You are on page 1of 166

PRAKTIKUM

ZA BORBA PROTIV TRGOVIJATA SO LU\E I NELEGALNATA MIGRACIJA

ISBN 978 92 9068 238 7 Me|unarodna Organizacija za Migracii- IOM Site avtorski prava na ovaa publikacija se za{titeni so zakon. Nieden del od ovaa publikacija ne smee da bide reproduciran, za~uvan vo sistemi za javna namena, ili emituvan vo bilo kakva forma i preku bilo kakvi sredstva, elektronski, mehani~ki, vo forma na fotokopija, so presnimuvawe ili drug na~in na neovlasteno koristewe bez predhodno pismeno odobrenie od strana na izdava~ot.
2

Izdava~: Me|unarodna Organizacija za Migracii - IOM, Misija vo Skopje, [ef na Misija G-din Enriko Poncijani Urednici: Jelena Krasi} i Vladimir Danailov Ostanati urednici: En Gutmiler, Sowa Bo`inovska, Marija Nikolovska, Nata{a Georgievska, Ivona Zakoska i Biljana Nastovska Harmonizirawe na delovi od Praktikum: G-din Trpe Stojanovski, Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija Lektura: G-|a Jasmina \orgieva Kompjuterska obrabotka i pe~atewe: Digi Print IOM im se zablagodaruva na ko-avtorite na Praktikumot: - G-din Trpe Stojanovski, Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija - G-din Stoj~e ^oklevski, Grani~na policija, MVR - G-din Goran Ristovski, Oddel protiv organiziran kriminal, MVR - G-din Sterjo Zikov, Osnovno javno obvinitelstvo Skopje - G-din Kosta Petrovski, Zdru`enie na javni obviniteli na Republika Makedonija - G-din Naser Haxiahmetagi}, Istra`no oddelenie, Osnoven sud Skopje 1 - G-|a Lidija Nedelkovska, Osnoven sud Skopje 2 - G-|a Tatijana Temelkoska - Milenkovi}, Centar za kontinuirana edukacija pri Zdru`enieto na sudii na Republika Makedonija - G-|a Nata{a Trpenoska - Tren~evska, Advokat - G-|a Tatjana Mihajlova, Advokat - G-|a Aneta Bateva, Advokat - G-din Zoran Filipovski, Sekretarijat na Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija - G-ca Tawa Kikerekova, Ministerstvo za pravda
Informaciite sodr`ani vo ovoj Praktikum se baziraat na iskustvata na nacionalnite institucii, specijalizirani za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija i iskustvata na IOM vo Republika Makedonija. Ostanatite akteri vo borbata protiv trgovijata so lu|e mo`e da imaat poinakov, ednakvo efikasen pristap kon aktivnostite opi{ani vo Praktikumot. Iako vo Praktikumot e pretstaven {irok spektar na primeri, istite ne pretstavuvaat seopfatna slika, dotolku {to trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija se kompleksni i postojano menlivi fenomeni.

SODR@INA: Kratenki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Voved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Pravna ramka za inkriminacija na delata povrzani so trgovija so lu|e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 GLAVA 1 PRAKTIKUM-Merki {to se prezemaat na grani~nite premini na Republika Makedonija zaradi prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . .15 1.1. Definicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 1.2. Pravna ramka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.3. Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili na krajna destinacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.4. Kriminalni mre`i koi se zanimavaat so regrutirawe i transportirawe na `rtvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.5. Koi se `rtvite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.6. Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so `eni i deca i kriminalnite strukturi prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.6.1. Prva faza: Ocenka na indiciite pred sproveduvawe na prvi~noto kratko intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 1.6.2. Vtora faza: Prvi~no kratko intervju so voza~ot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite . . . . . . . . . . . .20 1.6.3. Treta faza: Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 GLAVA 2 PRAKTIKUM-Postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica od specijaliziranite i nespecijaliziranite slu`bi vo razotrkivaweto i prevencijata na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . .25
4

1.1. Regrutacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 1.2. Tranzit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 1.3. Krajna destinacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 1.4. Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 1.5. Kontakt so `rtvata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 1.6. Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 1.7. Dokumentirawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 1.8. Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi od trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 1.8.1. Nekoi fakti za formiraweto na Tranzitniot Centar za Stranci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 1.8.2. Strukturna postavenost na Tranzitniot Centar za Stranci i negovata uloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 1.8.3. Aktivnosti vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 1.8.4. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e Standardni operativni proceduri vo Republika Makedonija . . .39 1.8.5. Posebni proceduri za mentalno bolni ili hendikepirani lica - `rtvi na trgovija so lu|e . . . . . . . . . . . . . . . .52 GLAVA 3 PRAKTIKUM - Ulogata na javnite obviniteli vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 1.1. Predistra`na postapka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 1.1.2. Posebni istra`ni merki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 1.1.3. Zakon za javno obvinitelstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 1.1.4. Instrumenti na sorabotka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 1.1.5. Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 1.1.6. Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 1.2. Krivi~na prijava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 1.3. Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot .62
5

1.4. O{tetenite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 1.5. Podgotovka na obvinitelen akt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 1.6. Glaven pretres . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 1.7. Zavr{ni zborovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 1.8. @alba - odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi . . . . . . . .66 1.9. Javnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66

GLAVA 4 PRAKTIKUM-Ulogata na sudiite vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 1.1. Pretkrivi~na postapka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 1.2. Istraga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 1.3. Glaven pretres . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 1.3.1.Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80

GLAVA 5 PRAKTIKUM - Ulogata na pravnite zastapnici na `rtvite na trgovija so lu|e vo procesirawe na delata povrzani so trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti . . . . . . . .85 1.1. Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 1.2. Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 1.2.1. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 1.2.2. Prakti~na implikacija na Evropskata Konvencija vo legislativata na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .89 1.2.3.Specifi~nosti na postapkata i odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90 1.2.4. Privremeni merki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 1.3. Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93
6

1.4. Prvi~en kontakt so `rtvata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 1.5. Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskata postapka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 1.6. Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e . . . . . .102 1.7. Praksa i teorija - Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104 1.7.1. Slu~ai pred Osnovnite sudovi vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104 1.7.2. Opravdanosta za davawe pravna pouka i pomo{ na `rtvite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .105 1.7.3. Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka . . . . . . . . . . . . . .107 1.7.4. Dol`nost na o{tetenata (`rtva) - svedok . . . . . . . . . . . . . . . .111 1.7.5. Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe . . . . . . . . . .115 1.7.6. Sorabotka me|u dr`avnite organi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118 1.8. Slu~ai pred makedonskite sudovi - Iskustva na advokat Aneta Bateva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119 1.8.1. Od dosega{noto prakti~no iskustvo - slu~ai koi se vodeni pred Osnovniot sud vo Skopje, Osnovniot sud Tetovo, Osnovniot sud Gostivar i Osnovniot sud Bitola . . . . . . . . . . . . . . .119 1.8.2. Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga . . . . . . . . .120 1.8.3. Nadomest na {teta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 1.8.4. Tro{oci na krivi~nata postapka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .124 ANEKS 1- Ramkovna odluka na Sovetot od 15 Mart 2001 za statusot na `rtvite vo krivi~nata postapka . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129 ANEKS 2- Pra{alnik za potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .139 ANEKS 3-Organigram na Sekretarijatot pri Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143 ANEKS 4 - Formi/obrasci koi gi koristi MVR . . . . . . . . . . . . . . .145

KRATENKI

OSL - Ovlasteni slu`beni lica KZ - Krivi~en Zakonik ZKP - Zakon za Krivi~na Postapka @TL - @rtvi na Trgovija so Lu|e MVR - Ministerstvo za Vnatre{ni Raboti PMV - Patni~ko Motorno Vozilo PI - Patni Ispravi OJO - Osnovno Javno Obvinitelstvo - Osnoven Javen Obvinitel MO - Me|unarodni Organizacii PVR - Pravilnikot za Vr{ewe na Rabotite KP - Krivi~na Postapka IS - Istra`en Sudija ZOO - Zakon za Obligacioni Odnosi ZPP - Zakon za Parni~na Postapka ZIP - Zakon za Izvr{na Postapka TCS - Tranziten Centar za Stranci CSR - Centar za Socijalna Rabota NVO - Nevladina Organizacija IOM - Me|unarodna Organizacija za Migracii SOP - Standardni Operativni Proceduri

