gledam! Veruvam duri pove}e i od tebe!’ U{te ima{e ~estitki za izborot i `elbi za uspeh vo rabotata. mo}na. neproyirna temnica. `olto krin~e. vnimatelno ja ~itav sopstvenata drama kojznae po kojpat 396 . na sredinata od prvata. malku ispra{ena. tivka i dostoinstvena si le`e{e mojata drama! Iznenaduvaweto me ~eka{e koga ja otvoriv koricata i vnatre. zaguben? Tolku potonat vo mrakot? Potoa. Prvite tri od levo bea prazni kako i dvete prvi od desno. sjajna drama! Duri petttiot den po moeto vostoli~uvawe na teatarskiot tron. ba{ vo toj mig. o~aen. od samata taa la`na temnica ti niknalo novo. vo slednite dva ~asa. no cela. te prekoruva kako si mo`el da bide{ tolku ta`en. ironi~no-satiri~na. vidov zalepeno liv~e so selotejp na koe mojot prethodnik pi{uva{e: ‘Tripati ti ja ~itav dramata i sekoga{ se smeev kako netokmu. stignav da si gi sredam fiokite od slu`benoto biro. pod naslovot. malku ko istutkana. lilii~e i samo ti se nasmevnuva. prazna stranica. deka nastanala gusta. Vnimatelno gi otvorav edna po edna.Dragi Mihajlovski koe i den deneska sum preokupiran. eve u{te utre. data. Vo tretata. zamba~e. si velev. Genijalno i u`asno! Stoev ko zauten i gledav nadvor niz prozorecot vo trkaleznata kula na kaleto vo koja. te gleda. polnonade`no. sama. udobno zavalen vo foteljata. Sega koga si direktor. Dramata! Mojata ubava. Prosti mi {to nekade podvlekuvav so moliv. Gospode. se qubea nekoi dvajca zaqubenici i go proslavuvaa `ivotot. kolku e ~uden svetot vo koj{to `iveeme! Deneska taman si pomislil deka gemiite ti potonale. potpis. Tamu najmnogu se smeev ama od tie repliki najmnogu i se pla{ev.

ko po nekoja bo`ja ili |avolska nara~ka. go svrtev muabetot.Nu{i} no. No koga se zagledav vo rasko{nite. mi zayvoni telefonot. ama smeata nekako mi zastana v grlo. prijatno!” 397 . pogledot mi zaskita niz ogromnata kancelarija. Nie sme {iroko otvoreni za novi idei! Ni treba nova energija! Teatarot e zatoa da gi o~ikluva lu|eto. sekako. edna{ glasno. Gi poglednav vnimatelno. nebare taze izvaden od nekoj dlabok bunar. Sakav da se nasmeam. No potoa. Sekretarkata nadvor sigurno pomisli deka sum gotov za Bardovci. Mo`e celiot teatar me slu{a{e. od koga ne sum ve ~ul! Kako e va{ata gospo|a vtora sopruga? ]e naminete nekoga{? Znaete mo`e }e najdeme nekoj dobar tekst za vas. obrazite vcrveneti i podueni ko ~ovek faten vo nebrano koj{to naedna{ saka da napravi dve nevozmo`ni raboti istovremeno. ^ista~kite isto taka. od drugiot kraj na `icata. Tokmu vo takva edna nesigurna pozicija na umot. noviot kostum na sebe. koga smeata mi projde i koga povtorno se vrativ vo re~isi normalnata. koga ~itaweto zavr{i. naedna{ ko da mi se smena siot stav kon `ivotot pa nekako vaka. re`iserot. dramata vi e super! Odamna vaka slatko ne sum se iznasmeal! Koga po~nuvame?” Stoev ko sa{tisan. Se smeev kako netokmu. mi govore{e toj. A od tamu. da ne re~am kurvinski. napati se kinev od smea. naedna{ mi tekna na podvle~enite delovi od mojot prethodnik. so~ni repliki od mojot tekst {to vnimatelno gi ima{e podvle~eno mojot prethodnik. prvpat kako direktor. se dr`ev za stomak i se kikotev. }e ste dobredojden! Prijatno. Vie. sekako. “Gospodine. kosata nakostre{ena do tavan. “Kako ste? Bo`e. gi pro~itav edna{ za sebe. Podgoltnuvav kako da sum goltnal `iv kompir i zamisleno ni{av so glavata. mnogu seriozna poza na odgovoren ~ovek. slikite na yidot. direktore.

[to baral avtorot da se pletka vo politika? Zarem nema drugi temi za smeewe?’ Ili. so nevidena vnimatelnost ja piknav vo najtemniot del od najdolnata fioka. Koga ja zatvoriv i. ko Pilat si gi izmiv racete. Mene nema da me nasedne. a? Mo`e dotoga{ }e bide za igrawe? Vremiwata se menuvaat. crno. I smeewata. So desnata raka. ne?’ (2003) 398 . Mo`e nemu }e mu stiska. Od kade pak jas da znam. do krajot na denot. za sekoj slu~aj. ponekoga{ si velev samiot na sebe nebare za uteha ili taka ne{to: ‘Dobra e ama ne e za vo mojot teatar. ja viknav sekretarkata i si nara~av ubavo.Dragi Mihajlovski Koga nastana {tama i koga sfativ kolku bilo ponekoga{ lesno da se tera `ivea~kata ako se pravi{ na udren. pred sosema da go zaboravam zaklu~eniot zatvorenikot vo najdolnata fioka od moeto direktorsko biro. U{te. ‘Neka ja postavi mojot naslednik. na koja da imav pri sebe. pomnam. tursko kafe. vnimatelno ja krenav mojata drama i poleka. sigurno }e stavev rakavica nebare se branev od te{ka lepra. u{te poute{itelnoto. izdi{av dlaboko. se svrtiv da go re{am posledniot problem {to mi gi bode{e o~ite. & udriv te`ok katanec.

Pisatelot K orenot na na{eto sitno no. koga stojam ovde na proletnovo sonce bolsnato nad Bukovskite grobi{ta. pi{uva{e. koga }e gi ~ue{. da odgovoram. Vrsnik so tatko mi. duri i po dolgite godini poznanstvo. Petre Smilevski. iako vo edna od negovite dve izdadeni knigi. podzastanuvav za da ne zgre{am. a mo`e i ne{to pomlad. ne znam. sega mislam. ko od zategnata pu{ka. Ima{e edni od onie ~udni makedonski imiwa i prezimiwa za koi. kako e tamu vo Bitolata. vedna{. I ona zadol`itelno pra{awe. 399 . Toj go ima{e videno sonceto triesetina godini pred mene. Smile Petrevski. ko potisnata razlika {to ofka i se buni pod povr{inata na tekstot i saka da izleze na videlina. ne sum siguren. Dali be{e so v ili bez v? Dali demirhisarcite se so ili bez v vo prezimiwata? Vedna{ da ras~istime. sto posto sum ubeden. sekoga{. ubavo nedorazbirawe se nao|a{e u{te vo negovoto ime i prezime. koga se rodil i {to pravel vo `ivotot. ne si siguren koe be{e imeto a koe prezimeto. Dali be{e Smile Petrevski ili Petre Smilevski? I den deneska da me pra{ate ne bi mo`el. Smile Petrevski. Taman }e krenev slu{alka da mu se javam od ^airot i da go pra{am kako e toj. kade. Odedna{. a nego go snemuva. No ednostavno sega. mi nadoa|a onaa drugata varijanta.

koj{to ne be{e u~en ~ovek. No toa ne e ni tolku va`no.Dragi Mihajlovski ne znam kade mi e ni taa ednata {to znam deka sigurno sum ja ~ital i {to se nao|a{e vo edna od moite doma{ni biblioteki. [to bi se promenilo vo eden ~ove~ki `ivot ako go skrati{ ili prodol`i{ za nekoja godina? Re~isi ni{to. siguren sum. Ako ne{to saka{ da u~i{ pove}e. ^esto mi vele{e: “Eve i Smile e demirhisarec. seedno. nikoj ne e nad drugite. od svoi pri~ini. Smile Petrevski ili Petreski ili Petre Smilevski ili Smileski. iako be{e mnogu {krt na zborot. samoto spomenuvawe deka nekoj e pisatel zna~e{e mnogu. Toj e pisatel!” Pisatel? Vo toa prosto no ~esno vreme koga bev dete. Toj e za dene{nicata!” Koja dene{nica i {to toa zna~e{e toga{ vo docnite pedesetti i ranite {eesetti od minatiot vek nemam namera ovde da vi objasnuvam. edno vreme mi be{e kom{ija na ulica Solunska vo Bitola. Ednostavno Smileta mi go nametna 400 . ovoj. ama kapa mu vadam. prostete za pauzava. U{te tatko mi. ima{e golema po~it kon Smileta. Vlav od Moskopole.” (Pretpostavuvate deka tatko mi. Nikoj! No tatko mi znae{e da go po~ituva Smileta i mislam deka uspea i mene da mi prenese del od taa po~it kon nego. Zamisli ima fakultet a zborva so mene. bog da go prosti. A u{te ako vi be{e kom{ija kako {to ni be{e Smile toga{ toa se ramne{e so ~udo! Zamislete `iveete godini do makedonskiot Hemingvej a nemate poim za toa! Ako vesta ne doa|a od vesnici ili od radio (televizijata taman po~nuva{e da emituva programa ama na italijanski!). Zna~i. ni{to. Edna{ duri pomnam. mi re~e: “A i ko ~oek ne e lo{. ~oek so nepotpolno osnovno obrazovanie. Vsu{nost. pra{aj go nego. ne gi saka{e Demirhisarci). Dali vo ^air ili vo Bitola ili mo`ebi odamna sum ja ottu|il podaruvaj}i knigi na nekoja od obrazovnite institucii niz Makedonijava.

do ovoj ta`en den pod Tumbe Kafe. strujata be{e bo`ji dar. }e ostane{e taka. dokolku za urivaweto na svojot imix ne se pogri`i. “Ajde mori. mnogu ~udno odnesuvawe. “ajde stanvajte. Toa be{e kako deneska nekoj da kupi Mercedes ili Ferari ili Rols Rojs. I tuka ni{to ne bi bilo ~udno. Vreme e za na skolija. svetiwa {to mora{e da se {tedi do najsitniot vat. kako besprekorna li~nost za voshit i po~ituvawe. bezmilosen glas na Smileta kako vika po svojata `ena. kako na{iot najva`en. izleguva{e kutrata negova `ena so edna dolga. so mali varijanti. oti posle nikoj ne smee{e da u~i so zapalena sijalica. Samo znam deka po br~eweto na negovata ‘Vespa’ mnogu lu|e vo kom{ilukot si go odreduvaa vremeto pa i nie koi mu bevme najbliski sosedi. najgolem. Ne }e te ~ekam celo sabajle!” I potoa vedna{. pribirajte se i zemvajte gi knigite. Mo`ebi predava{e nekade ili be{e dr`aven slu`benik ili taka ne{to. se razbira. ni do den dene{en ne znam. niz godinite.” Ova zna~e{e deka mora da se fati denot. kojznae.” }e re~e{e majka mi. ponekoga{. samiot Smile so svoeto. od samata temnica na `oltata ku}a. kako urnek nad urnecite. Prvpat mi se naru{i slikata za negovata urne~ka besprekornost koga eden den si kupi motor ‘Vespa’.Pisatelot tatko mi kako ikona.” Ili: “Dojde Smile. brzni. ili od samiot pekol. A }e zabrm~e{e ‘Vespata’ vo dvorot. mnogu. osobeno ne za nas decata. 401 . Ovaa ‘Vespa’ ja voze{e sekoj den koga ode{e nekade u{te rano na sabajle i se vra}a{e docna popladne. vedna{ }e se slu{ne{e gromoglasniot. “Zamina Smile. najzna~aen kom{ija! Kako pisatel! I toa do den deneska. ne znam kakva sporedba to~no bi odgovarala. apsolutno ni{to po odnos na avtoritetot na Smileta da nema{e edna sitna neprijatnost koja se povtoruva{e so godini sekoe sabajle i koja otkri edna crta od negoviot karakter koja ne be{e mnogu prijatna.