VOVED

Inicijativata za sozdavawe na ovoj Praktikum proizleze od Me|unarodnata organizacija za migracii (IOM), institucija koja ima golemo iskustvo vo proektite povrzani so migracijata, za{titata na `rtvite i afirmirawe na ~ovekovite prava. Kako edna od najvpe~atlivite institucii so jasna programa za prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e, IOM Misijata vo Republika Makedonija gi sobra pretstavnicite od vladiniot i nevladiniot sektor so cel da sozdade Praktikum za trening na dr`avnite slu`benici, sudiite i nevladiniot sektor, so poseben aspekt na ~ovekovite prava i statusot na `rtvata po nejzinoto identifikuvawe vo sredinata. Republika Makedonija e vo geografskiot region vo koj e prisutna trgovijata so lu|e, i e identifikuvana kako zemja na tranzit i krajna destinacija. Vo obidite za gradewe edinstven pristap na zemjite od Jugoisto~na Evropa za afirmirawe na ~ovekovite prava, no i za borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal, Republika Makedonija gi prifati site relevantni dokumenti na Obedinetite Nacii, Evropskata Unija, Sovetot na Evropa i Paktot za Stabilnost. Nekoi od niv, kako {to se Univerzalnata Deklaracija za ~ovekovite prava i Me|unarodniot Pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, bea prifateni po pat na sukcesija, dodeka pak, Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi 1950 godina, Konvencijata na ON za borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal, Protokolite od Palermo 2000 godina i Deklaraciite od Brisel 2002 godina, Tirana 2002 godina, Sofija 2004 godina i dr. bea potpi{ani i ratifikuvani vo ponovo vreme. Vo soglasnost so Ustavot, ratifikuvanite me|unarodni dogovori se del od doma{noto pravo i ne mo`e da se menuvaat so doma{ni zakoni. Kako rezultat na primenata na ovoj Praktikum treba da se ostvarat dve fundamentalni vrednosti: podignuvawe na nivoto na profesionalizmot i etikata na licata odgovorni za sproveduvawe na zakonot i jaknewe na uveruvaweto za soodveten tretman na `rtvite na
9

trgovija so lu|e. Faktot {to ovoj Praktikum e podgotven od lica so golemo prakti~no iskustvo-eksperti od instituciite koi se sretnuvaat so ovoj vid kriminalitet, kako i so posledicite od nego, koristej}i iskustva od praktikata, negovata struktura ja pravi poavtenti~na. Isto taka, stavovite i sugestiite na licata koi im uka`uvale pomo{ na `rtvite na trgovija so lu|e vo Republika Makedonija ovoj materijal go pravat porealisti~en, osvetluvaj}i gi dobrite strani, no i slabostite koi postojat pri sproveduvaweto na zakonskite proceduri. Ovoj Praktikum slu`i za bazi~na obuka na licata zadol`eni za sproveduvawe na zakonot koga e vo pra{awe kriminalitetot trgovija so lu|e i postapuvawe so `rtvite od ovoj vid kriminalitet. Toj e osmislen taka{to da obezbedi pretpostavki za izveduvawe obuka za ~ovekovite prava, za dol`nostite na organite zadol`eni za sproveduvawe na zakonot, no i za toa kako nevladinite organizacii uspe{no da asistiraat vo jakneweto na strategijata za prevencija i suzbivawe na trgovijata so lu|e, vo sproveduvaweto na zakonot, vo jakneweto na svesta za opasnosta od ovoj vid kriminalitet i vo uka`uvaweto na nu`nata pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e. Praktikumot obezbeduva informacii za standardite za ~ovekovite prava, za primena na efikasni policiski instrumenti i tehniki utvrdeni so me|unarodnite dokumenti i nacionalnoto pravo, so prakti~ni upatstva i citati od najzna~ajnite doma{ni i me|unarodni akti. Avtorite sakaat posebno da se zablagodarat na timot eksperti od Misijata na IOM vo Republika Makedonija koi rabotea vrz razvivaweto na Praktikumot, posebno za nivnite inspirativni zabele{ki i predlozi. Ovoj Praktikum naiduva na poddr{ka od Nacionalnata komisija za prevencija i suzbivawe na trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija. Me|u prioritetite na Komisijata spa|aat sproveduvaweto na treninzi za zajaknuvawe na kapacitetite za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija na licata zadol`eni za efikasna primena na zakonite kako i jakneweto na nacionalnite kapaciteti za efikasno sproveduvawe na zakonite so stavawe na `rtvata vo sredi{teto na interesot. Skopje, 2005 godina Dr. Trpe Stojanovski

10

Pravna ramka za inkriminacija na delata povrzani so trgovija so lu|e


Osnovnata pravna ramka na trgovijata so lu|e vo Republika Makedonija ja so~inuvaat ~lenovite 418-a, b, v od Krivi~niot zakonik i Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal od 2000 godina so Protokolot za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca i Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat koi Republika Makedonija gi ratifikuva na 28 Septemvri 2004 godina. Me|unarodni dokumenti Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, 1950 godina; Konvencija na ON za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enite, 1979 godina; Konvencija na ON za pravata na deteto, 1989 godina so Dopolnitelniot protokol za proda`ba na deca, detska prostitucija i detska pornografija; Univerzalna Deklaracija na ON za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, 1998 godina; Konvencija na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminal, 2000 godina; Protokol za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca, 2000 godina; Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat, 2000 godina; Vremena Merka uredena od Evropskiot Sud za ~ovekovi prava, Praviloto 39 od Delovnikot na Sudot.

Doma{no zakonodavstvo - Krivi~en zakonik na Republika Makedonija, Slu`ben vesnik na RM br. 37/96 so Izmenite i dololnuvawata, Slu`ben vesnik na RM br. 88/99, 04/2002, 43/2003 i 19/2004.

11

Trgovija so lu|e ^len 418-a (1) Toj {to so sila, seriozna zakana doveduva vo zabludi, ili drugi formi na prisilba, grabnuvawe, izmama, so zloupotreba na svojata polo`ba ili sostojba na bremenost, nemo}, fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug, ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice, vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija, pornografija, prinudna rabota ili sluguvawe, ropstvo, prisilni brakovi, prisilna fertilizacija, nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos, ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo, }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. (2) Toj koj{to vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a deca ili maloletni lica zaradi eksploatacija na ovoj ~len }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (3) Toj koj{to }e odzeme ili uni{ti li~na karta, paso{ ili druga tu|a identifikaciona isprava zaradi vr{ewe na deloto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. (4) Toj koj{to koristi ili ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi od lice za koe znae deka e `rtva na trgovija so lu|e, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (5) Ako deloto od stav (4) na ovoj ~len e storeno so dete ili maloletno lice, storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (6) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (7) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto, se odzemaat. Krium~arewe na migranti ^len 418-b (1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto, so grabnuvawe, izmama, od koristoqubie, so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na
12

nemo}ta na drug, ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica, kako i toj {to pravi, nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel, }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. (2) Toj {to vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a migranti, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako pri vr{eweto na delata od stavovite (1) i (2) e zagrozen `ivotot ili zdravjeto na migrantot, ili so migrantot se postapuva osobeno poni`uva~ki ili surovo, ili se spre~uva toj da gi koristi pravata {to mu pripa|aat spored me|unarodnoto pravo, storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (4) Ako deloto od stavovite (1) i (2) e storeno so maloletno lice, storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (5) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto, se odzemaat.

Organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti ^len 418-v (1) Toj {to organizira grupa, banda ili drugo zdru`enie za vr{ewe na krivi~ni dela od ~lenovite 418-a i 418-b, }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (2) Toj {to }e stane pripadnik na grupa, banda ili drugo zdru`enie od stav (1) ili na drug na~in ja pomaga grupata, bandata ili zdru`enieto, }e se kazni so zatvor od najmalku edna godina. (3) Pripadnik na grupata od stav (1) koj }e ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea, }e se oslobodi od kazna. (4) Toj {to povikuva, pottiknuva ili poddr`uva izvr{uvawe na krivi~nite dela od ~lenovite 418-a i 418-b, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. - Zakon za Krivi~na Postapka, Slu`ben vesnik br. 15/1997 so Izmenite i Dopolnuvawata od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Krivi~na Postapka, Slu`ben vesnik na RM br.74 od 22.10.2004 godina.

13

FDSATFRTRWYTRW

14

GLAVA 1

PRAKTIKUM
-Merki {to se prezemaat na grani~nite premini na Republika Makedonija zaradi prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migrantiG G G G G G

Definicija Pravna Ramka Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili na krajna destinacija Kriminalni mre`i na distribucija Koi se `rtvite Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e i kriminalnite strukturi prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e

Celta na ovaa glava e da ni gi prika`e merkite na prevencija na grani~nite premini vo delot na borbata protiv trgovijata so lu|e, nameneti za ovlastenite slu`beni lica na grani~nite premini, koi ne se specijalizirani vo borbata protiv trgovijata so lu|e, no koi, pak, vo tekot na svoeto sekojdnevno rabotewe i izvr{uvawe na svoite dol`nosti mo`at da se sretnat so izvr{itelite i `rtvite na ovoj vid krivi~ni dela. Vo nasoka na ispolnuvawe na ovaa cel potrebno e da se postigne slednovo: Zgolemuvawe na svesta na nespecijaliziranite slu`beni lica na grani~nite premini za primena na zakonot vo pogled na fenomenot na kriminalot na trgovijata so lu|e. Nivno osposobuvawe da go prepoznavaat ovoj kriminal koga naiduvaat na nego kako del od nivnite sekojdnevni dol`nosti. Nivno osposobuvawe za profesionalno i adekvatno postapuvawe sprema kakva bilo indicija ili tvrdewe za postoewe na
15

krivi~no delo trgovija so lu|e i sprema sekoja potencijalna `rtva na toj kriminal. Nivno osposobuvawe za prepoznavawe i sobirawe na kriminalisti~ki informacii povrzani so ovoj vid na kriminal. 1.1. Definicija Izvornata definicija, od koja e izvedena i doma{nata, proizleguva od Protokolot na ON za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca od 2000 godina, poznat kako Protokol od Palermo, ~len 3: a) Trgovija so lu|e zna~i regrutirawe, transportirawe, transfer, zasolnuvawe ili prifa}awe na lica, po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prinuda, ili kidnapirawe, izmama, zala`uvawe ili so zloupotreba na mo} ili na sostojba na nemo} ili so davawe ili primawe na pari ili korist, zaradi postignuvawe na soglasnost na nekoe lice koe ima kontrola nad drugo lice, zaradi potrebite na eksploatacija. Eksploatacijata, vo najmala raka, kako minimum, ja opfa}a eksploatacijata na prostitucijata na drugi lica ili drugi formi na seksualna eksploatacija, prinudna rabota ili prinudni uslugi, ropstvo ili praksi sli~ni na ropstvoto, sluguvawe ili vadewe na organi. b) Soglasnosta na `rtvata na trgovija so lu|e poradi namerata za eksploatacija predvidena vo to~kata (a) na ovoj ~len nema da bide relevantna onamu kade {to e upotreben nekoj od na~inite opredeleni vo to~kata (a). v) Regrutiraweto, prevezuvaweto, transferot, zasolnuvaweto ili prifa}aweto na dete za potrebi na eksploatacija }e se smetaat za trgovija so lu|e duri i koga toa ne vklu~uva nekoj od na~inite opredeleni vo to~kata (a) na ovoj ~len. g) Poimot dete zna~i sekoe lice koe e na vozrast pod osumnaeset ( 18 ) godini. Palermo Protokolot za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e osobeno `eni i deca od 2000 godina e sostaven
16

del na Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal od 2000 godina. 1.2. Pravna ramka Od aspekt na grani~nata policija osobeno treba da se imaat vo predvid Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija, Zakonot za vnatre{ni raboti i Zakonot za preminuvawe na dr`avna granica koi sodr`at odredbi koi gi inkriminiraat trgovijata so lu|e, krium~areweto so migranti i nelegalniot vlez preku dr`avnata granica. 1.3. Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili krajna destinacija Postojat dva osnovni metoda na vleguvawe vo dr`avata: Legalno - so patni~ki motorni vozila, taksi vozila, avtobusi, kamioni, vozovi i sli~no, preku prezentirawe na ispravni patni dokumenti i vizi. Nelegalno - preku ilegalni kanali vo dol`inata na zelenata granica, so patni~ki vozila, tovarni motorni vozila-kontejneri ili pe{. Od dosega{noto iskustvo, trgovcite preferiraat da gi prevezuvaat `rtvite so patni~ki motorni vozila, na legalen na~in, so nivnite sopstveni ili falsifikuvani dokumenti, no ne e retka pojavata tie da patuvaat i sami ili vo nivna pridru`ba, so taksi vozila ili so drug vid na prevoz (avtobusi, avioni, vozovi i sli~no), a vo nekoi slu~ai duri i pe{. 1.4. Kriminalni mre`i koi se zanimavaat so regrutirawe i transportirawe na potencijalnite `rtvi Kriminalnite grupi regrutiraat i transportiraat `rtvi od edna preku druga dr`ava (zemja na poteklo i zemja na tranzit) i niv gi prodavaat vo lokalni bordeli i krugovi na prostitucija vo nekoja treta dr`ava (zemja na krajna destinacija). Vo vrska so ova, Republika Makedonija naj~esto se javuva kako zemja na tranzit i zemja na krajna destinacija.
17

Organiziranite kriminalni mre`i glavno poteknuvaat od Ukraina, Moldavija, Rusija, Belorusija, Bugarija, Romanija, Albanija, Srbija i Crna Gora i drugi dr`avi od kade {to naj~esto poteknuvaat i `rtvite na ovoj vid kriminal. 1.5. Koi se `rtvite? Va`no e da se zapomni faktot deka ne postoi nitu eden to~en profil na liceto - potencijalna `rtva na trgovija so `eni i deca. No, i pokraj toa, slednive karakteristiki naj~esto mo`at da se prepoznaat kaj potencijalnata `rtva: Potencijalnite `rtvi, naj~esto se `eni i devojki, no i ma`i i mom~iwa. Potencijalnite `rtvi naj~esto se na vozrast me|u 18 i 30 godini. No, s pogolem e brojot na pomladi lica. Potencijalnite `rtvi naj~esto se regrutiraat od mali ruralni sredini ili sredno golemi gradovi vo siroma{ni regioni. Potencijalnite `rtvi, vo najgolem broj, se nevraboteni i siroma{ni lica. Potencijalnite `rtvi naj~esto se lica so niski edukativni standardi i mnogu retko zboruvaat stranski jazik, no ova ne e pravilo bidej}i mo`at da se sretnat i `rtvi koi{to se dobro educirani, pa duri i da imaat i visoko obrazovanie. Klu~no pra{awe za slu`benicite koi rabotat na grani~nite premini pretstavuva pravilnoto i brzo identifikuvawe na liceto - potencijalna `rtva na trgovija so lu|e. Imeno, dopolnitelen faktor od kriti~no zna~ewe e potrebata da se pravi razlika me|u trgovijata so `eni i deca i krium~areweto na migranti. 1.6. Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e i kriminalnite strukturi - prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e 1.6.1. Prva faza: Ocenka na indiciite pred sproveduvawe na prvi~noto kratko intervju Prvata faza otpo~nuva vo momentot na samoto pristignuvawe na grani~niot premin na potencijalnite `rtvi i nivnite prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e koi se zanimavaat so organizacija i
18

sproveduvawe na nivniot transport. Ovaa faza se sostoi od prvi~no vnimatelno razgleduvawe na nadvore{nite okolnosti pred da im se postavi kakvo bilo pra{awe na potencijalnite `rtvi ili potencijalnite storiteli na ova krivi~no delo. Vo ovaa faza potrebno e da se ocenat slednive indikatori: Vozrasta - potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e obi~no se na vozrast od 18 do 30 godini {to ne zna~i deka vo ovoj vid na kriminal ne mo`e da bidat vovle~eni i maloletni lica. Polot - trgovija so `eni i mladi devojki zaradi seksualna eksploatacija ostanuva najgolema i najprofitabilna forma na eksploatacija. Trgovijata so pripadnici na ma{kiot pol za potrebite na prostitucija, osobeno tinejxeri i pomladi mom~iwa, zapo~nuva da se zgolemuva i taa ne smee da se isklu~i. Dr`avjanstvoto - naj~esto potencijalnite `rtvi na trgovijata se lica koi poteknuvaat od siroma{ni regioni i dr`avi kako {to se Ukraina, Rusija, Moldavija, Romanija, Bugarija, Albanija, Srbija i Crna Gora i drugi. Patnite dokumenti - obi~no im se odzemaat na `rtvite od strana na kriminalnite strukturi kako del na mehanizmite za kontrola od strana na trgovcite. Voobi~aeno, potencijalnata `rtvata nema da gi poseduva dokumentite, tuku za kontrola na grani~niot premin gi predava prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e. Ne se retki slu~aite nivnite patni ispravi i vizi da bidat falsifikuvani ili ukradeni, pa za taa cel i na niv mora da im se obrati osobeno vnimanie. Pri kontrolata na patnite ispravi treba da se proveri dali imaat pe~ati i od drugi me|unarodni grani~ni premini i od koi datumi se pe~atite i dali e ova nivna prva poseta na Republika Makedonija. Voziloto i negovite soobra}ajni dokumenti - voziloto so koe se prevezuvaat licata naj~esto e ispravno i so uredni dokumenti, no mo`no e, vo odredeni slu~ai, da e ukradeno, a dokumentite za voziloto da se falsifikuvani. Za taa cel i na ovie dokumenti treba da im se obrati posebno vnimanie. Isto taka,
19

postojat i nadvore{ni vidlivi belezi na voziloto koi{to mo`at da uka`at deka toa e steknato po pat na kra`ba (menuvani i staveni neoriginalni strani~ni stakla, o{teteni predni bravi na vratite, neposeduvawe na originalni klu~evi ili upotreba na pove}e klu~evi namesto eden, nedostatok na zadna brava na baga`nikot, nemawe ili vgradeno neoriginalno kapa~e na rezervoarot za gorivo i sli~no). Dokolku voziloto e na tu|o ime, treba da se posveti osobeno vnimanie na polnomo{noto za negovo upravuvawe i negovata verodostojnost. Nivniot broj - obi~no prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e prevezuvaat edno do dve lica. 1.6.2. Vtora faza: Prvi~no kratko intervju so prevoznikot/ potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite Prvo, gorenavedenite treba da bidat zapra{ani za motivite i celta na nivnoto patuvawe. Potrebno e da se najde logi~na povrzanost me|u prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite (rodninski vrski, delovni vrski, prijatelski ili qubovni vrski i sli~no) i nivnata cel na patuvawe. Dokolku vo patnata isprava na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e e zabele`itelno negovoto ~esto patuvawe vo edna od rizi~nite zemji, toj treba da bide zapra{an za celta i motivite na negovite ~esti patuvawa. Dokolku tranzitiraat treba da bidat zapra{ani za kontakti vo zemjata vo koja{to odat, adresi, telefonski broevi, aktivnosti, poznavawa za zemjata vo koja{to patuvaat i sli~no. Treba da bidat zapra{ani za sumata na pari {to ja poseduvaat (obi~no potencijalnite `rtvite voop{to ne poseduvaat ili poseduvaat mala suma na pari poradi nivniot socijalen status). Vidlivi znaci na povreda - kakvi bilo vidlivi znaci na fizi~ki povredi na liceto ili teloto na patnicite/potencijalnite `rtvi mo`e da pretstavuvaat indikator za trgovija so lu|e. Potencijalnite `rtvi se obi~no izlo`eni na zloupotre20

ba od strana na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e. Za taa cel treba da bidat pra{ani kade, koga i kako gi zdobile povredite. Znaci vo nivnoto nadvore{no odnesuvawe - vo tekot na intervjuto treba da se sledi nivnoto odnesuvawe (govorot na nivnoto telo). Voobi~aeno, na postavenite pra{awa odgovara prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e pri {to site mo`at da manifestiraat znaci na nevoobi~aena nervoza. Treba da se nastojuva da se porazgovara i so sopatnikot/potencijalnata `rtva. Drugi nadvore{ni znaci koi mo`at da se manifestiraat kaj prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e se: triewe i potewe na dlankite, treperliv glas, su{ewe na ustata i poradi toa ~esto obli`nuvawe, silno ~ukawe na vratnata arterija, nevoobi~aeno silno stiskawe ili tropawe so prstite na volanot od voziloto, menuvawe na stanici, kaseti ili kompakt diskovi na radiouredot vo voziloto, menuvawe na temata na razgovor, vrtewe na pogledot na strana, izbegnuvaj}i go pogledot o~i vo o~i i sli~no. Dokolku postojat pove}e od gorenavedenite indikatori, potrebno e slu`benikot na paso{ka kontrola za ova vedna{ da go izvesti rakovoditelot na smena. Toj treba da organizira prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite/potencijalnite `rtvi vedna{ da bidat razdvoeni, a voziloto da bide preparkirano na strana i soodvetno pretreseno vo prisustvo na voza~ot/ potencijalniot trgovec, a podocna i soodvetno obezbedeno. Pri pretresot, od prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e treba da se odzemat site dokumenti, kreditni karti~ki, liv~iwa so telefonski broevi, mobilniot telefon i sli~ni predmeti i dokumenti. Za site predmeti i dokumenti koi vremeno se odzemaat vedna{ mora da mu se izdade potvrda za privremeno odzemeni predmeti. Licata-sopatnici/potencijalnite `rtvi treba da bidat povikani vo slu`benite prostorii zaradi prodol`uvawe na intervjuto so niv. 1.6.3. Treta faza: Intervju Za taa cel sekoe od licata mora da bide odneseno vo posebna prostorija so cel podocne`no vr{ewe na komparativna analiza na dadenite odgovori na postavenite pra{awa, voo~uvawe na nelogi~nosti i utvrduvawe kaznena odgovornost.
21