bez dete i kote `iveeja vo ku}ata zalepena do na{ata! Ova ne se slu~uva{e sekojdnevno ama edna{ nedelno zadol`itelno! Pomnam deka. so te{ka maka }e ja nameste{e koso od povisokiot prostor kaj vratata preku rabot na betonskoto trotoar~e do samiot pat za da mo`e nervozniot. ja pikav glavata pod pernica i ja ~uvav taka s# dodeka ne se smire{e nemirot i s#. godini na red! Nikoga{ nema da ja zaboravam taa slika na bezobrazniot. od ku}ata na Smileta naedna{ }e se slu{nea vikotnici. a toa be{e na{iot mal. Samo jas 402 . sekojdnevno.Dragi Mihajlovski te{ka talpa na ple}i. Potoa istoto popladneto samo vo obraten pravec. verojatno poradi dolgiot raboten den ili taka ne{to. bez `elba rano da zaspijam. Znam. provinciski svet vo temnata Bitola. Bavno i so napor }e ja spu{te{e pred `eleznata nadvore{na porta i potoa. no so zgolemena nervoza i lutina. ograni~en. naduen. samo deka obi~no prikve~er. ne se vrate{e vo normala. tuku postojano. da mu go ‘posteli’ patot od doma i do doma! Ovaa nevidena bezobzirnost prva mi ja nagriza slikata za sovr{enosta na mojot pisatel! Za vtorata nagrada na mojot idol nema mnogu da vi ka`uvam. kako {to vele{e majka mi. vresoci kako nekoj da kole{e nekogo so nenaostren no`! Krikovite idea i od ma{ki i od `enski glas odnosno od Smileta i od `ena mu za{to samo tie dvajca. ama ba{ nikoj ne govore{e za ova. koga }e po~nea vikotnicite od kaj Smileta i so svojata silina ja urivaa mirnotijata na na{eto skukuleno maalo pokraj `elezniot most na reki~kata Kurderes. koga pove}eto lu|e }e si ispolegnea na drvenite ili `elezni kreveti u{te so koko{kite. A toa ne se slu~uva{e samo edna{. nestrpliv i izbezumen Smile da se spu{ti po nea so ‘Vespata”. nervozen i nestrpliv Smile kako so zapalenata ‘Vespa’ ja ~eka sirotata `eni~ka svitkana pod neobi~nata te`ina. Nikoj.

monotono i bezmislosno gi redea imiwata na zaginatite. legnuvav i zaspivav iako nikoj ne mo`e{e da mi ja popravi lo{ata slika {to se formira{e vo moeto glav~e za ovoj golem ~ovek {to diktatorski i naludni~avo vladee{e so svoeto carstvo i svojata sirota ‘carica!’ Tretata nagrada {to ja pomnam i {to definitivno me natera da se somnevam vo primernosta na li~nosta na na{iot maalski pisatel be{e edno letno pladne. so skinati mai~ki sedevme na nekolkute skali pred na{ata ku}a i go slu{avme glasot na spikerite od radioto na Smile. koi uporno. 403 . onaka lakonski. romanti~arska verzija za pisatelite koja kojznae koj mu ja ima{e vsadeno vo glavata na tatko mi. No toga{. mi re~e: “Vidi. vtoriot den po skopskiot zemjotres vo 1963 godina. samo edna{. prvi {to gi ~uv od negova usta. i den deneska mi yunat vo u{ite. ]e t’ibam mami~eto… “ I taka natamu. mnogu neo~ekuvano kako {to vi rekov. ostavaj}i za va`nite raboti da mislat golemite. koj moj da gi razberi pisatelite? Tie ne se ko nas! Tie se poinakvi!” So vakvata. mrtvi ladni. Zna~i. srede pladne. bidej}i nikoj od nas malite nema{e ni{to direktno so rabotite od radioto. lete. kurvo edna gadna. kako nekoj Gari Kuper. so svojata’Vespa’ predvreme iznikna Smile pred svojata ku}a i po~na pani~no da pcue! “Izlezi mori da t’ibam majkata. si ja prodol`ivme partijata beqot. da ne redam.Pisatelot edna{. go pra{av tatko mi a toj. rospijo rasturena. koga bosonogi. iako negovite pcovki. Imavme vpe~atok deka se slu~ila nekoja stra{na vojna za ~ii posledici mnogu te{ko se doznava{e za{to si bevme otse~eni i bezbedni vo na{iot svet pokraj smrdliviot Kurderes (celata turska kanalizacija ili |erizite vodea vo malata. sram mi e. Vidov mnogu se klate{e. nebare toa i na vrap~iwata im e jasno. vi povtoruvam. ne se vozbudivme premnogu tuku. presu{ena reki~ka).

po nezgodniot pad so ‘Vespata’ pred sopstveniot vlez. ne se kako nas!” dodade: “Mislam deka nekoj blizok mu zagina vo zemjotreso. bez 404 . Od majka potkrivnuva{e na levata noga ama. be{e ispome{ana smr|a od jaka rakija. tuku pove}e za edna slu~ka povrzana so nego koja u{te pove}e mi ja rasturi idealiziranata slika za Smileta. No. no sigurno mu stana seriozen konkurent na dotoga{ nezamenliviot i neprikosnoven fudbal. Reata {to se {ire{e i {to blizna~ki se spojuva{e so smrdeata od reki~kata. i toa golem. Naedna{ se zateteravi i padna preku Vespata. {to bi rekol narodot. site gi zatnavme nosevite i ne di{evme edno pet minuti. koja popoleka. pomnam Smile po~na da nosi bastun. mami~eto!” Potoa koga izleze sirotata. ko{arkata. toj samo gi krena ramenicite faten vo nebrano no sepak. od ko{evi i ko{arkarski igrali{ta. go krena nekako i so navednata glava go pikna vo ku}ata.Dragi Mihajlovski nozete ne go dr`ea. ima{e samo dve: edno na koe igraa i treniraa klubovite Rabotnik i Pelister ili taka ne{to i drugo na koe treba{e da igraat site drugi bitol~ani. me|u nas decata. Tokmu vo toa vreme. ima{e nedostig. brat ili sestra. epten po~na da kuca pa ova pomagalo mu stana neophodno. n# ima{e pove}e od ~etirieset iljadi! I ~are? Po~navme da igrame na sekoja {irinka. crveno vino i kojznae u{te {to. Ne go spomenuvam zaradi ova bastunot. za da se prika`uva. mislam. {ikna krv od pod levoto koleno no toj i natamu pcue{e: “Mami~eto tvoe. Ve~erta koga go pra{av tatko mi dali e vozmo`no eden pisatel da pcue i da pie. po~na da stanuva popularna edna nova igra. Vo cela Bitola. tie se ~udni. Vo takvi situacii ne znaj{ koj kako }e reagira…” Po ovoj nastan so zemjotresot. kako i od s# drugo vo toa vreme. ne znam. na voobi~aenoto objasnenie “Vidi. toj e pisatel. A kolku {to me dr`i se}avaweto.

^emberlen. te{ko koj bi izdr`al so saati da mu udiraat so nekakva topka po limenata tabla zaka~ena na yidot od ku}ata! Veruvam deka duri i jas bi poludel a ne eden rastresen. so kakva bilo topka (od partali. da bide malerot pogolem. Mo`e{e li nekoj da n# spre~i vo na{iot zanes. be{e zaka~ena na `oltata ku}a od pisatelot Smile! I taka. za improviziran ko{ ni slu`ea ~etvrtestite. Kaj nas. kako vo na{iov slu~aj. a igrata treba{e da se igra vo vremeto koga Smile be{e doma. so {ambrela vnatre ili jaj~esta. se se}avam. crven i zbesnet. {to e pravo. podeleni vo dve grupi. nenadeen vresok od dvorot na sosedot. luwa edna {umna koja ko predupreda {ikna od dvorot i ni gi strese koskite za vedna{ potoa. fantasti~no n# iznenadi nepredvideniot i nesfatliv napad {to vrz nas. nervozen i od merata nadvor pobudalen tip kakov {to be{e na{iot Smile! No toga{ bevme deca. edinstvenata tabla so natpisot na na{ata ulica-Solunska. gledano od dene{en aspekt. grmewe nekoe neseteno. e tuka ve}e ima{e problem! Oti. Daneu. vikotnica edna ne~uena. Kora}… Vo eden takov luda~ki prikve~eren zanes. \er|a.Pisatelot ili so improviziran ko{ naj~esto zaka~en na nekoe drvo ili na nekoja bandera! Ponekoga{. so krenat bastun 405 . ragbi topka donesena od rodnini od Amerika) so denovi igravme na pra{liviot pat pred ku}ata na na{iot sosed! Nema{e nikakvi problemi koga na u~ili{te odevme popladne a ‘ko{arka{kata’ partija ja igravme sabajle otkako Smile }e is~ezne{e so ‘Vespata’ preku `elezniot most i natamu pokraj Bolnicata kojznae kade vo gradot. crveni. Troters. na{ata spobudalenost po novata igra i po misti~nite imiwa vrzani za nea: Harlem. go izvr{i pisatelot Smile! Samo ~uvme. ubavo pomnam. Pit Maravi}. No koga na u~ili{te bevme od sabajle. limeni tabli na koi stoeja natpisite na ulicite. izbezumen i mrdnat.

Dragi Mihajlovski v raka. po glava. da udri nekolkumina od nas kaj{to mu se pogodilo: po ple}i. od tatko mi naduen. Ova nabrzina go skusi i go zbri{a na{iot ko{arkarski zanes. Pove}e nikoga{ ne ni tekna da mu mavame so topkite po tablata na yidot! Nikoga{! No zatoa negoviot imix na golem ~ovek brgu se istro{i i is~ezna od mojot svetogled. prepla{eni i iznenadeni kaubojci! Majka mi. kopiqosani!So vas }e prajme dr`ava? Gadoj edni neprokopsani! Pi~oj!” Duri nekolkupati stignal. Potoa sledea u{te nekolku godini vo koi mnogu raboti se promenija. zagledan vo potonatiot krov od ku}ata na kom{ijata. mo`ebi. Stanav golemo mom~e. Cel eden svet vo koj be{e i ovoj famozen Smile se trgna od pred o~i i se pritai vo pazuvite na `ivea~kata. kutrata. vo srceto na temnicata. meur od sapunica. nebare bocnat od nevidliva karfica. Mnogu vol{ebni raboti od prekrasnoto detstvo se potisnaa dlaboko vo nekoe kat~e od du{ata. omacuren splasnuva. kako poleka no sigurno. go vidov ovoj. `elen za malku osama i prijatnost. sme se rasprsnale navamu natamu niz maaloto no uporniot Smile vri{tel i tr~al iako kuc so nevidena brzina po nas i so bastunot mavtal vo za~udeniot vozduh i vikal: “Kopiqaci edni. da istr~a kuciot Smile vo mo}en indijanski juri{ kon nas. ja podadov glavata od penxeroto gore i. se tu{i i za navek is~eznuva pred moite. No od vreme na vreme }e se slu~e{e ne{to {to povtorno }e me vrate{e i }e 406 . ispotenite. po~nav da razmisluvam za devojki i gitari. potoa so denovi ka`uva{e kako izgledal prizorot od taa kve~erinska potera po nas! Gledala taa od penxere i du{ata & se stegala da ne bi prokletiot me opne po sna`eto! Sme begale nie decata gaz preku glava. ma|osani o~i. taka barem tvrde{e majka mi. po noze. Osobeno ova mi stana jasno edna no} koga. dotoga{.

sina. Taka se slu~i i so Smileta. Ama u~itel ima{e najdeno pustiot moj tatko! Veruvajte mi. uporno. re~isi bezglasno & re~e na majka mi: “Se bapnavne kaj Diovo! Se lizga{e i ne moe{e da svrti! Lom se naprajvne!” Govore{e i pla~e{e kutriot. ne se {eguvam! Bukvalno so saati! Od gornoto penxere na na{ata stara. ku}a pokraj smrdliviot Kurderes (nie reki~kata si ja vikavme Kurdeles!) gledav kako go fa}a panika koga }e zastane{e pred nivnata niska. dali grmelo ili bilo pekol `e{ko na ulicata. znae{e so saati da ja klava vo gara`ata! Ne. po mnogu godini. zasipnato. ve}e vi rekov. kutrata. zelena kako gu{ter {koda {to mu dojde kako zamena za ve}e iskilavenata Vespa. {to se veli. bi rekol deka polo{ voza~ od Smileta nitu ima nitu imalo nitu }e ima vo Makedonijava! Dovolno e da vi ka`am deka negovata grda. Zna~i. otkako se slu~i nastanot so ko{arkata. verojatno esenski den. poleka. za novata kola {to ja ima{e zemeno na kredit. Smile! Auuuu. Nebare mu be{e sudeno poradi ne{to epten da si go dokusuri vpe~atokot {to go imav za nego. Vedna{ }e svika{e po svojata `ena a Smilevica kako {to ja vikaa lu|eto od kom{ilukot. odvratna.Pisatelot me potsete{e na lu|eto so koi imav `iveeno ili s# u{te `iveev. izbezumen. Vrati sega edna peda! Edna peda ti rekov ne dve! Stoj! Stoj! Vrti levo! Glej retrovizoro. ojde stoednoto na 407 . eden do`dliv. sega koga se vra}am nazad vo tie godini. u{te ne ja ima{e isplateno a bidej}i nema{e dozvola. go ima{e viknato Smileta da go vozi i da go u~i. i. dali sneg. tro{na ku}a. i besprekorno mu dava{e instrukcii na nam}orestiot i lo{ ma` bez ogled kakvo be{e vremeto:dali pa|al do`d. kal do gu{a. dali stegnal stud. vleze tatko mi doma. okokoren vo o~ite. Pomnam ko deneska kako mu vika{e: “De be Smile malku nadesno. `olta.