Potencijalnata `rtva treba da bide intervjuirana od strana na slu`benik od ist pol, i kako {to se predviduva vo zakonite so posredstvo na preveduva~. Pritoa, mora da se ima predvid deka mo`e da postoi elementot na izmama sodr`an vo ova krivi~no delo i deka potencijalnata `rtva ne e svesna za svojata podocne`na uloga (taa naj~esto e izmamena deka }e raboti kako kelnerka, tan~erka, dadilka, masa`erka, hostesa i sl.). Vo retki slu~ai mo`no e vrz potencijalnata `rtva da bila primeneta i prisilba - grabnuvawe, poradi {to taa se nao|a vo posebna psihi~ka sostojba na emotiven stres, strav i nedoverba kon drugi lica. Potrebno e na potencijalnata `rtva da se ponudi lekarska pomo{, ne{to za piewe ili jadewe, da se predo~i deka sega e na bezbedno mesto i deka }e se pomogne. Ova e so cel da se pridobie nejzinata doverba zaradi otpo~nuvawe na intervjuto, no ne po sekoja cena. Vo vakvi situacii najdobro e so potencijalnata `rtvata da razgovara obu~en psiholo{ki sovetnik koj treba da se obezbedi od zdravstvena ustanova ili nevladina organizacija (NVO). Ova osobeno treba da se praktikuva vo slu~aite koga potencijalnata `rtva e dete. Dokolku stanuva zbor za slu~aj poinakov od gorenavedeniot, intervjuto so potencijalnata `rtva treba da prodol`i so slednite pra{awa: Li~ni detali - od potencijalnata `rtva prvo treba da bide pobarano da gi ka`e svoite generalii (ime, prezime i tatkovo ime, datum i mesto na ra|awe, dr`avjanstvo, bra~na sostojba, doma{na adresa, doma{en telefonski broj, profesija, cel na patuvaweto i dr.), kako i da prezentira kakvi bilo drugi dokumenti za nejzina identifikacija. Po ova potencijalnata `rtva treba da bide zapra{ana i za li~nite podatoci na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i ostanatite sopatnici/potencijalnite `rtvi: ime i prezime, data i mesto na ra|awe, dr`avjanstvo, bra~na sostojba, profesija, vrabotuvawe, imotna sostojba, kolku dolgo se poznavaat, kade se zapoznale, vo kakvi odnosi se (qubovni, prijatelski, semejni ili drugi), dali nad nea bila primeneta prisilba od strana na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i sl. Dokolku izjavi deka bilo veteno vrabotuvawe, vo koja dejnost potencijalnata `rtva veruvala deka }e bide
22

anga`irana po pristignuvaweto vo dr`avata na destinacija, koj go iniciral prviot kontakt i dali taa se prijavila na nekoj oglas za vrabotuvawe vo stranstvo, kakvi bile finansiskite aran`mani. Dali potencijalnata `rtva odnapred platila odredena suma na pari ili dali postoel kakov bilo aran`man na dol`ni~ki odnos. Dali na potencijalnata `rtva bilo ka`ano deka taa mo`ebi }e treba da plati i za tro{ocite za prevoz, smestuvawe i sl. Dali ~lenovite na nejzinoto semejstvo ili drugi nejzini bliski lica znaele za aran`manite i za toa kade }e patuva, ili bilo nalo`eno za toa da ne ka`uva nikomu. Prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e - po izvr{eniot detalen pretres na voziloto i baga`ot, isto taka se prodol`uva intervjuto so prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e pri {to mu se postavuvaat sli~ni pra{awa kako i na potencijalnata `rtva (ime, prezime i tatkovo ime, prekar, datum i mesto na ra|awe, dr`avjanstvo, doma{na adresa, doma{en telefonski broj, bra~na sostojba, profesija, imotna sostojba, cel na patuvaweto, podatoci za voziloto koe{to go upravuva i dr.), kako i da prezentira kakvi bilo drugi dokumenti za negova identifikacija (li~na karta, voza~ka dozvola, kreditni karti~ki i sli~no). Po ova toj treba da bide zapra{an i za li~nite podatoci na ostanatite sopatnici/potencijalnite `rtvi: ime i prezime, data i mesto na ra|awe, dr`avjanstvo, bra~na sostojba, profesija, vrabotuvawe, imotna sostojba, kolku dolgo se poznavaat, kade se zapoznale, vo kakvi odnosi se (qubovni, prijatelski, semejni ili drugi) i sli~no. Dokolku podocna, pri vr{eweto na komparativna analiza na intervjuata, se voo~at odredeni nesovpa|awa vo nivnite izjavi, postojat indicii ili osnovi za somnenie deka e mo`no da stane zbor za potencijalna `rtva na trgovija so lu|e. Na primer: prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e ~estopati za svojata sopatni~ka tvrdat deka im e devojka ili verenica koja{to ja poznavaat podolg vremenski period i so koja{to imaat namera da stapat vo brak. No, sprotivno na ovie tvrdewa, voobi~aeno eden za drug ne znaat da ka`at odredeni detali kako {to se to~no ime i prezime, tatkovo ime, to~na data na ra|awe, profesija i sli~ni detali koi{to, dokolku nivnoto tvrdewe e to~no, bi trebalo da gi znaat eden za drug. Za taa cel potrebno e liceto prevoznik/potencijalen trgovec so lu|e vedna{ da bide zadr`ano vo soodvetna prostorija.
23

Vo slu~aite vo koi{to licata/potencijalni `rtvi patuvaat sami ili vo ne~ija pridru`ba, so nekoe od prevoznite sredstva (avion, voz, avtobus, taksi) ili granicata ja minuvaat pe{, a pritoa postojat izvesni indicii bazirani na zemjata na poteklo, vozrasta, polot, motivite za vlez i prestoj, sumata na pari~ni sredstva so koi{to raspolagaat i sli~no, potrebno e so niv vo slu`benite prostorii da se izvr{i slu`ben razgovor-intervju i da im se dade da popolnat Pra{alnik koj e vo prilog kako Aneks 2 na Praktikumot. Imaj}i predvid deka potencijalnata `rtvata na trgovijata so lu|e ne e kriminalec, taa mora da dobie tretman soodveten na nejzinata polo`ba i mora celo vreme da bide tretirana na ~uvstvitelen i profesionalen na~in i so celosna po~it na nejzinite ~ovekovi prava i dostoinstvo. Rakovoditelot na smena e dol`en na najbrz mo`en na~in za slu~ajot da go izvesti Sektorot za borba protiv organiziraniot kriminal, zaradi prevzemawe natamo{ni merki od nivna nadle`nost. Po ova treba da se izgotvi i soodveten slu`ben materijal (slu`beni bele{ki, operativni informacii i sli~no) za izvr{enite razgovori i prezemenite merki i dejstva. Vo slu~aite kade {to ne se konstatirani elementi na postoewe na ova krivi~no delo, a, sepak, postoele odredeni indicii za toa, treba da se izraboti operativna informacija koja{to }e bide dostavena do Sektorot za kriminalisti~ko razuznavawe i analiza i do analiti~kite slu`bi vo Ministerstvoto, so cel sozdavawe na baza na podatoci za ovaa pojava, osobeno za prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e, kako i za vozilata koi tie gi koristat.

24

GLAVA 2

PRAKTIKUM
-Postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica od specijaliziranite i nespecijaliziranite slu`bi vo otkrivaweto i prevencijata na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti-

Regrutacija Tranzit Krajna destinacija Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Kontakt so `rtvata Intervju Dokumentirawe Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi od trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija Celta na ovaa glava e da ni ja obrazlo`i razlikata me|u krivi~nite dela trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti koi mo`at da bidat mnogu sli~ni kako i da ni gi pojasni indiciite koi na Ovlastenite slu`beni lica (OSL) na MVR bi im uka`ale za eventualno postoewe na nekoe od ovie dela, osobeno pri kontrolata na grani~nite premini, kontrolata na soobra}ajot i redovnoto patrolirawe. Razlikata pome|u osnovnite oblici na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti vedna{ mo`e da se voo~i od zakonskata inkriminacija na istite vo KZ: ^len 418-a Trgovija so lu|e (1) Toj {to so sila, seriozna zakana doveduva vo zabludi, ili drugi formi na prisilba, grabnuvawe, izmama, so zloupotreba na svojata
25

polo`ba ili sostojba na bremenost, nemo}, fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug, ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice, vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija, pornografija, prinudna rabota ili sluguvawe, ropstvo, prisilni brakovi, prisilna fertilizacija, nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos, ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo, }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. ^len 418- b Krium~arewe na migranti (1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto, so grabnuvawe, izmama, od koristoqubie, so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na nemo}ta na drug, ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica, kako i toj {to pravi, nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel, }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. Informaciite do koi doa|aat OSL se od ogromno zna~ewe za specijaliziranite slu`bi za borba protiv ovoj vid kriminal. Poradi ova, OSL treba da znaat deka eden od na~inite na analizirawe na procesot na trgovija so lu|e e preku slednive fazi: Regrutacija Tranzit i Krajna destinacija Kako {to e ve}e napomenato, Republika Makedonija naj~esto se definira kako tranzitna i zemja na krajna destinacija na `rtvite na trgovijata so lu|e. Treba da se ima vo predvid deka vo Republika Makedonija postoi mo`nosta za pojava na potencijalni `rtvi na vnatre{na trgovija so lu|e naj~esto zaradi seksualna eksploatacija, iako toa ne bi zna~elo deka e isklu~ena i trudovata eksploatacija. Vo vakov slu~aj treba da se deluva preventivno. 1.1. Regrutacija Ova e faza vo koja licata naj~esto se obiduvaat da gi regrutiraat svoite `rtvi so nudewe na la`ni vrabotuvawa, nudewe pomo{ na onie
26

koi sakaat da ja napu{tat mati~nata zemja od ekonomski pri~ini, no za toa ne poseduvaat soodvetni vizi i sl. Ovie uslugi naj~esto se reklamiraat preku elektronskite i pe~atenite mediumi. Treba da se znae deka, do sega, Republika Makedonija oficijalno ne se smeta za zemja na poteklo na `rtvi na trgovijata so lu|e. Sepak ova ne ja eliminira mo`nosta Republika Makedonija da stane i zemja na poteklo posebno ako se ima vo previd deka istite olesnuva~ko-naveduva~ki faktori ve}e postojat vo zemjata. Ova naveduva na potrebata OSL na MVR koi vr{at patrolna slu`ba, redovno da gi sledat oglasite vo javnite glasila koi nudat vrabotuvawe vo stranstvo, posreduvawe za dobivawe vizi za patuvawe vo stranstvo, razni oglasi so koi se baraat mladi lu|e za rabota kako kelneri-ki, obi~no vo drug grad vo dr`avata, reklami na razni agencii za li~ni kontakti itn. Ovie OSL treba da vr{at proverki dali ne{to od ova se slu~uva vo reonot kade {to patroliraat i dokolku toa e slu~aj, vedna{ da zapo~nat so pribirawe na informacii, a istovremeno da bide izvestena i specijaliziranata slu`ba vo MVR, zadol`ena za borba protiv trgovija so lu|e. Izvonredno korisni }e bidat informaciite za: Sopstvenikot na agencijata; Adresata na sedi{teto na agencijata (dali agencijata e registrirana vo sudskiot registar); Telefonski broj na agencijata (naj~esto telefonskiot broj e registriran na fizi~ko lice, pa potrebno e da se utvrdi koj go koristi); Vozilata koi gi koristat sopstvenicite na agenciite ili nekoj od vrabotenite; Mestata kade {to se organiziraat zaedni~ki dru`ewa na ~lenovite na agencijata za posreduvawe; Adresa kade {to se vr{at navodni intervjuirawa na zainteresiranite za vrabotuvawe vo stranstvo; Da se utvrdi liceto koe go vr{i intervjuto; Da se utvrdat {to pove}e podatoci za licata koi doa|aat na intervju; Dokolku ne se vo mo`nost da utvrdat to~ni podatoci, da se potrudat da obezbedat {to podetalen opis na licata; Kontinuirano da se zabele`uva to~noto vreme i mesto kade {to licata poznati kako izvr{iteli na ovoj vid krivi~ni dela bile zabele`ani i so kogo. Za sekoj podatok da se
27

izraboti slu`bena bele{ka i da se informira specijaliziranata slu`ba za borba protiv trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti; Operativno pokrivawe na stranski dr`avjani za koi postojat indicii deka se zanimavaat so somnitelni aktivnosti, a koi prijavile prestojuvali{te na stani~noto podra~je (~l.252 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). 1.2. Tranzit Ova e onoj moment od procesot na trgovija so lu|e koj mnogu te{ko mo`e da se razgrani~i od krium~areweto na migranti. Vo ovaa faza potencijalnata `rtva ili migrantot s u{te ne e svesna za svojata sostojba, odnosno veruva vo s ona {to i bilo veteno. Migrantot ili potencijalnata `rtva na trgovija so lu|e, s u{te sorabotuva so prevoznikot/potencijalniot trgovec, bidej}i taa e uverena deka s {to i bilo ka`ano pri regrutacijata e vistina i deka }e stasa do sakanata destinacija. Nekoi od niv ve}e platile za uslugite, s so cel da bidat prefrleni do krajnata destinacija. Ova u{te pove}e gi motivira `rtvite i migrantite da sorabotuvaat so prevoznikot/ potencijalniot trgovec i da se gri`at policijata da ne otkrie nekoj detal za niv. Vo ovaa faza so migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e naj~esto prvi se sre}avaat OSL od grani~nata policija, OSL koi vr{at kontrola na soobra}ajot, osobeno na magistralnite pati{ta, no ne retko i drugite pripadnici na MVR. Poradi toa, nivniot profesionalen pristap vo tie momenti e od ogromno zna~ewe. ^esto se slu~uva ona {to tie }e go konstatiraat, podocna da bide eden od glavnite materijalni dokazi pri procesuiraweto na ovie krivi~ni dela. Dokolku vo vozilo se zateknat lica za koi postoi somnevawe deka mo`ebi se ilegalni migranti ili pak potencijalni `rtvi na trgovija so lu|e (vo ovaa faza e mnogu te{ko da se utvrdi dali se raboti za migranti ili `rtvi na trgovija so lu|e, osobeno pri prviot kontakt na soobra}ajnata ili grani~nata policija), neophodno e da bidat prezemeni slednive dejstva: Pregled na prevoznite sredstva, patnicite i baga`ot vo soglasnost so ~lenovite 53, 54, 55, 56, 57, 58 i 59 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR;
28

Isklu~itelno e va`no da se sostavi slu`bena bele{ka za izvr{eniot pregled (~len 53 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR) i primerok od nea da bide dostaven do specijaliziranata slu`ba vo MVR, kako bi mo`ela da se prilo`i kako dokaz so eventualnata krivi~na prijava; Pri prezemaweto na ovie dejstva ne treba da se dozvoli razgovor me|u licata koi se nao|aat vo voziloto, nitu pak da im se dozvolat kakvi bilo telefonski kontakti; Dokolku se raboti za stranski dr`avjani, vnimatelno da se razgledaat nivnite patni ispravi. Zadol`itelno da se proveri dali vo niv imaat viza za zemjata na krajna destinacija; Ako licata se prevezuvaat so taksi vozilo, iako gi ima obele`jata na taksi kompanijata, da se sprovede istata postapka, zatoa {to naj~esto, vo organiziranite grupi na trgovcite so lu|e, prevoznicite ja koristat ulogata na taksisti; Da se obrati vnimanie na site liv~iwa, notesi i zabele{ki koi }e bidat pronajdeni. Voobi~aeno, migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e, vo ovaa faza kaj sebe imaat adresa so edno ime ili telefonski broj od zemjata na krajnata destinacija, od ~ovekot koj u~estvuva vo nivnoto krium~arewe ili eksploatacija; Ednakvo vnimanie da se obrati dokolku vo voziloto ima samo ma{ki lica, zatoa {to trgovijata so lu|e ne pretpostavuva samo seksualna eksploatacija na `enski lica, tuku, isto taka, i seksualna eksploatacija na ma{ki lica i deca, kako i eksploatacija na trudot; Organiziranata kriminalna grupa koja se zanimava so vakov vid kriminal re~isi sekoga{ ima u{te najmalku edno ili pove}e od edno vozilo koi go sledat voziloto vo koe se nao|aat migrantite ili potencijalnite `rtvi. Ne retko toa e isto taka obele`ano taksi vozilo. Kako indicija deka se raboti za vakov vid kriminal mo`e da poslu`i i dokolku kaj nekoj od patnicite se pronajde dokument so negovite li~ni podatoci, onie koi gi prezentiral na OSL kako del od svoite patni ispravi (PI) ili nekakov drug doku29

ment. Ova od pri~ina {to koga na migrantite im se obezbeduvaat falsifikuvani PI (~esto i makedonski PI), podatocite od vakvite dokumenti im se davaat odnapred kako bi mo`ele da gi nau~at, vo slu~aj na kontrola; Falsifikuvaweto naj~esto se sostoi vo promena na fotografijata, {to zna~i deka taa PI e koristena pove}e pati. OSL treba da go iskoristat toa i na korisnikot na PI vo koja ima pe~ati od grani~ni premini od pove}e patuvawa, osobeno vo porazvienite zemji, da mu postavat nekolku pra{awa za tie zemji (kade bile, vo koj grad, na koja adresa prestojuvale, dali posetuvale nekoi restorani vo gradot kade {to prestojuvale i sl.); ^estopati se slu~uva patnite ispravi na migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e, vo ovaa faza, da se nao|aat kaj voza~ot/potencijalniot trgovec ili nekoj od ~lenovite na organiziranata kriminalna grupa koj patuva zaedno so niv. Toj, sekako, }e ima nekakvo objasnuvawe za toa, me|utoa, od krucijalno zna~ewe za celiot natamo{en tek na ovoj slu~aj i negovoto procesuirawe, e sostojbata da se konstatira vo slu`bena bele{ka koja }e ja sostavi OSL (~len 53 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR); Se slu~uva migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e vo fazata na tranzit, da prestojuvaat opredelen period vo Republika Makedonija. Ova mo`e da se konstatira pri pregledot na nivnite PI. OSL treba da go iskoristat i ovoj moment i da postavat pra{awa za toa kade prestojuvale vo Republika Makedonija, na koj grani~en premin vlegle vo dr`avata, kade ja izvadile tranzitnata viza (dokolku taa se nao|a vo PI) i sl.; Pristapot kon vakvite pregledi na vozila, patnici, baga`, treba da bide isklu~itelno seriozen i profesionalen. Potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e redovno se zapla{uvani od strana na kriminalcite deka imaat prijateli vo policijata, deka im pla}aat na policajcite so cel da ja imaat nivnata za{tita itn. Zatoa, premnogu prijatelskiot odnos na voza~ite/potencijalnite trgovci ili sopatnicite/ potencijalnite `rtvi, na koj tie insistiraat, treba da bide
30