go sretnav Smileta na porta. vo koja me akna po glava seto minato vo koe mi se razla~uva{e negovata idli~na slika no. bez problem mo`e{e. Kurderes pove}e go nema{e.” Napraviv razbirliva pauza. da ti se izraduva narodeco! Ama od nimi nema spas. sepak dodadov. veruvajte mi. si mislel. “Kako vas!” Vidov kako retkata kosa mu se nakostre{i. cini~no me pra{a: “[to izu~i?” “Kni`evnost. eden {to i pokraj s#. pi~lemiwa se nakotija i se pletkaat kaj{o ne mu e mesto! A mrdni{. kako {to vele{e.” mu rekov. poiskriven. Ova li be{e na~inot da mu se ~estita diplomata na eden od negovite porasnati. deka s# od niv po~nalo! A ti si bdeel. Podostaren. saka{e da bide negov naslednik? Pred da vleze vo dvorot i za sekoga{ da is~ezne od mojot vid. ‘kopiliwa’. siot se stemna i mi re~e: “Gluposti. no barem so mnogu pogolem prostor za manevrirawe so grdata kola. da ti prvne zemjava. ti velam! Da ne bea kopiqacite sega mnogu }e imav napi{ano! Mnogu! Vaka 408 . da vnese cel eden {leper! Potoa kako golem koga zavr{iv studii i se vrativ doma po mnogu godini.Dragi Mihajlovski kom{ijata! Ete taka! Dobro e! Dobro! Sea malce nazad pod prav agol! Ne. stoj! Pod kos!” ‘Kolku kos mori `eno?” }e pra{a{e Smile siot ispoten od koli{teto. napi{i{. desno!” I s# taka dodeka ne vleze{e vo pustata dupka od gara`a vo koja. podzgrbaven. mi re~e: “Te{ko }e ti bidi! Mnogu te{ko! Mnogu kopiqaci. ne{to mu za~kripi vo du{ata. ete gi tuka! ]e te ukradat i bez sram }e tvrdat deka s# toa e nivno. si go ar~el `ivoto za da iskoti{ ne{to. “Kolku za edno vlakno nakoso svrti! Dobro e! Dobro! Sega napred. ka`i{ ne{to. ubavo pomnam. gluposti! Koj te natera na takva glupost? Mo`e{e tatko ti barem mene da me pra{a pred tamu da te zapi{i!” Go gledav i ne veruvav. od prva. “sakam da stanam pisatel. ne mnogu iskusen {ofer. vlastite go bea pokrile i prenaso~ile kojznae kade.

nekoga{ }e se izraduva{e. ]e mu se javev od ^airot. Dotuka s# e jasno. No po sive ovie godini rabota vo poleto vo koe i Smile rabote{e. Ako saka{ dojdi utre. Znam deka po malku. ko troskot. Stoime okolu jamata vo koja po malku }e is~ezne skromniot kov~eg so Smileta vnatre nie nekolkumina: jas. sonceto svetnalo ko da e juni. mnogu sino. nema mnogumina {to potkleknale niz vremeto i kri{um se sokrile vo temnite agli na svetot. }e go pikneme i Smileta vzemi. Se pretstavi. a osobeno vo posledno vreme. pet {est stari kom{ii i trojca nervozni lu|e za koi ~uv deka se kandidati za naslednici na tro{nata `olta ku}a do na{ata po smrtta na Smilevica. }e se napieme po edna komova. ~estopati ne me ni prepoznava{e. za koi jada~i na negovata du{a {to tolku silno gi ima{e namrazeno da bidam iskren.” I eve. mislam duri za prijatel me smeta{e. Za koi lu|e to~no govore{e. sino e pod Neolica. ko gnili pe~urki po neploden do`d! Ottoga{ imav u{te nekolku razgovori so Smileta. kozjavka. lut. stoime sega ovde na Bukovskite grobi{ta. samo piknat vo slu{alkata povtoruva{e: “Koj? Koj?” A koga se javiv v~era mi se javi Smilevica i mi re~e: “Zamina Smile. nekoga{. nekoga{ }e me potpra{a{e kako mi odi rabotata. barem veruvam deka znam za kakvi tipovi govore{e. Go nema tatko mi. }e kasneme za du{a i sekoj }e si se vrati vo sopstvenata nafaka. po telefon. }e go na~ekav lo{o raspolo`en.Pisatelot mi ostana samo s’klet na du{a! Kopiqaci! Pi~lemiwa! Air da ne vidat! Od nimi vardi se! Javi mi se koga }e ti bidi te{ko!” dodade i mi go tutna telefonskiot broj v race. ja nema majka mi. ne znam ni do den deneska. Takvite deneska gi ima u{te pove}e. Se nakotile ko prs i pleva. nekoga{ mnogu }e se rasprika`e{e. no. pirej. Jasno e i deka. muabet ne mu se prave{e. ko po 409 . se razbira.

sigurno ostanuva da kopka. gor~livo. dali i trevata {to nabrgu }e zbujati i }e vivne so aprilska sve`ina od mogilkata na pisatelot. Dali otkako }e se zatvori grobot.Dragi Mihajlovski nekoj vgraden avtomatizam. mo`e samo za mene va`no. poleka. vo godinite {to idat. isto kako i gnevniot glas {to celo vreme dodeka stojam ovde go slu{am kako o~ajno pla~e nad tumbava. ednoli~no. ako nekoj me pra{a na ~ij pogreb sum bil. dali i taa. No edno pra{awe. ~emerno: ‘Kopiqaci! Pi~lemiwa! Air da ne vidite! Se praelo dr`ava so vas?!’ (2003) 410 . }e go povtoruva ona isto. malku }e podzastanam pred da re~am na Petreviot ili Smileviot. re~isi zdodevno. srcepara~ko. otkako ti{inata povtorno }e se vgnezdi vo skutovite na zelenoto Tumbe Kafe.

Greota e da se raspadne sama od sebe. pove}e zagledan v oblaci odo{to vzemi. nemav pojma. }e prokrpev ne{to nabrzina kolku da se re~e deka ne{to sum storil i }e si se vratev nazad vo ^airot so la`no smirena sovest deka sepak se gri`am za nea. Vidi {to stana so sirotata. sekoe leto. Dojde no` do koski {to se veli! Ili seriozno }e ja popravav ili treba{e da ja dadam na oglas 411 . No pettata godina od moeto surovo sopstveni{tvo nad ovaa ku}a gi izvade na videlo site nejzini mani i seta moja negri`a. kako {to me dal gospod. vo mojot slu~aj. [to }e re~at kom{iite? Neka e i vo Bitola ama na{a e! Koj }e ni ja popravi ako nie samite ne si ja doterame? Aj. da ne padnal nekoj od tavanite!” Ima{e pravo znam iako me nervira{e toa {to za ku}ata govore{e kako za dete koe go nemavme ama jas. da ne se polni vizbite voda. za{to vo drugiot del od godinata ne mo`ev ni da pomislam da se zafa}am so takva |avolska rabota! @ena mi postojano mi vele{e: “Ne e samo da ima{ ku}a tuku treba pustata i da se odr`uva. s# tuku ja odlagav rabotata. dali u{te kapi. Vistina }e navratev edna{ godi{no. deka da nasledi{ ku}a bilo vistinski ko{mar! Osobeno ako ku}ata e stara i ako bara popravki sekoja godina ili.Skova G ospode. nekoga{ dvapati. ostavi gi tie knigite i trkni do tamu.

na dr`avata. da gi fatime site yirki proyirki. Imav namera da ostanam dvaesetina dena.” mi re~e `ena mi. ili nakuso. Se mislev dali taka mi odgovara za{to ne sakav dvapati da se pogoduvam so razli~ni lu|e. po jorganot par~iwa malter i trski od dupnatiot tavan. ednostavno. da gi varosame. pokrivot vdlabnat i azer da padne i da me poklopi. da rabotam so niv kolku {to mo`am. no brgu me ubedija (sega im sum blagodaren za toa bidej}i nema{e da ja pi{uvam prikaznava i ne }e se ~uvstvuvav na du{a taka kako {to se ~uvstvuvam!) deka moler lesno }e najdam. molerajot. sfativ do koe derexe sum ja doteral rabotata za samo pet kusi. sega mu e majkata! Dojde vremeto koga propu{tenoto. dogramata izlupena. bawata katastrofa. mnogu napori. Mi rekoa s# }e napravat do varosuvawe. da zemam majstori. vo silen nalet. da gi malterisame yidovite. krevetot propadnat. No. skitnik ili. si rekov. {to se veli. “Site ste~ajci vo 412 . ko sopstveniot xeb. mo`e i mora da se nadopolni! Koga izlegov i se rastr~av niz gradot {to go znaev. neprokopsani godini na badijalxilak i zanesuvawe. penxerite skr{eni. da me donese vo Bitola. “takva ku}a ne se prodava!” Ova be{e dovolno da mi ja re{i dilemata i edna spokojna prikve~erina od mesec juni. da ja popravime fasadata. mislam. ne bil nivna specijalnost. rabotite brgu trgnaa na arno! Najdov i pazariv majstori. Duri koga se razbudiv utredenta. demek. du{emeto iskriveno i podueno. da ja napravime pristojno mesto za `iveewe! Golemi planovi za malkuto vreme i malkuto pari {to gi imav na raspolagawe! Nema da vi govoram kako izgleda{e spieweto vo taa avetska ku}a prvata no} od mojot prestoj tamu za{to }e re~ete deka tatko mi zgre{il {to mi ja ostavi mene a ne na nekoj kom{ija. so golema volja.Dragi Mihajlovski i da ja prodadam! “Tatko ti so blagoslov ni ja ostavi.

kupi{tata gnasen otpad. Ne. odbivno zacementiran svet. talpi. mislam. nova dograma. ja zavr{ija svojata a otvorija milion drugi! Seto toa. kazan~e. bru}a. po~nuva da se ko~operi i da se zanesuva! Majstorite ja zavr{ija rabotata ili. mi se sma~i `ivotot i taa moja ku}a i seta Bitola! U{te malku mi treba{e. ne~istata. Po petnaesetina dena taa naedna{ po~na da si go dobiva likot. nema nikakva vrska so onoj K. se ili taksisti. so ovie moi neverojatno vredni race iako tri dena potoa. koga na vratata se pojavi K. plo~ki podni. {ajki. plo~ki yidni i sekakvo drugo zajre. Nebare starec {to naedna{ ispil nekoj precizen lek pa sega. ko poluden. letvi. iako nova. kolenca. gasena var. odvratno zagadeniot dvor od ~ove~ka neodgovornost i `ivotinski izmet. poubav. {olja. obodren i mo}en. Veruvajte mi. creva. ventili. ne sum proveril) stoe{e vo negovoto kr{teni~e! “Vlezi K!” mu rekov.taman sakav da se prepu{tam na nafakata i da is~eznam od ovoj mal. iako dojden do krajot. na Kafka! Ednostavno site go vikaa K. razni {tici. da si gi soberam rabotite i da me snema ottamu za sekoga{! No rabotite si imaat svoj tek i toj nikoga{ ne se menuva pod koe i da e i kakvo i da e ~ove~ko vlijanie! Zna~i. se miev pet pati na den za nekako da is~ezne smrdeata {to se ima{e zaka~eno za mene ko nekoj nenadoen krle`. da se otka`am od s#. pozavodliv. ili berberi ili moleri!” Potoa rabotite si go zedoa svojot tek! Poleka no sigurno. plasti~ni cevki. pesok. {to be{e kratenka od imeto Krste {to najverojatno (ne znam. kupi{ta evtin parket. se smiriv i so saati gledav kako poleka no sigurno ku}ata se oprava. treba{e da go sredam jas! I go srediv. ^ekav 413 . valkaniot pod od ostatoci i hrana. Otkako im iznakupiv s# {to im treba{e. te{tici.Skova Bitola a gi ima prsipleva. bawa. samo u{te posve`. popravo.