indicija za OSL deka mo`ebi pred sebe imaat `rtvi na trgovija so lu|e ili ilegalni migranti, zaedno so ~lenovi na organizirana kriminalna grupa; OSL treba da bidat dlaboko uvereni deka pri vakvite kontroli, vsu{nost od niv po~nuva steknuvaweto na doverbata na potencijalnite `rtvi i nivnata transformacija vo svedoci vo podocne`niot tek na slu~ajot; OSL ne treba da o~ekuvaat potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e da bidat povle~eni, ta`ni, rasplakani, so vidlivi povredi po teloto itn. Tie, isto taka, pri pregledot mo`at da se odnesuvaat prijatelski kon OSL, duri i da koketiraat so niv. Mo`ebi prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e se zakanile deka }e mu nanesat nekakvo zlo na nekoj od nejzinoto ili negovoto semejstvo koe se nao|a daleku od Republika Makedonija. 1.3. Krajna destinacija Ova e fazata od procesot na trgovija so lu|e vo koja se sproveduva seksualnata ili drug vid eksploatacija na `rtvite. Ova e faza vo koja OSL najlesno mo`at da dojdat do opredeleni informacii koi mo`at da dadat indicii za eventualno postoewe na trgovija so lu|e. Vo ovaa faza, za da gi materijaliziraat kriminalnite aktivnosti, trgovcite moraat da ja reklamiraat svojata roba, a toa gi ~ini ranlivi i lesni za detekcija. Isto taka, i klientite (koga se raboti za seksualna eksploatacija) doa|aat do `rtvite, koristat nivni uslugi i so toa stanuvaat odli~en izvor na korisni informacii za OSL. Site informacii se od golema korist za specijaliziranite slu`bi za borba protiv trgovijata so lu|e i tie treba redovno da bidat pribirani, proveruvani i prosleduvani do niv. Zatoa, OSL, pri redovnoto patrolirawe, osobeno vnimanie treba da posvetat na slednovo: Da imaat spisok na site hoteli, moteli, no}evali{ta, no}ni klubovi i drugi ugostitelski objekti koi se nao|aat vo nivniot patrolen reon i da vr{at povremeni kontroli vo knigite za prestoj na gosti (~l.252 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR);
31

Da imaat spisok na site agencii za li~ni kontakti, sedi{ta na `e{ki linii, agencii za nedvi`nini, saloni za masa`a i sl. koi se nao|aat na nivniot reon; Da se obiduvaat da pribiraat {to e mo`no pove}e informacii za sopstvenicite na vakvite objekti i nivnite vraboteni (li~ni podatoci, vozila koi gi koristat, prijatelski vrski, telefonski broevi i sl.); @rtvite na trgovija so lu|e ne mora sekoga{ da bidat stranski dr`avjani, tie mo`at da bidat i dr`avjani na Republika Makedonija. Zatoa, pri patroliraweto treba da se obrati vnimanie i na pogore spomenatite objekti i lokali vo koi ima vraboteno makedonski dr`avjani, a koi se od drug kraj na dr`avata (lica od isto~na Makedonija rabotat vo zapadniot del na zemjata i sl.); Da pribiraat {to e mo`no pove}e informacii za stanovi koi se iznajmuvaat vo nivniot patrolen reon i nivnite sopstvenici; @rtvite na trgovijata so lu|e, osobeno zaradi seksualna eksploatacija, ~estopati se prevezuvaat do klientite so taksi vozila. Zatoa, korisno bi bilo dokolku OSL pribiraat informacii i za taksi zdru`enijata vo nivniot reon i da se obidat da vospostavat kontakti so dispe~erskite slu`bi na tie zdru`enija; Pri kontrolite vo ovie objekti pri sekojdnevnoto rabotewe OSL moraat da se odnesuvaat kako {to e navedeno vo gorenavedeniot tekst, vo odnos na steknuvawe na doverbata na `rtvite i nivnata transformacija vo svedoci. Ovie informacii treba redovno i navremeno da se prosleduvaat do specijaliziranite slu`bi vo MVR. 1.4. Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Ovie slu`bi vo MVR treba redovno da ja sledat sostojbata na podra~jeto na celata dr`ava. Tie treba da izgotvuvaat i soodvetni bazi
32

na podatoci, vo zavisnost od resursite so koi raspolagaat i gi analiziraat podatocite koi pristignuvaat. Prioritet na ovie slu`bi treba da bide proaktivnoto istra`uvawe na slu~aite na trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti, osobeno so ovlastuvawata koi gi dobivaat organite na progonot so Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za krivi~na postapka, odnosno posebnite istra`ni merki regulirani so ~l.142-b, 142-v, 142-g, 142-d, 142-|. Toa ne zna~i deka sekoga{ iskazot na nekoja `rtva }e inicira nivna itna akcija na terenot. Bidej}i ovoj vid kriminal redovno ima me|unarodni razmeri, ovie slu`bi moraat da ostvaruvaat i da odr`uvaat kontakti so soodvetnite stranski slu`bi, da razmenuvaat informacii so niv itn. Tie se zadol`eni za procesuiraweto na krivi~nite dela od ovoj vid. 1.5. Kontakt so `rtvata @rtvite na trgovijata so lu|e pristignuvaat do OSL na MVR na razli~en na~in: Nekoi uspevaat da izbegaat od mestoto kade {to bile prisilno ~uvani ili eksploatirani; Nekoi se pronajdeni pri kontrola od strana na MVR; Drugi, pak, preku diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva na nivnite mati~ni zemji vo Republika Makedonija itn. 1.6. Intervju Pripadnicite na specijaliziranite slu`bi se najpovikani da izvr{at kone~na procena dali navistina se raboti za `rtva na trgovija so lu|e. Zatoa, intervjuto koe ovie OSL go vodat so potencijalnite `rtvi treba da bide dobro osmisleno, odnapred isplanirano, a ovie odli~no da ja poznavaat situacijata na poleto na borba protiv trgovijata so lu|e vo zemjata i po{iroko. Po`elno e intervjuto da go vodi OSL od ist pol kako `rtvata, ili pak da se ostavi potencijalnata `rtva da izbere so kogo }e razgovara. Intervjuto so potencijalnite `rtvi ne treba da se vodi samo so cel da se obezbedi dokaz protiv osomni~eniot koj ve}e se nao|a vo
33

policijata, tuku treba da sodr`i pra{awa za site tri fazi od procesot na trgovija so lu|e. Intervjuto rezultira so ili bez potvrda na statusot na `rtva na trgovija so lu|e. Ova zna~i pribirawe na {to e mo`no pove}e podatoci za licata koi u~estvuvale vo ovoj proces, vklu~uvaj}i imiwa, prekari, tipovi i boja na vozila, zasolni{ta, telefonski broevi, mesta na eksploatacija, slu`beni lica koi bile vo kontakt so kriminalnata grupa i sl., za site dr`avi kade {to `rtvata prestojuvala ili tranzitirala. OSL moraat postojano da vodat osobena gri`a za bezbednosta na `rtvata. Sleden ~ekor e da se napravi procena na celokupnata situacija i da se donese odluka dali izvestuvawata dobieni od `rtvata }e predizvikaat itna akcija na OSL ili pak toa }e bide ostaveno za podocna. Poradi ova, treba da se napravi procena na rizicite. Pripadnicite na specijaliziranite edinici moraat sekoga{ koga toa e mo`no, pri vodeweto na intervjuto so potencijalnata `rtva da koristat pomo{ od stru~ni lica od NVO i MVR koi davaat psiholo{ka, medicinska, pravna pomo{ i poddr{ka na `rtvite kako i pomo{ od preveduva~ na maj~iniot jazik. Za site vaka pribrani informacii OSL moraat navremeno da go izvestat nadle`niot javen obvinitel i site natamo{ni merki treba da bidat planirani i prezemani so zaemen dogovor. Nikako ne smee da se slu~i javniot obvinitel (OJO) za slu~ajot da bide zapoznaen so podnesuvaweto na krivi~nata prijava. So potencijalnata `rtva pri intervjuto i natamo{nite kontakti so slu`benite lica ne smee da se postapuva kako so kriminalec. Soglasno so iskustvata na najdobrata evropska praksa, taa ne podle`i na sankcii za dejstvija koi gi storila kako `rtva na trgovija so lu|e. 1.7. Dokumentirawe Za prijavite koi OSL gi dobivaat od `rtvite na trgovija so lu|e, treba da sostavat zapisnik (~l.163 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite-PVR na MVR) kako {to e navedeno vo ~len 164 od Pravilnikot. Dokolku e potrebno, }e se pobara od `rtvite, svedocite i dr. koi toa mo`at da go storat, da izvr{at prepoznavawe na licata koi bile trgovci ili krium~ari (~l.137 od PVR na MVR). Koga se raboti
34