po tie pet minuti. nieden del od svoeto kuso. na umira~ki na roditeli. No toa si e ve}e druga rabota. Zatoa ~ekav.Dragi Mihajlovski edno pet minuti. lakirana vrata. Bitno e da vi ka`am deka negovata nenajavena pojava na mojata nova. neverojatno zgoen vrat! Obi~no vaka vi doa|aat na vrata lu|eto koga imaat ne{to neprijatno. za golemo ~udo si ostana negibnata do krajot na negoviot kus prestoj vo mojata ku}a. da go pomrdne ova telo navnatre ili nanadvor. K. ve pra{uvam. meso i nervi zaedno so ispru`enata pokusa noga pod masata ne se 414 . K re{i da vleze. bliski i takvi raboti. Duri potoa. No K si be{e takov od ra|awe. koski. Za{to. mi se ~ini. polovina kujna. ni{to ne govore{e. godiwe!” Od nekade izvadiv rakija i go ponudiv. naedna{ dade znak deka e `iv i deka nekakvi signali stignale do negovata mor`ovska glava preku debeliot. mislovnata ma{inerija. debelo telo ne go pomrdnuva{e. {to mo`e{e lo{o da mi ka`e? S# lo{o {to mo`e{e da se slu~i mi se ima{e ve}e slu~eno. da sfati {to mu rekov oti toj stoe{e pred vlezot ko zakovan. naj~esto ta`no. ~a{kata. iako toj be{e mnogu postar i mo`e ima{e drugo znaewe za rabotite. sepak mu turiv edna veruvaj}i deka kako mnozina drugi. mi se ~ini. Za celo toa vreme ni negovata te{ka masa od salo. zar’|ana i zako~ena od debelite naslagi ~isto salo. “A ne. ma{ko!” mi re~e koga sedna na stolot i ja zafati. i toj }e se premisli i }e ja ‘xitni’ kako {to velat bitol~ani. seedno na kade }e izbere da trgne. “Taka se praj! Odma s#. no. mi se stori. “Bravo. a ne ko nekoj. ne zboruva{e ni{to edno desetina minuti. takov site go znaevme. moeto odamna si go ispiv!” me prese~e i ostana dosleden na toa iako jas. mislam. po stariot obi~aj. voop{to ne me voznemiri. da vi soop{tat.

“koga ~oek `ivej od to mora da znaj!” Potoa pominavme u{te polovina ~as vo ~udnata ti{ina {to vo me|uvreme se spu{ti i ste`na vrz du{emeto od nevarosanata kujna. od vreme na vreme mi ide{e da vreskam od maka i nemo} za{to 415 . “a kade da go najdam?” “Nikade!’ mi re~e K. od vreme na vreme. ~udej}i se kako toa ne go znam. “Dobro. no znaev deka malskiot red bara da ja istrpam ovaa ‘inspektorska’ misija na kusiot. po premol~ena soglasnost na site vo okolinata. stru~no po desetminutniot molk nebare zavr{uvaweto na mojata rabota mu be{e beskrajno va`na. racete a mo`ebi i ne{to drugo. (kaj ovoj ~ovek. Za{to samo toj i nikoj drug.” re~e. priznavam. ne znam. se obiduva{e (iako mnogu te{ko mu ode{e manevarot poradi debelinata i kusosta na vratot) so kuso potstri`enata glava {to odvaj ja pomestuva{e levo desno. do kade sum stignal so popravkite. nozete. Ne mi be{e mnogu prijatno.Skova pomrdnuva{e od mesto. mi se stori. Samo. kosata. mo`e{e. mislam. mislam. “Ne be{e toj konduraxija?” “Konduraxija e samo zime a drugoto vreme e bojaxija!” podgotveno me prese~e K. Bev preumoren. “Nema {o da go bara{. “U{te toj i gotov si!” dodade. “Skovata?” rekov. Toj znaj i samio }e doj!” “Od kade znae?” rekov.” rekov. od vreme na vreme. ne mo`am sega da se setam) da vidi do kade mi e rabotata. so kojznae u{te {to. prenapregnat. da doa|a bez pokana tamu kaj{to se raboti i da izvr{i nadgled! Ne znam kakvo zadovolstvo nao|a{e vo ova. “U{te Skovata ti fali!” re~e K. no go ostaviv spokojno da si ja zavr{i rabotata iako. si go fa}av tilot so levata raka i si ja kubev izret~enata i obelena kosa. se ~e{kav kaj bakembardite. s# be{e pokuso od obi~no – visinata. “Znaj.

Neobi~no i nenajaveno. obezglaven svet naedna{ po~nav da go doveduvam vo vrska so nego. “Po~nuvame. vo grdiot tavan nad nego.Dragi Mihajlovski sakav da se zavr{i rabotata {to pobrgu. S#. od samiot K. a potoa da se vrati nazad na studeniot yid od nekoe blisko svetili{te na koe verojatno bitisuva. sekakvi frazi se imav izna~ueno vo `ivotot. nervozen od merata nadvor. I dojde. Sedev taka zauten na stol~eto. {to mo`ev da ka`am. Nasmean. za pojasot zadenati najrazli~ni ~etki. Odedna{. grdite yidovi okolu nego. sekakvi gluposti iznavideno. vo levata raka kofa so bela te~nost. od taa nepodvi`na. sekakvi povedenija iznatrpeno. od samata ti{ina ili od prikve~erinata ili. vo slikite zaka~eni na yidot zad nego. te{ka. Ne znam zo{to. ne znam od kade i kako no s#. vo sin rabotni~ki kombinizon isprskan so var nasekade. duri i ona {to mi be{e i {to ne mi be{e. siot moj stesnet. Od zelenite o~i mu izleguva{e neobi~en sjaj nebare svetec privremeno simnat od nekoja freska za da mi ja dotera ku}ata. nikakov znak deka mi e dojdeno do nosot ne dadov. Koga najmalku o~ekuvav. nikakov krik ne ispu{tiv. grda masa od mesi{te i salo {to neobi~no tu~no di{e{e. “Daj mi ja ~etkata!” “Ne taa. se strese i se otvori. drugata!” “Doturi malku voda!” “Pazi da ne se zgrut~i!” “Toa e toa!” Mislam za nula vreme yidovite bea gotovi. precizni napatstvija. da ja svetne. ko edna{ angelot Denica vo rajot .. na rabot od o~ajot. ofka{e. crkva da ja napravi. da dojde spasot. koj{to. da se spakuvam i da me snema tamu kade{to mislev deka pripa|am. {to be{e najverojatno. “Namesti ja skalata!” Odev po nego i mu gi slu{av kusite.” re~e. zagledan la`no vo Krsteta. kojznae zo{to. vo desnata drvena skala na rasklopuvawe. izleze toj – Skovata. zbiva{e. Se xarev vo nego ili niz nego seedno i ~ekav. visok. vi se molam. tokmu od nego. uni`en. No ni{to ne rekov. 416 . mi stana K.

“vaka so vratot nagore }e mi se slo{i i }e se aknam dolu. “taka im se ~ini na site upla{eni du{i~ki koi bez posebna pri~ina. nekade. So desnata raka. so nozete. posledniot {to ostana za varosuvawe. “Ne mo`am. od svetot!” “Ka~uvaj se vamu!” mi re~e.Skova Mirisot od presnata var prijatno me zamelu{uva{e i mene. ka~en na skalata. po tri sekundi. niz tekot na vremeto. taka!” mi re~e. Gledav vo Skovata kako potoa. me fati za raka i. Skovata cvrsto ja fati mojata desna raka so koja ja dr`ev ~etkata i poleka mi ja pridvi`i.” mu rekov. gleda{?” “Ubavo e!” rekov i naedna{ setiv neobi~na lesnina 417 . ve{to ja pomrdnuva i brzo gi pokriva grdotiite od {irokite tavani. “Od s#. se najdov iska~en najgore na drvenata skala desetina santimentri sproti ispraveniot Skova.” vikav. “mi se vrti!” “Ka~uvaj se koga ti velam!” mi re~e. sam. “Mi e strav!” rekov ko malo dete. ja zagubile samodoverbata! Sega }e ti poka`am kolku e lesno! Samo ti dr`i ja ~etkata! Taka!” Ja stegnav drvenata ra~ka od ~etkata i osetiv kako preku nejzinite beli. ko nekoj ogromen xin. od sebe. “ete go ma~kame zaedno. “Zemi ja ~etkata! Taka! Dr`i ja!” “Ne mo`am. naedna{ se spu{ti. “Taka. “Saka{ malku sam da proba{?” mi re~e naedna{ Skovata ka~en na najgornoto odmori{e od skalata koga stigna do tavanot od kujnata.” rekov. spokojno si psale{e. vla`ni vlakna go dopiram tavanot. “Od {to se pla{i{?” mi re~e Skovata. “od visina. i ti{inata vo ku}ata i no}noto pile nadvor {to pritaeno vo nekoe agle od temnicata.” “Gluposti!” re~e.

(2003) 418 . zamisluvam!” velev i lesen ko perduva. belo. Go fativ za ramewa i go zdrmav. devstveno nebo… Ne znam kolku vreme pominav vo taa bla`ena aktivnost no znam deka potoa. go kitev so vedi vtoroto. ma~nina. ~edno. Mi be{e mnogu. bez vrtoglavica. samo moe. “Sej si ma{ko madro!” mi re~e spokojno so poluotvorenite o~i. go krasev. “Ma~kaj!” mi vele{e Skovata dodeka mi ja dvi`e{e rakata po tavanot a so nozete ja pomestuva{e skalata pod nas. “Zamisluvaj deka crta{ yvezdi. se razmrdav. kojznae. tvoe. prekrasno. glavobolka. samo tvoe nebo po koe mo`e{ kade saka{ i koga saka{ da si crta{ yvezdi!” “Zamisluvam. po edna minuta ili po cela ve~nost. Deka tavanot e vtoro. “Toj znaj i }e doj! U{te ne mi verva{?” Se spu{tiv na stolot od sprotiva i po dolgo vreme ~ove~ki se nasmeav. go boev.Dragi Mihajlovski na du{a. mnogu lesno na du{a. {irum gi otvoriv o~ite i go zdogledav K. kako ‘r~i na stolot so pokusata noga s# u{te piknata pod masata.

Vo sekoj slu~aj veruvam deka negovata e. ja povika ovaa.‘[tedwa Horacio’ N e znam u{te kolku pati treba da go pro~itam Hamlet za da se ubedam deka vakva fraza tamu ne postoi iako eden moj star prijatel. Horacio!’ Ne. iako negovata prikazna. ne znam. zo{to. beskrajno cini~en Srbohrvat ili Hrvatosrb. ako dade gospod. Marjan Mor. vo koj ~in i vo koj prevod taka mu rekol princot na svojot najveren drugar nikoga{ ne mi ka`a. nemam namera da vi govoram za Mor. re~isi sum siguren. ko po nekoj zakon na spoeni sadovi. nepostoe~ka replika vo spomenatata drama: ’[tedwa. verojatno. po~ove~na. zadrt. Koga. u{te bi mi tvrdel da e ovde. no znam deka milion raboti ottoga{. mo`ebi drugpat. pobitni za nas raboti! 419 . barem. od neizburi~kanata temnica na moeto pomnewe iznikna toj rus. ne znam. Mo`no e da gre{am. Mnogu. mi tvrde{e i. mnogu po~ove~na! No sega se interesiram za mnogu posu{testveni. No nego dobro go pomnam! Marjan Mor! Kako samo nenadejno. seedno i vedna{. mi go natrudnile pameteweto pa sega ne mi e lesno da se setam. verojatno. e mnogu pointeresna od ovaa {to vaka nasr~en se obiduvam da ja po~nam. od tie ubavi studentski denovi. iako ova te{ko go priznavam. deka postoi i deka taka mu rekol na edno mesto Hamlet na Horacio vo eden od srpskohrvatskite prevodi.