za ilegalni migranti ili pak krium~ari so lu|e, OSL zadol`itelno treba da prezemat se za da go utvrdat nivniot identitet (~l.132 od PVR na MVR) na na~in utvrden so ~lenovite 133, 134, 135, 138 od PVR na MVR. Dokolku OSL procenat deka e potrebno da izvr{at pretres na stan ili drugi objekti (~l.198, 199, 200, 201, 202,od ZKP), kade {to prestojuvale `rtvite na trgovija so lu|e, ilegalnite migranti ili pak nekoj od pripadnicite na kriminalnata grupa, ili pak smetaat deka }e pronajdat drugi predmeti koi mo`at da poslu`at vo nasoka na doka`uvawe na postoeweto na krivi~noto delo, tie toa treba da go planiraat mnogu vnimatelno. Mora povtorno da se ima predvid bezbednosta na onoj od kogo se primeni tie izvestuvawa, koj profil i kolku OSL se potrebni da go storat toa, da se odredi OSL koe }e gi pribira site pronajdeni dokazi. Isto taka, treba da se ima predvid zadol`itelnoto prisustvo na OSL- `ena. Site koi u~estvuvaat vo ovie dejstva mora da bidat svesni deka dokolku bidat pronajdeni drugi `rtvi na trgovija so lu|e, steknuvaweto na nivnata doverba vo instituciite na dr`avata i nivnata transformacija vo svedoci po~nuva tokmu od niv i moraat da vnimavaat na sekoja postapka. Odnosot na OSL treba da bide krajno profesionalen. Site obezbedeni dokazi so krivi~na prijava se dostavuvaat do nadle`niot javen obvinitel (~l.167 od PVR na MVR, ~l.141 od ZKP), a `rtvata se smestuva vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje. 1.8. Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi na trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija 1.8.1. Nekoi fakti za formiraweto na Tranzitniot Centar za Stranci Tranzitniot Centar za Stranci - `rtvi na trgovija so lu|e vo Republika Makedonija e vostanoven na 4 April 2001 godina. Odtoga{ pa navamu site identifikuvani `rtvi na trgovija so lu|e zadol`itelno se procesirat preku Tranzitniot Centar za Stranci (TCS), kade ostanuvaat se do nivnoto dobrovolno vra}awe vo zemjite na poteklo. Vredno e da se spomene deka pred negovoto postoewe `rtvite na trgovija so lu|e bile celosno pomognati od strana na IOM vo smisla na nivno hotelsko zgri`uvawe, anga`irawe na privatni agencii za
35

nivno obezbeduvawe, ishrana, obleka obezbeduvawe patni dokumenti za nivnoto dobrovolno vra}awe vo zemjata na poteklo. Ova e periodot koga deloto trgovija so lu|e ne bilo prepoznavano kako posebno krivi~no delo i kade istoto voglavno se procesiralo pod delata na Posreduvawe vo prostitucija ili pak ovozmo`uvawe na istata (~len 191, 192 od KZ na RM). Iako ottoga{ pa navamu mnogu e storeno na legislativen plan vo odnos na zbogatuvawe na instrumenatriumot za gonewe na delata od ovaa oblast so novi podobruvawa na KZ i na ZKP od ovoj aspekt, sepak zakonskata osnova na vaka vostanovenata praksa na procesirawe na `rtvi na trgovija so lu|e preku TCS, seu{te ne e jasno definirana so ogled na seu{te nezavr{eniot nacrt na noviot Zakon za stranci. Vo Zakonot za prestoj i dvi`ewe na stranci vo Republika Makedonija od 1992 godina, koj se u{te e vo primena, postoi ~len koj upatuva na postoeweto na Tranzitniot Centar za Stranci kako ustanova kade se upatuvaat stranskite dr`avjani-`rtvi na trgovija so lu|e pred nivnata repatrijacija. So donesuvaweto na noviot Zakon za Azil od 25 juni, 2003 godina, bea derogirani pove}eto oderedbi koi se odnesuvale na re`imot na begalcite me|u koi i ovaa za Tranzitniot Centar za Stranci. Ostanuva verbata deka noviot nacrt na Zakonot za Stranci dopolnitelno }e ja zacvrsti pravnata osnova na vakviot na~in na procesuirawe na @TL-stranski dr`avjan/ki preku TCS, iako vo negovata nacrt verzija e ostavena mo`nosta za smestuvawe na lica od isklu~itelno humanitarni pri~ini, razotkrieni na teritorijata na Republika Makedonija. 1.8.2. Strukturna postavenost na Tranzitniot Centar za Stranci i negovata uloga Inaku Tranzitniot Centar za Stranci se nao|a vo sklop na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo eden podolg period od negovoto formirawe za nego be{e odgovoren Sektorot za nelegalna migracija poto~no toga{niot Oddel za azil i nelegalna migracija. Eden negov del seu{te slu`i za smestuvawe na baratelite na azil ili pak za onie ~ie barawe e negativno procesirano i vo o~ekuvawe na nivna deportacija ili dobrovolno vra}awe vo zemjite na poteklo. Soglasno so novite zakonski izmeni upravuvaweto so Tranzitniot Centar za Stranci e vo nadle`nost na Grani~nata policija. So implementirawe na Programata KARDS vo Republika Makedonija se sozdavaat uslovi za izgradba na nov prifaten centar za baratelite za azil i sega{niot centar }e bide celosno namenet za
36

`rtvite od trgovija so lu|e - stranski dr`avjan/ki, otkrieni na teritorija na Republika Makedonija. So negovoto formirawe se sozdadoa osnovni preduslovi za standardizirano procesirawe na `rtvite od ovoj vid kriminal, i za poefikasen progon na storitelite na ova delo. Polnoto ime na ovaa ustanova e Tranziten Centar za Stranci - `rtvi na trgovija so lu|e, i se nao|a vo Skopje. Kapacitetot na Centarot iznesuva 20 legla, no so mali preureduvawa istiot ovozmo`uva smestuvawe na 40 - 50 lica - @TL. Vo Tranzitniot Centar za Stranci `rtvite se zgri`uvaat otkako }e bidat identifikuvani od strana na MVR, i vo nego ostanuvaat do nivnoto dobrovolno vra}awe vo mati~nite zemji, so posredstvo i so asistencija na IOM i vo koordinacija so MVR-Grani~nata policija, Oddelot protiv organiziran kriminal i NVO. Pristapot do Tranzitniot Centar za Stranci e ograni~en i restriktiven i MVR e nadle`no za bezbednosta i za{titata na objektot. So ogled na mo`noto u~estvo na `rtvite vo sudski postapki pokrenati protiv storitelite na krivi~nite dela trgovija so lu|e, vo svojstvo na svedoci odnosno o{teteni, a so cel zgolemuvawe na efikasnosta vo goneweto na ovoj vid kriminalitet, kako i postapuvawe so `rtvite od trgovija so lu|e soglasno me|unarodnite standardi, korisnicite na ovoj Praktikum treba da bidat informirani za slednoto: Site informacii vo odnos na dostapnosta, statusot i sostojbata na sekoj stranski dr`avjanin-`rtva od trgovija so lu|e, nezavisno od nejzinoto svojstvo na svedok ili o{teten, mo`e da se dobijat edinstveno od strana na Oddelot protiv organiziraniot kriminal. IOM nema da gi otkrie doverlivite podatoci za `rtvata na trgovija so lu|e bez predhodno pismeno odobrenie od istata, osven koga e neophodno ograni~eno otkrivawe na doverlivi podatoci, koi ne se od li~na priroda, na dr`avnite organi zaradi za{tita na bezbednosta na drugi @TL koi seu{te se pod kontrola na trgovcite so lu|e, ili zaradi za{tita na drugi lica za koi postoi mo`nosta da bidat trguvani. MVR odnosno Oddelot za borba protiv trgovija so lu|e se obvrzuva sekoja pismena korespondencija, pokana ili izvestuvawe do `rtvata od strana na javnoto obvinitelstvo,
37

istra`nite sudii i drugite pravosudni organi i sudovi, vedna{ ja dostavi i vra~i na/do samata `rtva, a najkasno do krajot na naredniot raboten den. Vakvoto postapuvawe doprinesuva i za blagovremeno informirawe na `rtvata za svojstvoto vo koe se pokanuva, kako i mo`nosta da bide blagovremeno sovetuvana i pravno pomognata od strana na profesionalni pravni zastapnici i polnomo{nici. Ova od pri~ina {to obvrskata i kordinacijata za navremena dostava na pokanite za novo repatriranite `rtvi ja prezema MVR, preku soodvetnite slu`bi za me|unarodna policiska sorabotka. Dopolnitelno se informiraat (i pottiknuvaat) nadle`nite organi za progon, prvenstveno javniot obvinitel i istra`niot sudija deka odredeni predistra`ni dejstvija koi podrazbiraaat u~estvo na `rtvite, mo`at da gi prezemaat vo Tranzitniot Centar za Stranci, so prethodna najava i vo koordinacija so Oddelot protiv organiziran kriminal. Na toj na~in se prevenira povtorna viktimizacija na `rtvite so nivno vodewe nadvor od Centarot zaradi davawe na izjavi. 1.8.3. Aktivnosti vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci Od aspekt na pravilno postapuvawe na site korisnici na ovoj Praktikum, nu`no e istite da bidat zapoznaeni so aktivnostite koi vo koordinacija so IOM se odvivaat vo Tranzitniot Centar za Stranci, i toa: Sekoja `rtva na trgovija so lu|e smestena vo TCS e podlo`ena na Medicinska gri`a, nega i kontrola od strana na kompetenten medicinski tim na IOM, 12 ~asa na den i na povik, 7 dena vo nedelata. Isto taka so posredstvo i finansiska podr{ka na IOM, na `rtvite im e obezbedena soodvetna i stru~na post-traumatska, socijalno-reitegrativna psiho-socijalna terapija i sovetuvawe od strana na soodvetna Nevladina Organizacija specijalizirana i obu~ena za vakov tip na asistencija. So posredstvo i finansiska podr{ka na IOM na `rtvite od trgovija so lu|e smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci im e obezbedena besplatana pravna pomo{, sovetuvawe i pravno zastapuvawe. Vedna{ po smestuvaweto, `rtvata dobiva soodvetni pravni soveti vo odnos na nejziniot praven status,
38