ko na {aka. vo ova gluvo sredzime koga. onaka. Prostete i za zborot tro{am {to go upotrebuvam vo prikaznava za{to toj e zabranet i progonet od site postoe~ki i nepostoe~ki re~nici na na{iot jazik no znam deka vedna{ }e mi prostite koga }e se uverite deka negovata upotreba kaj mene ima sosema simboli~ko zna~ewe. duri naivno. od migot koga sedna na ministerskiot stol. zamandalen so tri reziwa i golem rajber ovde vo stanov vo ^airov. vo ovaa naprednata faza za koja vi govoram. bi rekol. Ne gream. zaklu~en so dvojna brava.Dragi Mihajlovski Mor go spomnav samo zaradi frazata. Izleze ovoj minister za koj vi govoram. do kade sme stignale so {tedeweto. nemam. so toj najgolem potfat na koj se nafativme za vaka balkanski oglupeni od vremeto. Televizor. ogluvat i skusat sosem na{ata mila i nikoga{ nepre`alena nacija! ‘[tedwa Horacio!’ slu{am i deneska. da se opametime i da otpatuvame vo veteniot svet na pametnite i bogatite. smrznat. 420 . poluseriozno. skukulen. sosema razbirlivo. sekako. ne pravi ni{to drugo tuku samo ja izgovara ovaa nepostoe~ka replika na Hamlet i toa tolku glasno {to posledicite se zakanuvaat da ni ja o{utat. za minutka ili dve go pu{tam radioto (na poslednite baterii) za da ~ujam {to ima novo. A s# po~na mnogu ednostavno. a frazata samo zaradi zapo~nuvaweto na prikaznata za eden na{ minister koj{to. pred godina-dve. na na{ite televizori i. mi se ~ini. siot stegnat. ne pu{am. da bidam poprecizen. ne di{am odnosno. pove}e kako ta`en spomen na zna~enskata polnota {to nekoga{ ja imal a ne kako ne{to {to navistina funkcionira ili e nabieno so energija. di{eweto go imam svedeno na samo najnu`noto `abrirawe za da tro{am minimum kislorod. re~e ne{to od koe najva`na. be{e re~enicata ‘od deneska nema tro{ewe’ a nie. ne pijam. zavitkan vo }ebe. edna oktomvriska ve~er.

pozadutre stanarinata. Ili ‘Gospod da n# ~uva od polo{o!’ ‘Sme ~ule i postra{no!’ Zna~i osnovniot komentar be{e: ‘Minister ko minister. Deneska strujata. mene. koga odbranata na na{ata sovest. od damla. Za{to koga na gospodinot minister mu stana jasno deka ovaa bezli~na amorfna masa {to se vika narod ne go klava mnogu na maslat. utre vodata. znaete dobro. postrog ton. kako {to ve}e vi rekov postojano mi go vade{e Mor pred o~i i negovata nepostoe~ka fraza od 421 . nov e pa mora{e. vo samoodbrana ko nekoi te{ki kriminalci (nebare sme ukrale ne{to koe sega treba{e da se brani) vedna{ ja izvadivme od pod pernica pogovorkata ‘Sekoe ~udo za tri dena. go sfativme u{te poneseriozno. zadutre telefonskite impulsi. Sekoj od nas se zapra{a: {to treba ova da zna~i? ‘Od deneska nemalo tro{ewe’? ‘Ne e ni prv ni posleden!’ se ras~u vedna{ niz dr`avata. koja ume{no ja aktivirame i za arno i za lo{o i za mir i za vojna i za ubavo i za grdo. da ne veruvame vo ni{to. takvi kakvi {to n# dal gospod. e vo pra{awe. pred s#. si ja imame na{ata te{ka artilerija. od kap. na{ata oklopna divizija od raznorazni pogovorki.[tedwa Horacio normalno. nie. od prete{ka taga.’ kako i sekoga{ koga }e ~uevme deka nekoj ili ne{to se zakanuva da ja naru{i na{ata mehani~ka. Da ne ~uva od sr~ka. Sekoga{ so istiot izgovor: ‘Treba da se {tedi!’ koj{to. inertna no ramnomerna beda na postoewe. naedna{ po~na da gi kreva cenite. banalizirana do beskraj. [to ima tuka tolku lo{o? Trebalo da se {tedi? Pa toa i vrap~iwata go znaat!’ Dali treba{e da se voznemiruvame za toa? No vedna{ se vide deka pogre{ivme vo procenkata. Nie. koga toga{. od pregolema radost. Koga slednata ve~er povtorno se pojavi na malite ekrani i go povtori istoto sega so mnogu poseriozen. Taka i ovojpat. da se pojavi na televizija i ne{to da ka`e.

Zna~i koga vidovme kolku e saatot. Navistina n# zdoboli i n# zdo`e`e. tiiiiii?’ I taka natamu. nekoj poo~iklen. Vakvite nevideni astronomski ve`bi vrz na{ata beda brgu si go storija svoeto. A i {to se pretera so muabeteweto po telefonite se pretera. em s# besplatno. Lu|eto se gledaa eden vo drug i nikako ne mo`ea da poveruvaat {to im se slu~uva.Dragi Mihajlovski Hamlet ‘[tedwa Horacio!’ Potoa se fati za hranata. nastapi neviden molk. pa }e si se dovikuvale ‘Eeeej. bi rekol. Otprvin. ponapredni narodi od nas. Kako nikoga{ dotoga{. prvin lebot. em budewe na skakulcite i {turcite po livadite. Duri i pobrgu odo{to nekoj bi o~ekuval od eden vaka zauten. pa zelen~ukot. Em ve`ba za grloto. Petreeeee. areeeeen. dupnati xebovi. so dlaboki tradicionalni koreni i {iroki istoriski dimenzii koja na{ite pretci ja pretpo~itale vo dolgite godini na ropstvo i pokornost pod jaremite na mnogute poagresivni i. malogra|anski zborovi se imaa xabe istro{eno niz `icite. areeeeen?’ a ovoj od nekoj drug rid otkar{ija }e mu vratel ‘Areeen. Ne znam kolku milioni toni prazni. Prvin se otka`avme od telefonite. [to mo`e{e da bide porazumno od ova? Si rekovme. {to e mo{ne normalno. vedna{ se prisposobivme na edna druga poslovica. traj si. nekoe jar~e pokraj niv si {trpka od trevi~kata. pa ovo{jeto. si rekovme ‘]uti si. Navednata glava sabja ne ja se~i!’ i se predadovme na nafakata. Oti za buntovi nikoga{ ne ne bivalo. 422 . pa masloto. mo{ne poznata. ‘{to mu falelo na na{ite stari bez telefoni?’ ]e si zastanale na nekoe rit~e. No po redicata `estoki udari po na{ite poluiskinati. neverojatno trpeliv i zabegan narod. od odbranbeniot arsenal ja izvade onaa poznatata ‘\avolot ja odnel {egata!’ po koja vedna{ sledea ‘Da si go gledame alot!’ i ‘Nema drugo ~are!’. zelenilo kolku saka{.

ne mo`ej}i rano da zaspijat. za volja na vistinata. No najposle. Mnozina. bevme tvrdi vo re{enosta. em slatko im se odmazdivme na krvopijcite! Treba sepak.[tedwa Horacio I koj vide fajde od niv? Nikoj. preminaa na borin~iwa {to gi vadea od korite na borovite. koga i borovite o{utea i pove}e ne mo`ea da im izlezat vo 423 . re{itelnite. i tie se otka`aa! Treba{e da vidite kolku gluvi. Odma ja izvadovme: ‘Ima navika ama ima i odvika!’ pogovorka koja re~isi sovr{eno gi zasrami nere{itelnite. ama zatoa odmorni i bodri se budele u{te so prvite mugri i denot go koristele kako {to treba: od sabajle do ve~er. toa ne ode{e taka lesno. pobudaluvaa od maka. A nam ba{ ni be{e gajle. Se razbira. koga dojde zimata. Si rekovme. naviknati na no}en `ivot. {to }e ni e struja? [to im falelo na na{ite stari bez struja? Vistina si legnuvale so koko{kite. Duri cini~no se raduvavme {to celata dr`ava stana simbol na denskata svetlina. si gi isposekoa i si gi iskoristija za ogrev vo dolgite. No}nata zamina vo zaborav. Eden po eden. mra~ni. da ka`am deka ne bevme ednodu{ni vo otka`uvaweto! Nekoi se protiveja u{te dolgo vreme no koga sfatija deka nema mnogumina so koi mo`at da muabetat po telefon. prvin koristea gazieni lambi no koga i toa im stana skapo. ‘Platete ili }e ve isklu~ime!’ Nikako do niv ne dopira{e na{iot neka`an no premol~eno dogovoren odgovor: ‘Isklu~ete. ba{ ni e gajle!’ I n# isklu~ija. Od Elektrodistribucija prvin ni se zakanija so sudski tu`bi. Samo telefonxiite i nivniot visokodohoden du}an! Vaka em za{tedivme eden kup pari. studeni. Barem po toa bevme edinstveni vo svetot. sme{ni i nepotrebni vo prostorot bea telefonskite banderi naredeni ko slepi Samuilovi vojnici po ulicite! Ne pomina mnogu vreme a lu|eto. vistinski temni no}i. Ovie u{te dolgo. vidoa ne vidoa. Potoa na red dojde strujata. No nie.

vo nabrzina izgradenite furni so bra{noto {to se dobiva{e od somelenoto `ito vo povtorno otvorenite vodenici. kofi. {to se veli. bawite stanaa seni{ni kvadrati po stanovite. puknatite cevki.Dragi Mihajlovski presret i tie kako {to nie drugite rekovme ‘Si legnaa na bra{noto!’ i se pomirija so mrakot. Tu{iraweto. vodomerite itn. kan~iwa i crpalki. nekoi se tu{iraa i po tripati na den!) be{e ve}e nevozmo`no za{to so prekinot na vodovodnite mre`i. domovite za kultura. se koristea i pekarite za{to. I nikoj ne se pobuni. ‘Pij voda od izvorot!’ stana na{ata omilena pogovorka. od samiot osun na denot. Prirodno e. vedra i drugi ~am~iwa. kako vo dolgi redici. stanaa skladi{ta za drva a pe~atnicite {to gi imavme prsipleva. kolencata. mesta vo koi sega se ~uvaa otpadocite od skromnite obroci na lu|eto. Lebot na{ nasu{en. Nabrgu teatrite. so stomniwa. Prestanavme za sekoja sitnica da odime na pazar. kako takvi. deka siot kulturno-zabaven `ivot zamre. normalno. s# u{te izda{no xrxaa od planinskitee zaseci. Nabrzina si napravivme koko{arnici. ve}e nemaa nikakva smisla. prvin da se otka`eme od kulturata. Ili: ‘S# e slatko ako se izma~i{!’ Treba{e da n# vidite kako u{te od rano na sabajle. ko~ini i vo 424 . koe gi ima{e preminato site granici (Zamislete. vo vakvi specijalni okolnosti. novi buni{ta na ~ove~kata nesoodvetnost vo prostorot. legeni. kino salite. magacini za neophodnite namirnici. Ne treba ni da spomenuvam. ~ekame trpelivo za da stigneme do izvorite {to. Za sli~na namena. verojatno pretpostavuvavte. Za vodata ne treba mnogu da vi govoram. Od vodovodite. brgu i re~isi so zadovolstvo se ottarasivme. sekoj po~na da si go pravi doma. vodovodxiite. za sre}a. vangli. te{ticite.

velea posebno `enite. ‘Mnogu slatko ne ~ini!’ velea {to mu doa|a{e nekako ko prevod na poznatata ‘Mnogu arno ne e na arno!’ A. se otka`avme od slatkite. piperki i drugi zelen~uci. boranii. zelki. normalno bez anestezici. poplakaa edno mesec-dva no koga im vleze vo glav~iwata deka taka mora da bide i tie. osven starcite koi odamna imaa ras~isteno so zabite. {to e vistina. kromit~iwa. a vadeweto. {to e sosema normalno. stana vistinski pekol. Eden dekemvriski den se ra{iri vesta deka nu`noto. domati. po~naa da kokodakaat koko{ki. bidej}i nemam namera na{iroko i nadolgo za toa da vi govoram. Koga sme ve}e kaj hranata. Se znae koga se jade slatko. ‘Od novina na pogibel!’ be{e naj~estata fraza {to treba{e da zna~i mnogu retko ili re~isi. neophodnoto {to u{te treba da se napravi za sproveduvaweto na voljata 425 . grav~iwa. ‘Blagoto gi rasipuva zabite!’ si rekovme za uteha i ja prifativme gluposta kako fakt. nikoga{! No bez slatko se mo`e{e! Malku se lutea de~iwata. da grovtaat svin~iwa i da se {epurat misirki i pajki. pokraj zasadenite luk~iwa. po~naa me|usebe da si ka`uvaat nau~eni ili polunau~eni pogovorki za uteha {to sekojdnevno fr~ea od ustite na postarite vo semejstvata. samo u{te }e vi ja spomenam edna od najgenijalnite idei do koja dojde nekoj od nas.[tedwa Horacio zapostavenite i zloupotrebeni dvor~iwa naskoro. Site. imaa smrten strav od pomislata deka treba da odat na zabolekar! I mnogu drugi raboti se skusija i zaboravija vo vremeto {to doa|a{e no. toa stana i mnogu prakti~na preventiva bidej}i odamna stomatolo{kite ordinacii prestanaa da postojat pa sekoj rasipan zab mora{e da se vadi. ama bukvalno site vo dr`avata. vdahnoveni od vremeto vo koe `iveeja. da kukurigaat petli. vedna{ da ka`am deka najprvin.

brgu zaboravivme kako mu izgleda{e facata i {to i kako govore{e. se otka`avme. Morovska. beskrupulozno. Za taa cel. Treba{e da vidite kako grupi pomladi lu|e so ispi{ani paroli ‘S# za {tedeweto!’ odea od ku}a na ku}a i bezmilosno gi likvidiraa site koi im se ~inea na vozrast pogolema od dozvolenata. zna~i. dodvoruvawe i sli~ni ~ove~ki gluposti. se razbira. {to vele{e na toa gospodinot minister? Dali be{e sre}en {to vaka dosledno. Deneska koga ova vi go ka`uvam. No sigurno edno ne zaboravivme: negovata tiha. mnogu logi~no. no od merata nadvor potreben. padna predlog. No bidej}i toa ne ode{e tolku lesno i brzo (lu|eto ednostavno ne mo`e{ sosila da gi natera{ da umrat). predlo`ija a nie. radijata. Zna~i. morbiden. se razbira. ja prifativme negovata poraka za {tedewe i ja sprovedovme vo delo? Iskreno da vi ka`am. od s# povrzano so nea. vedna{ prifativme. ne znam. od site sredstva za masovna komunikacija. spisanijata ili nakuso. A bez niv. da mo`e da se ubivaat lu|e postari od pedeset godini. Presmetavme deka idealnata sostojba na naselenieto po glava na `itel bi bila eden ~ovek na sekoj kvadraten kilometar ili vkupno treba{e na{iot narod da se svede na dvaeset i pet iljadi trista trieset i tri `iteli. dali mo`ebi se kae i sli~no. vesnicite. seksualno pribli`uvawe.Dragi Mihajlovski na ministerot da bide stopostotno. normalno. 426 . normalno. da se svede natalitetot na nula a mortalitetot da se zgolemi do maksimum. granicata. Nositelite na idejata tvrdeja deka toa e ~ista matemati~ka operacija koja brgu }e dade isklu~itelni rezultati. i od televiziite. e za{teduvaweto vo lu|e. logi~ki. e pomestena nadolu i sega gi ubivaame site nad dvaeset godini za nekako da go natokmime brojot! ]e se zapra{ate. Samo znam deka otkako se otka`avme od strujata. zabranivme `enewe ma`ewe.

zaboraviv. slepa. samouni{tuva~ka poslu{nost. vi vetuvam deka }e doznaam i zadol`itelno }e vi ka`am! (2003) 427 . Dogovorite va`ea i va`at za site a toj. No. Znam deka toa ve interesira. mnogu doprva se podgotvuvaat. Ottoga{ ima{e mnogu ~istki. da. da bidam iskren. be{e nad pedeset. A. Ne vi ka`av {to stana so gospodinot minister. Kolku godi{en. u{te koga se dogovori ova so zgolemuvaweto na mortalitetot. nepostoe~ka replika od Hamlet ‘[tedwa Horacio!’ koja i den deneska glasno yvoni vo u{ite na ovoj neverojatno pokoren i poslu{en narod i gi tera negovite preostanati pripadnici na uporna. mislam. be{e i taka natamu. na primer.[tedwa Horacio morni~ava. navistina ne znam. Ako uspeam da pre`iveam.

od taa zamislena no nenapi{ana dvotomna istorija. kako }e pominel niz nekoj grad mu zemale po malku od jajcata. bi bila mnogu interesna za prika`uvawe. samo dopi{uvate tom vtori i eve vi cel doktorat {to mo`e da se odbrani pred koja i da e namurtena komisija na svetot! No. na krajot. Zamislete naslov Istorijata na ba`dareweto niz vekovite kaj nas i vo svetot: tom prvi! Sjajna magistratura. za da mi olesne na du{a. ne mu ostanalo nitu edno. tie temni ~eka~i po xadiwata. A potoa. vo vakva ili vo onakva varijanta. da vi go svrtam vnimanieto na nastanot {to se slu~i v~era i me dovede ovde zad re{etki a ima tesna vrska so ba`dar~ilakot. odnosno {to potoa se slu~ilo so ogor~eniot i izbezumen siromav vo 428 . Nemam namera da vi ja prika`uvam ovde nejzinata istorija iako taa. do den deneska. taka {to koga. se povtoruva. Osobeno }e be{e interesen krajot. mi se ~ini. sama po sebe. dovolno e. ednostavno. za ovaa prigoda. i da vi ja raska`am tipi~nata parabola so naravou~enie za ba`dareweto od tursko za patuvaweto na nekoj na{inec do Stambol so ne znam kolku tovari jajca {to naumil da gi prodava na nekoj od tamo{nite pazari ama ba`darxiite.Merso P la}aweto patarina ili ba`daraweto e mnogu stara prikazna koja. se razbira. za polesno da mi mine trudnava no} pred utre{noto sudewe. Mo`ev. stignal na odredi{teto. ili.

vo ramkite na moite mo`nosti. }e frli nova svetlina vrz op{tata slika za ba`dareweto kako pojava od poseben vid. eden ~in koj{to. gledano od psiholo{ki aspekt. Od vas ne baram ni{to. Istovremeno }e vi ovozmo`am da ja ~uete mojata verzija na nastanot po povod koj reagirav. mislata da mi zastrani i da mi zabega za{to nasetuvam so malovo ka`uva~ko iskustvo {to go imam. bilo policajci i gi dovele na rabot da go storat ona {to jas go storiv i zaradi koe sega se tresam zad re{etkive vo ovaa studenikava. poto~no. prirodno. trpenie za{to. vo potraga po poevtin odmor. mislam.Merso tu|ata i nepoznata metropola i kako. sega sum ovde vo zatvorov. da se obidam da vi dolovam ili. se obiduvaat da stignat do Crnoto More! Sekoga{. deka mnogubrojni se raska`uva~kite zamki pri sozdavaweto a golema obvrskata da ka`e{ ne{to i pritoa nekoj da se zainteresira za toa i u{te da poka`e razbirawe i da te sfati!Zatoa odnapred ni{to ne vi vetuvam osven deka }e bidam mo{ne kratok. po pat. a kako posledica od {to. propisno gi odrale sovremenite ba`darxii. pokratok 429 . nedopi{liva istorija na ba`dareweto. pa mo`e. po vra}aweto. da vi opi{am. da re~eme. ka`uvaweto ne mi odi ba{ najdobro. bez ogled na mornicite {to vedna{ mi doa|aat koga pomisluvam na nastanot {to. reagiral! Ili. Mo`ebi samo razbirawe i. iako sum studiral kni`evnost. kutriot. site se pi{mant {to oti{le tamu za{to. neprijatna. nepregledna. zamislete so kolkava vozbuda bi mo`el da gi ka`uvam kusite no privle~ni epizodi od ova idno dvotomno knigi{te za kutrite na{i turisti {to sekoja godina. ovde-onde da mi zapne tekot na raska`uvaweto. grda no} po koja }e sledi odlukata za mojata idnina dokolku za nekakva idnina voop{to mo`am da govoram! No ovde re{iv. e del od dolgata. bilo carinici. najkratok {to se mo`e. se razbira.

Za ~udo. i po ubaviot {irok kolovoz brgu stignav kaj patarinata gore na rit~eto nad podzaspanata naselba. da ve {ekne. poleka i bez ~kripewe na sopira~kite zaprev pred spu{tenata drvena rampa. Taa vedna{ se povle~e vnatre a jas ostanav so levata raka ispru`ena nadvor. da go setam biletot vo nea. da ve izmesti so seriozna opasnost nikoga{ da ne se vratite vo mente{iwa. za sekunda. pa morav da vozam so desnata raka a so levata da si ja {titam pro}elavata glava. O~ekuvav. normalno. va`no be{e da se izmine taa neprijatno topla i zagu{liva delnica od Veles do Gradsko. kolku mirisa na jaglen monoksid. od merata nadvor. od koi pri~ini sega ne mo`am da se setam. Zgora na ova. Ako voop{to mo`ev za ne{to da mislam. Go minav mostot na Vardar kaj motelot ‘Makedonija’. kolku sekoja podolga zadr{ka tamu sekoga{ a osobeno na takvo vreme. Rutinski izvadiv pedeset denari i gi staviv vo vlaknestata raka {to se podade od penxer~eto na zagradeniot. nervozno i brzo. Da ne ve davam sega kako izgleda{e patarinata. vozev po avtopatot kon Gradsko. Gi imav otvoreno dvata napre`ni prozorci za da bie promaja i za da mo`am polesno da di{am. benzin pa duri i na gas. da ja povle~am v kola i otkako }e 430 . vo godinava koga se vodi vojna na severozapad. vo sparnoto. toga{ samo mislev kako da se spasam od spobudalenoto sonce i kako {to pobrgu da se najdam na nekoja poprijatna delnica od patot! Pred mene nema{e nikoj.Dragi Mihajlovski – zdravje! Zna~i v~era. kolku e tamu toplo i neprijatno. sonceto celo vreme mi bie{e v o~i za{to branikot za sonce nad volanot odamna go nema{e. nafta. mo`e da ve izvadi od pamet. zapurni~avo popladne od majov. dve ili najmnogu pet. Za posledicite ne mi be{e mnogu gajle. betoniran prostor. a potoa }e mu ja mislev.

” mislam rekov onaka rutinski iako s# u{te iznenaden {to ~ovekot voop{to mi pravi muabet. “Dali dobro patuvavte. gospodine?” naedna{ dopre do mene ~udniot. prodol`i bezmilosno da me udira vo neza{titenata glava. da ja vratam na za{titni~koto mesto kaj glavata. No levata raka mi ostana ispru`ena nadvor za{to. kako posledica od toa. “Dali dobro patuvavte. na rabot od site nervi i damari. Zatoa sakav da go gledam v o~i i da me gleda v o~i {tom ve}e zapo~navme. ne po moja volja. podzaripnat glas na slu`benikot. na rabot od site normalni svetovi. mi ide{e da puknam od `e{tina i maka taka raspnat na a~ikot vo nedoli~nata. ni po cela ve~nost od sekundi ne se spu{ti ni{to vo nea a sonceto. surovo. ni po pet. Se razo~arav koga vidov deka 431 . onie {to se vodat koga pogledite na sogovornicite skitaat vo razli~ni pravci. muabet. a~ikno i golgotno mesto. Se potev ko nenormalen. da pritisnam na gasta i brgu da me snema {to podaleku od toa. pr`olno. mo{ne dobro. odedna{ se najdov. “Molam?” rekov na rabot od izdr`livosta. “Da ne vi be{e toplo?” prodol`i uporno glasot. Ova me natera da se svrtam i ubavo da se zagledam vo liceto na neo~ekuvaniot sogovornik za{to otsekoga{ mi bile grdi i neprijatni bo{-muabetite. blagodaram. Vo niv sekoga{ ima podmolna namera. “Da. tu|o. ni po deset. gri`livo i maj~inski nebare bev dete zagubeno na {inite od svetot pa sega treba{e toj da me vrati na vistinskiot kolosek. mi se stori. ve pra{av?” objasni trpelivo i spokojno ~ovekot od zad penxer~eto i ~uv kako glasno kivna i ispu{ti kup bacili vo tesniot prostor od klaustrofobi~nata dupka vo koja be{e piknat. da po~ekam da se krene rampata.Merso go frlam vo koe i da e kat~e od voziloto. prosja~ka pozicija vo koja. bez nikakva vina.

vo gnasotijata od fiokite mo`ebi. ispru`enata raka saka{e da mi se otkine i da mi letne malku levo ili desno vo golite ridovi pokraj patot. @e{tinata vo glavata mi raste{e. Zabele`av eden gust. Nikako ne mo`ev da sfatam {to se slu~uva. prenizok mi be{e vidikot od kolata. tuka samo taka si postavuva pra{awa. retori~ki glavno.” rekov re~isi bespomo{no so glas 432 . podzami`ano oko i eden dolg. “Kade patuvate?” gledav kako se mrda usnata na profilot.” se ~uv kako govoram zagledan preku s# u{te ispru`enata leva raka vo profilot od liceto {to mi govore{e od zad penxer~eto. go udrila damla pa mu puknal filmot tokmu toga{ koga jas mu se poka`av so ispotenata faca pa sega samo ja vrti i vergla istata plo~a {to so godini im ja vrtel i verglal kojznae komu i kojznae zo{to? “Gospodine. ne mo`ev da vidam. nevkusno is{ilen nos kako buri~ka zaedno so. isukan mustak kako nervozno podigruva nad bledata usna. “Toplo e. pomisliv da ne ne{to. edna ostra. malku potkinata ve|a kako nepristojno se optegnala nad crnoto. ne znam. nevidlivite race tamu ne{to vo temnicata zad stakloto. nervata mi prorabote kako nikoga{ dotoga{. na koi. za mene. ama mora da se izdr`i. “Dali }e vrni popladnevo?” “Kako e tamu vo Skopje?” “]e gi sredime u~kite. crn.Dragi Mihajlovski ~ovekot od zad penxer~eto voop{to ne gleda vo mene. Se obiduvav da se setam koga voop{to mi napravil muabet nekoj slu`benik na patarina a niz tolku mnogu sum pominal? Bidej}i ne mo`ev da se setam. se vide odgovorite odnapred si gi znae. a?” govore{e ~ovekot i tara{va{e. buri~ka{e ne{to pred sebe na masata. vaka sam i zaboraven od svetot i vekot ovde vo ovaa tesna sobira~nica na pari besmisleno i glupavo natrtlena na surovoto sonce.

“Dobro e. Neprijatno stegnat vo sigurnosniot pojas. od svojata tesna. “Zna~i to~no?” prodol`i toj. so nosot zarien vo masata pred sebe.” mi re~e profilot.Merso {to pove}e mole{e odo{to ka`uva{e ne{to. “Pedeset ili sto?” prodol`i. Mislat deka nie ovde sme Narodna banka pa raspolagame so sitno vo sekoe vreme!” Gospode! si rekov. “Malkumina se ko vas. }e mi ja ostavi }elata neza{titena. iskrivena. “re~isi site doa|aat so krupni pari. }e mi klapne i. da go spu{ti biletot vo nea i da mi dozvoli izlez od negoviot mal. nepodnosliv pekol. “Pedeset. ba`darska kula. “biletot. Uporno stoev na sonceto ko posledna budala na svetot so rakata s# u{te ispru`ena vo o~ekuvawe ovoj ~uden profil od zad penxer~eto najposle da go zavr{i muabetot. No toj nikako ne popu{ta{e. gospodine. “To~no. visoka. }e mi se skoftae. do krajot na `ivotot. gospodine. izbezumena faca. glupo i tapo zjapaa vo mojata. neola nevidena i ne~uena dotoga{ na vekot.” prodol`i toj ne sfa}aj}i ja mojata situacija. “taka treba!” I prodol`i da kopa po temnicite od svojot neprikosnoven bedem. Ne znaev {to da storam. verojatno.!” povtoruvav izbezumeno za{to se pla{ev rakata }e mi ostane taka.” rekov. probav da se svrtam i da pobaram objasnenie. pomo{ nekakva no od kogo? Sedi{teto do mene i dvete zad mene prazno. ili vo nekoja nezgoda.” rekov. [to se slu~uva? Da ne ne{to sum umrel ama ne sum svesen za toa pa sega sum zapren kaj ovoj premin vo toj drug svet a ovoj ~uden profil sobran vo 433 . Toj uporno buri~ka{e. “Kolku mi dadovte?” go ~uv potoa povtorno glasot. ~epka{e ne{to.

dvete grdi o~i na ba`darot i. Se pra{uvav. “Biletot. apa{i i bagabonti? Zarem celata negova la`na qubeznost treba{e 434 . pritisna nekoe kop~e. zapren pred drvenata rampa od patarinata nad naselbata Gradsko. “onoj za kogo vi plativ!” “Aha!” ~uv kako mi re~e i povtorno. me ubeduvaa. od zad zatvorenoto staklo. Ubavo ja gledav spu{tenata. sonceto {to bie{e nad mene i sparinata {to se kreva{e od crvenite pokrivi na ku}ite dolu pod nas. pekolni minuti dodeka nervozno si go ~ekav biletot. na ovoj svet. drvena letva pred sebe. Bidej}i toj ne izleguva{e. “Mojot bilet. klikna ne{to nad nevidlivata masa. morni~avi. I da sakam.” svikav. da me seti. “Samo moment. Ostanav taka da go ~ekam mo`ebi u{te pet minuti. Ne znaete {to s# mi mina niz glavata vo u{te pette dolgi. pa duri i molea da si odam.” mu rekov. mi go zatvori penxer~eto. nikoga{ ne bi mo`el s# da vi ka`am. {to se slu~uva? Zarem do ovde stignavme? Zarem celo op{testvo e pretvoreno vo duvlo na kradci. na nekoj na~in.” dodade potoa ~ovekot. da vidi dali sum mo`ebi ~esen. dali sum za vo pekolot ili rajot ili za nekoe drugo mesto za koe u{te ne sum ~ul a toj e zadol`en da me prati? No glasot uporno me potsetuva{e deka s# u{te sum tuka. Mislam okeani gnev mi gi kornea gradite dodeka gledav kako.Dragi Mihajlovski zadu{liviov kafez e zadol`en da me ispita. me merkaa so ~udewe. rampata se krena a toj mi go tresna penxer~eto pred nos i mi is~ezna od vidikot. nekolku pati. ja izdol`iv podadenata raka u{te malku i mu tropnav na stakloto. sega so tresok. “Ne mi go dadovte biletot!” “Kakov bilet?” mi re~e ~ovekot podnaluteno koga go otvori penxer~eto.

“Ne sakam pati{tata da ni se celi dupki! Biletot vamu!” “Ne vozbuduvajte se!” mi progovori smireno glasot. bezvratna i odvratna glava. trkalezna. a?” Toga{ navistina pobudalev. Gospode. Sega sum povtorno dojden na sebe. me kutnaa na v`e{teniot asfalt a potoa me dovedoa ovde zad re{etkive. “Biletot!” svikav pravo vo otvorot koga grubata raka go trgna stakloto. jas taka bi rekol. ama dali }e mi poveruvaat? Sepak poubedlivo e da se branam so ona ve}e poznatoto: “Videte. Vo studenava }elija mozokot brgu po~nuva da raboti. drska kra`ba? “Gospodine!” zatropav mnogu posilno na penxer~eto. Mi udri v glava 435 . kakvo opravduvawe }e najdam? So {to mo`am da ja potkrepam i branam verzijata {to pred malku vi ja ka`av? Me krade{e pa zatoa go ubiv? Zarem da ubie{ za dvaeset i pet denari e vo red? Pa mo`ebi e. Gospode.Merso da poslu`i samo za da se pomiram i da ja prifatam ovaa niska. kako krvni~ki i so slast go udirav dodeka ne setiv deka nekoi race me dofatija. {to }e ka`am utre pred sudiite. bezo~na. “Eve vi dvaeset i pet denari nazad i nikomu ni{to. [to ve ~ini ako edno kafe ostane za mene. bezmilosno. za{to ne go ubiv zaradi moite dvaeset i pet denari tuku za celata suma od po dvaeset i pet denari {to ja kradel otkoga bil tamu na rabota! Da. koga ovoj se skr{i. predna vrata od kolata zatoa {to potoa se vidov sebesi kako ladnokrvno. “Zarem vie najdovte da ja pravite kriva Drina?” “Biletot!” vikav crven od gnev. bi rekol jas. po negovata grda. s# be{e zaradi sonceto. o~ajni~ki i odmazdni~ki so nea udiram prvin po stakleniot kafez na patarot a potoa. So nesvojstvena za mene sila mora da sum ja otkornal levata. Pod into ja zagubiv kontrolata vrz sebe.

Ponatamu nema {to da vi govoram.Dragi Mihajlovski i…” Da. mislam. ne? (2003) 436 . Znam deka s# vi e jasno. na kaznata {to me ~eka. taka }e ka`am.

obi~no. Zo{to do{le. zaedno so portugalskiot. verojatno najgolemiot i najrazvieniot vo nivnata istorija. No prikaznava ne zapo~nuva vo Bitola tuku vo Gope{. ili. prosperiteten vla{ki grad. se ~ini. ili ako se o`enat nemaat deca. ~etvrti gi smetaat za naslednici na starite Makedonci. {to se veli. petti…No toa ne e tolku va`no za prikaznava. imaat edno. Si go rodija Jorgota i si go porasnaa ovde vo Bitola. Vlasite gi ima i gi nema mnogu niz Makedonijava. ili ne se `enat. vo najlo{ ili najdobar slu~aj. nekoga{ golemiot. treti deka otsekoga{ bile ovde. e najblizok do latinskiot. kako do{le ne znam no znam deka Jorgo im be{e edinstvenoto dete {to e re~isi visok prosek za Vlasite za{to. Taka i Ko~o i Marika Durda. Va`no e deka roditelite na ovoj Jorgo za kogo }e vi govoram do{le nekade po Prvata svetska vojna od dene{na Albanija od oblasta okolu Kor~a odnosno od mestoto Moskopole.pa cel ma` im se stori. Drugi smetaat deka do{le od orientot pa go prezele postoe~kiot. edno vla{ko selo gore vo pazuvite na Bigla na eden 437 .Granica O vaa kusa prikazna e za Jorgo Durda. Nekoi velat deka do{le ovde kako rimski kolonisti vo vtoriot vek i kako krunski dokaz go naveduvaat jazikot koj{to. Po imeto i prezimeto verojatno pogoduvate deka stanuva zbor za Vlav.

ne do{le vedna{ od Albanija vo Bitola tuku prvin se naselile vo ova visoko planinsko mesto. kako {to si e red po balkanski. cimushata. tu. Rabote{e kako privaten pretpriema~. vo zavisnost koj od sosedite vladeele so Makedonijata. Baba. Metimir. Radost i krepost za obajcata. po Prvata svetska vojna. A Gope{ toga{. u~ili{ta. da se iznadi{i vozduh. do{le vo Bitola kade. Stre`evo… Ko~o i Marika si kupile ubava ku}a na teferi~. Edna{ nedelno imalo duri i golem pazar na koj svoi proizvodi prodavale selanite od Smilevo. seedno. I kako raste{e. i dosta dobro zarabotuva{e. beli i goli. s# tuku go {tipkaa za obrav~iwa i mu vikaa ‘Tu. od vreme na vreme. ne znam jas ba{ najdobro vla{ki za da mo`am to~no da vi prenesam. se dodade i mo{ne bogatoto nasledstvo 438 . da si `ivee. i bugarski i vla{ki. Jorgo Durda. so pogled svrten kon trite. Jorgo re{i da ja obnovi starata ku}a vo Gope{ i tamu. na skr{nati godini. Koga prvin Ko~o a potoa Marika. bez da ja prodadat ku}ata vo Gope{. krenati kako tri li~ni angeli nad zelenite korii od Bigla. svoi apteki. s# Vlasi. cimushata fichorlu’ ili taka nekako. iako o{teteno od voeniot vior. no mislam deka mu ja falea li~otijata i potpluknuvaa se razbira za da ne go uro~at ili sli~no. previsoki i preubavi vrvovi na Pelister. Bu{ova… Po Vtorata svetska vojna. {tom }e go donesea deteto kaj niv doma. se pretstavija pred Gospoda. i srpski. im se rodi Jorgo. Lera. Sviwi{te. povremeno. tipi~no vla{ko zanimawe {to se veli. zgora na ova. Ako. da mu stanat obrazite crveni i polni. Si imalo svoi prodavnici. da seti {to e priroda.Dragi Mihajlovski ~as odewe pe{ki od Smilevo ili od Ka`ani. osobeno lete koga }e spukaa `e{tini vo Bitola si go nosea gore vo Gopeshi nostra kako {to vikaa. Dolenci. I navistina mnogu Vlainki. sepak bilo grat~e so pet{est iljadi `iteli. Ovie Ko~o i Marika Durda za koi vi govorev.

provetrena ku}a dodeka vozrasnite praveja nekakov si muabet za vremeto. Jorgota go sretnav i go zapoznav tokmu vo Gope{. igravme xandar zbira ili tablanet dodeka ne se sno}i a potoa. “Bune. drug nikoj tuka ne `ivee{e. bevme ve}e vozrasni ma`i. se {iri ve{ta~koto Stre`evsko Ezero. haristo!” mi re~e i ja seti mojata nesigurnost 439 . nie decata. Se razbira deka Gope{ pove}e ne be{e ona {to bilo. site nekako. be{e ne`enet. Drugiot den se trkavme po patot do mestoto Kontra Chom od kade puka{e neverojaten pogled kon stre`evskata dolina vo koja deneska. “Kumeshti?” mi re~e Jorgo nekade pred dve godini koga i jas kako nego re{iv da ja obnovam starata ku}a i po~esto da navra}am vo ova bo`jo mesto.Granica {to mu ostana od roditelite.” odgovoriv. vojnite ili sli~no. propadnavme vo vremeto. Jorgo ve}e be{e ma` na ~etirieset i osum-devet godini i. “ti kumeshti?” “Bune. oreova porta. Bidej}i bevme sli~na vrst n# zapozna u{te tatko mi na vremeto koga. polna mese~ina koja tu legnuva{e vo sedloto nad Runko tu dopolu sogolena si podigruva{e nad pospanite pokrivi od visokite. koga ima dovolno dotek. za nego. po stariot vla{ki obi~aj. Ko~o i Marika. Pomnam i deka. mo`e{e da se ka`e deka na krajot od dvaesettiot vek toj be{e bogat ~ovek koj{to mo`e{e da si dopu{ti vikendite da gi minuva vo. eden den me odvede na gosti kaj sosedite vo Gope{. a koga povtorno izlegovme od negovite men|emina. po toj den. se razbira. Osven nekolkute semejstva {to prestojuvaa tuka glavno vo letniot i esenskiot period. Pomnam deka vo nivnata golema. do docna vo no}ta ja gledavme ogromnata. od pragot na drvenata. najubavoto mesto na svetot. zna~i jas i Jorgo. golemi ku}i. zafateni od li~nite ambicii. osobeno ne zime.

” rekov. krupnite. ti. od vozduhot epten optegnato. “Za sekakvi. mazno. “jazik e jazik!” “E. ne xabe izbegav od kafeanite. nad pokrivite od ku}ite {to ve}e gi nema{e i koga tr~avme kon Kontra Chom. praveweto portreti. panel diskusiite.” mi re~e pravej}i se deka ne zabele`al oti se pla{am od muabetot {to go zapo~nuva{e “s# e tolku ograni~eno. od vreme na vreme. “ne xabe jazikot si go vikame maj~in a ne tatkov!” “Taka e. jas.” mi re~e. kako mu odelo ili kako mi odelo.Dragi Mihajlovski i neznaewe na jazikot. mlado lice. planinava. Od toa odamna mi se ima{e sma~eno. Nema ovde da vi ka`uvam {to pravel ili {to pravev vo toa golemo par~e vreme. Be{e mirna prikve~erina.” mi re~e. S# e tolku 440 . “Za kakvi granici govori{?’ rekov upla{en da ne ne{to muabetot ni zabega vo nekoi kvazi-filozofski sferi. crni o~i. Gledav vo negovoto meko. ko deca. pobelenata kosa. Potoa sednavme na klupata vo dvorot i si raska`avme {to ni se slu~ilo od vremeto koga. Se rakuvavme i svrtivme na makedonski. liceto mu se vcrvuva{e nebare odvaj dodr`uva{e da ostane vo sopstvenata ko`a ili taka ne{to. ne gledam pri~ina zo{to da ja optovaruvam prikaznava. svetot. promociite.” re~e potoa odnenade` Jorgo i se zagleda vo mene. kulturnite i filozofski tribini. ja gledavme polnata mese~ina nad Runko. mestovo. institucionalnite bifiwa. “[teta {to ne te nau~i tatko ti. “Glupavo e {to lu|eto imaat granici. da be{e majka mi Vlainka ko tvojata }e mi be{e lesno. Samo }e vi ka`am deka. orlovskiot nos. poka`uva{e ~udna nervoza.

da se za{titam od razni `ivinki. go podzedov muabetot. nad site ku}i. zavieno vo nabrana temnica ko edna{ {to bil maliot Isus vo maj~inata pla{tanica! Ednostavno ne mo`am da sfatam!” “Nema {to tuka da se sfa}a!” rekov i. me povle~e za rakav i me povede ugore po ridot kon viso~inite pred nas. bez da mi ostavi vreme za dvoumewe. se svrte kon mene i mi re~e: “Po~nav pred tri godini i napraviv obi~na. “Sakav. lisici. otkako dojde na sebe po napornoto iska~uvawe. Vidi kolku e visok beskrajot!” I poka`av ugore kon yvezdeniot pokriv {to poleka se formira{e nad na{ite glavi. zamisli kakov privid. jazovci. vselenata. nad koe par~e zemja. negovata. nad mojata. kako sekoj ~ovek {to zagraduva i ozna~uva do kade e negovo. ima{e niet da go zagradi svetot. zagubeni vo vselenata. volci. “Zarem }e ja zagraduva{ planinata?” Sednavme na karpata a toj. divi sviwi. me~ki. na samiot vrv od planinata “[to si stavil ovde ograda?” rekov te{ko zadi{an. mi se stori. site vseleni. vo temnicata {to brgu nastapuva{e. be{e skriena zad 441 . “Gi gleda{ stolbovite?” mi re~e koga se iska~ivme gore nad ku}ite. Znae{ kolkava divina e ovde!” Sedevme na studenata stena pokraj visokiot plot {to. kojznae. e gazda!” re~e nekako voznemireno dodeka se obiduva{e da si go vrati zdivot. “A kojznae i kolku e dlabok koga bi mo`ele da yirneme niz temnava masa od zemjata za koja sme prilepeni!” dodadov i nemav namera pove}e da govoram.Granica kno~ko. se ~ini. “]e dojde{ so mene?” mi re~e potoa i. protiv svoja volja kako i obi~no. ^ekav da ja otkrie tajnata {to. blizu do ku}ata. ednostavno. normalna ograda. “mali i krevki sme. malo. mo`ebi.

samo nekakva tenka.” re~e vedna{. Nervozata mu be{e vidliva.” rekov. s# pogore i pogore. Ve}e tri godini ja pomestuvam.” rekov. “Ne veruvam. “Gluposti. pa so rastreperen glas vedna{ mi vrati. “Ama brgu mi stana tesno!” prodol`i Jorgo nervozno i navrapito i stana tokmu vo migot koga polnata mese~ina srame`livo yirna od zad retkite oblaci i ja osvetli negovata visoka. `iti s#?” pra{a i vidov se podnaluti. nacionalisti~ki tezi za Vlasite? Zarem i ti si padnal tolku nisko?” “Izvini. a?” dodade potoa i povtorno sedna na karpata do mene. eve na vrvov od planinava stignav. “ne mislev ba{ taka!” “Mo`e ne misle{e ama si ka`a!” mi re~e i saka{e 442 . a na du{a mi e s# potesno i potesno! Da ne sum uro~en. nevidliva. Obi~no gledav filmovi ili nekoj kviz ili taka ne{to.” “[to saka{ da ka`e{ so toa tipi~en Vlav. “Potoa ja premestiv za desetina metri pogore no ~uvstvoto na tesnost nikako ne me napu{ta{e. papo~na vrvca go dr`e{e da ne letne i da ne se zagubi vo {irinite na no}ta. “Zarem i ti se bafta{ so tie tipi~no {ovinisti~ki. od konfiguracijata na zemji{teto za da zavr{ime za taa ve~er i da se vratam vo sopstveniot svet pokraj televizor~eto {to si go imav doneseno vo gope{kata ku}a.” rekov i mu ostaviv vreme da ja primi navredata i da ja svari.Dragi Mihajlovski visokite direci naredeni ko artilerci na zada~a povisoko ili podlaboko vo temnicata vo zavisnost. verojatno. “verojatno si samo tipi~en Vlav. ispravena figura. “Malku si poal~en od obi~no. mislam. “misli{ deka ogradata ja pomestuvam od al~nost?” Me pogledna i kako toga{ da sfati {to mu rekov.

” re~e potoa. kuci za{to ne sakale da odat vojska. tuku za iskustvo.” rekov. od sekoj negov majstorski tanc na umot me|u zborovite. so mo}nata ironija {to vo slednite dve minuti izvira{e od sekoj negov zbor. so racete pipka{e vo no}ta. Mo`e nedostigot od bog. polovina ~as. kako {to veli{. “neizdr`livo tesno. me pogledna prekorno i. brgu se sozede. nekakva evrejska varijanta vo Makedonija. “ne znam a i ne sakam da filozofiram!” “Gluposti!” re~e. “Samcite sekoga{ se poosameni. Sedevme taka na samiot vrv od planinata no vidov deka nervozata kaj nego postojano raste{e. Kade sega da ja premestam.” “Ne znam. No vedna{ potoa nebare prese~en so ostar no`. sebi~ni. “no znam deka toa ne gi dobli`uva pove}e do boga. mo`ebi. bezmilosni. lu|e nelu|e {to gi sobiraat decata od ulica. a?” 443 .Granica da me pokosi so pogled. “Mo`e zatoa mi e tesno!” re~e potoa. al~ni. prodol`i: “Saka{ demek da ka`e{ deka Vlasite bile cicii. ne{to podgotvuva{e vidov no ne znaev to~no {to. navistina ne znam!” insistirav no toj ne saka{e da me slu{a. crni ko glamwi za{to Bog im gi zamenal glavite so E|upcite. od sekoja negova ve{to sostavena re~enica. so drvenoto metro {to go izvadi od xepot na pantalonite mere{e ne{to vo vozduhot i po horizontala i po vertikala. “navistina ne mislev taka!” Potoa ne govorevme. Tu stanuva{e tu sednuva{e.” “Ne znam. gi pikaat vo buriwa so bru}a i krvo`edno im ja cicaat krvta? Zarem s# mu veruva{ na toj Cepenko?” “Izvini.” rekov po vtorpat. dale~inata od nego. “ne se raboti za filozofija.

pomnam. Edinstveno vidov. navistina ne znam za{to ne vidov koga nitu kako go snema. visok. zinat. naedna{ go snema. Potoa. iskren. Ne be{e moja rabota da mu se me{am vo naumot na kom{ijata a. Ne znam to~no kolku vreme sum stoel tamu sam na vrvot. malku ko zasramen. “verojatno }e treba da ja spu{ta{ po padinive nakaj Zlatari i Resen!” “Ne. polufilozofski.Dragi Mihajlovski “Molam?” pra{av. zbunet no mora da bilo dolgo za{to mi ima{e silno pristudeno koga naedna{ do sebe povtorno go setiv prisustvoto na Jorgo. “ne znaev deka svetot bil tolku {irok!” “Kade?” pra{av avtomatski. Kade go snema. 444 . onaka crn. za~uden. suv. se strese malku zemjata. vistinski Vlav po lika i po stava. “Ja premestiv!” mi re~e. voop{to ne go razbirav. se otkornaa direcite. no malku potkrenat vo vozduhot. od {emata na bitisuvaweto mi izleguva. “Sakam da ja premestam.” re~e. Samo gledav deka ~ovekot ne{to mi izleguva od mente{iwa. od karpata na koja do pred malku sedevme obajcata i go vodevme onoj ~uden. “zarem zatoa odev tolku godini nagore za sega da se spu{tam dolu?” “Pravi {to saka{!” rekov i zamol~av. U{te kratko gi gledav belite stolbovi kako branovidno is~eznuvaat vo mrakot. da se oslobodam od tesnotijava. veruvale ili ne. kako. da bidam poblisku do boga!” “Pove}e nema kade!” rekov. “Na neboto!” re~e. i da bidam. vedna{ po negovoto is~eznuvawe. Od samiot vrv mi go snema. se krena pletot i mi letna vo temnicata. poluizmesten muabet. “Ogradata!” re~e. Stoe{e nasmevnat sproti mene.

dodeka sega brzam kon doma po po{umeniot grb od nam}orestata planina. (2003) 445 . “Sega me beri. Najposle ne mi e tesno!” Nadolu. Nikako. Ama nikako da mi tekne. celo vreme se obiduvam da se setam od {to umre Jorgo Durda vo taa ~udna. polutemna no} od pred dve godini.Granica “I sega?” go pra{av.

.

Eliot. Vo 1994 godina go dobi visokoto Racinovo priznanie za zbirkata raskazi Skok so stap. T. Pisatel i preveduva~. Doktor po filolo{ki nauki. vo 1996 godina nagradata Grigor Prli~ev za prevodot na epot Zagubeniot raj od Milton. Pokraj raskazite i romanite poznati se i ceneti negovite prevodi od angliski jazik na Milton. [ekspir. Kiic. . profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.S. [eli. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija i na PEN na Makedonija.Dragi Mihajlovski (1951) Bitola. a vo 2002 godina nagradata Stale Popov za romanot Smrtta na dijakot. Vajld i drugi.

.

Raskazi od {esti kat Dragi Mihajlovski Izdava~ KAPRIKORNUS Xon Kenedi 1/23.mk Za izdava~ot Brankica Mihajlovska Kompjuterska obrabotka.com.kaprikornus. Makedonija www. grafi~ki dizajn i korica Alen Lapon Korektura Gorjana Mihajlovska-Lapon Jana Mihajlovska Pe~atnica Intergrafika. 1000 Skopje. Skopje Izdanieto e finansiski pomognato od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->