nejzinite prava i obvrski vo soglasnost so va`e~kite pravni propisi, a dokolku e pokaneta na sudsko ro~i{te ili u~estvuva vo predistra`ni dejstvija, na `rtvata i e obezbedeno besplatno pravno pridru`uvawe, pomo{ i zastapuvawe. So toa se ovozmo`uva `rtvata blagovremeno da gi dobie site potrebni soveti vo odnos na nejzinite prava i obvrski kaka o{tetena, osobeno nejzinite prava i pouki za o{tetni pobaruvawa, pravo na preveduva~ i na branitel-odnosno polnomo{nik, u{te vo ranite fazi na postapuvawe, nezavisno od svojstvoto vo koe e povikana. Republika Makedonija, samostojno, no i so pomo{ od me|unarodnata zaednica (prvenstveno IOM), pravi napori vo odnos na dekriminalizacijata i zgri`uvawe na `rtvite od trgovija so lu|e, se gri`i za niv vo site fazi od postapkata, kako i za prevencijata na nivna reviktimizacija i humano repatrirawe vo zemjite na poteklo. Vo prodol`enie ke bidat prika`ani Standardnite operativni proceduri (SOP) koi vo detali gi reguliraat me|usebnite postapuvawa i koordinacija, kako i me|usebnite odgovornosti i zadol`enija na site subjekti koi imaat nadle`nost vo TCS. 1.8.4. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e - Standardni operativni proceduri vo Republika Makedonija Celta na Standardnite operativni proceduri se sostoi vo obezbeduvawe na konkretna poddr{ka vo pogled na implementiraweto na Nacionalnata Programa za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija, so poseben osvrt kon delot {to se odnesuva na pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo soglasnost so minimalnite humanitarni i ~ovekovi prava i soglasno so me|unarodno prifatenite standardi. Pomo{ta i poddr{kata na `rtvite na trgovija so lu|e e naso~ena kon unapreduvawe na uslovite i mo`nostite za sigurno i humano vra}awe preku za{tita i pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e, so vospostavuvawe na tranzitni domovi (tranzitni centri) kade {to `rtvite na trgovijata so lu|e }e najdat zasolni{te, hrana, preveduva~, informacii za nivnite prava, socijalna i zdravstvena gri`a i pravna pomo{. Standardnite Operativni Proceduri se odnesuvaat na slednive pra{awa:
39

1. Osnovni principi i definirawe na pomo{ta na `rtvite na trgovijata so lu|e; 2. Osnovna uloga i odgovornost na Vladata, relevantnite ministerstva i agencii vklu~eni vo obezbeduvaweto pomo{; 3. Koordinacija me|u me|unarodnite organizacii; 4. Upaten sistem. 1. Osnovni principi i definirawe na pomo{ta na `rtvite na trgovijata so lu|e Ramkovni principi Sekoj vid na pomo{ za `rtvite na trgovijata so lu|e }e bide ovozmo`en zemaj}i ja vo predvid dobrosostojbata na `rtvite vo soglasnost so me|unarodno prifatenite standardi, navedeni vo Protokolot na ON za spre~uvawe, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e, osobeno `eni i deca koj pretstavuva dopolnenie na Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal, i drugi relevantni evropski standardi, vklu~uvaj}i ja i Konvencijata za za{tita na pravata na decata. Za{titata na `rtvite na trgovijata so lu|e mora da bide vrz osnova na nivnata dobrovolna soglasnost so predhodno celosno informirawe za nivniot status pod nadle`nost na relevantnite vlasti. @rtvite na trgovijata so lu|e }e bidat zgri`eni oddelno vo odnos na ilegalnite migranti. Na decata `rtvi na trgovijata so lu|e }e im bide dodelena specifi~na pomo{ i za{tita. Definirawe na pomo{ta na IOM IOM im uka`uva pomo{ na `rtvite na trgovijata vrz osnova na slednive kriteriumi: Za edno lice da dobie pomo{ od IOM, toa mora da bide oceneto deka e `rtva na trgovija so lu|e, spored me|unarodno prifatenite standardi. Procenkata }e se bazira vrz osnova na intervju izvr{eno od strana na personalot na IOM. @rtvata na trgovijata so lu|e, otkako }e gi dobie celosnite informacii od strana na personalot na IOM za Programata za vra}awe i reintegracija, dobrovolno se soglasuva da ja primi ponudenata pomo{. IOM mo`e unilateralno da donese odluka i da go suspendira obezbeduvaweto na neposrednata pomo{ vo Tranzitniot Centar za Stranci, dokolku minimalnite uslovi vo odnos na humanitarnata pomo{, po~ituvaweto na ~ove~kite prava i
40

op{tite uslovi definirani spored me|unarodno prifatenite standardi ne im se garantiraat na `rtvite. Bezbednost Bezbednosta na korisnicite na programata za neposredna pomo{ (vklu~uvaj}i gi zgri`uvaweto, vra}aweto i reintegracijata) i na onie koi ja obezduvaat pomo{ta e od najgolemo zna~ewe. Dokolku so evaluacijata na rizi~nost sprovedena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se otkrie deka ima potencijalna opasnost za involviranite agencii, i dokolku IOM projavi posebna zagri`enost okolu bezbednosta, IOM mo`e da odlu~i privremeno da gi suspendira svoite aktivnosti vo Tranzitniot Centar za Stranci. Pristap do Tranzitniot Centar za Stranci Nema da postoi pristap za mediumite vo Tranzitniot Centar za Stranci ili do negovite {titenici. Sekoja poseta na Tranzitniot Centar za Stranci od strana na treti subjekti }e bide dozvolena samo dokolku se ima vo predvid dobrosostojbata na `rtvite, so osoben akcent na nivnata psihosocijalna sostojba, so prethodno usoglaseno odobrenie od strana na odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i odgovornoto lice za kontakt na IOM. 2. Osnovni prava i obvrski na ustanovite involvirani vo obezbeduvawe pomo{ Ministerstvo za vnatre{ni raboti -MVR Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e bide odgovorno: - Da gi spasuva i identifikuva potencijalnite `rtvi na trgovijata; - Da gi prezeme site neophodni merki so cel da se garantira dobrosostojbata i za{titata na `rtvite; - Da garantira deka sekoja potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e e soodvetno intervjuirana i pregledana pred sproveduvaweto na zakonskata regulativa za nelegalen vlez vo zemjata i neregularen prestoj i/ili raboten status; - Dokolku `rtvata e dete, da prezeme posebni merki na za{tita na dete-`rtva na trgovijata so lu|e, vklu~uvaj}i iten upat do soodvetna socijalna institucija koja }e obezbedi praven staratel; aktivnosti treba da se prezemat vo interes na dobrosostojbata na deteto, a vo soglasnost so me|unarodno prifatenite standardi (UNICEF-Preporaki za specijalni merki za za{ti41

ta na decata `rtvi na trgovijata so lu|e vo Jugoisto~na Evropa); Identifikacijata na deteto kako potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e ne bara natamo{no istra`uvawe od strana na MVR; Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali `rtvata e polnoletna, i kade {to postoi osnovano somnenie deka liceto mo`e da bide pod 18 godi{na vozrast, so nea/nego }e bide postapuvano kako kon dete se dodeka ne se verificira negoviot/nejziniot identitet/status; Da nazna~i lice odgovorno za koordinacija so nadle`nite organi: socijalni slu`bi, soodvetniot sektor na MVR raboti koj gi vklu~uva maloletnite `rtvi na trgovijata so lu|e (kako na primer Oddelot protiv organiziraniot kriminal i Sektorot za stranci); Da inicira upat na `rtvite na trgovijata so lu|e za koordinirana pomo{ vo Tranzitniot Centar za Stranci; Vedna{ da go informira IOM za identifikuvanata potencijalna `rtva, i da osiguri itno sproveduvawe na intervju i pristap do `rtvata vo posebna prostorija vo TCS; Da obezbedi sigurnost na `rtvata vklu~uvaj}i i ocenka na zakana od rizik pred vleguvaweto vo Tranzitniot Centar za Stranci; Da obezbedi potrebni informacii za bezbednosta na partnerite vklu~eni vo pomo{ta i da prezeme soodvetni bezbednosni merki za sigurnosta na partnerite; Da bide odgovorno za sevkupnata sigurnost na Tranzitniot Centar za Stranci; Da upravuva so Tranzitniot Centar za Stranci za `rtvite na trgovijata so lu|e, vklu~uvaj}i i odr`uvawe na ustanovata i snabduvawe so hrana; Da garantira deka samo `rtvite na trgovijata so lu|e }e bidat zgri`eni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Ve}e repatriranite `rtvi koi doa|aat vo Makedonija za sudski potrebi }e bidat smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci samo vo iskli~itelni slu~ai i fizi~ki/prostorno oddeleni od @TL na koi im sleduva pomo{ od strana na IOM; Da prezeme soodvetni merki vo odnos na slu~aite koi ne se vo soglasnost so kriteriumite za pomo{ od strana na IOM, vklu~uvaj}i fizi~ko/prostorno odvojuvawe na ovie slu~ai od `rtvite primeni vo Tranzitniot Centar za Stranci; Dokolku se ima v predvid sorabotka na `rtvata so sudskite or42

gani, da osiguri soodvetno i celosno informirawe na `rtvata od strana na relevantni profesionalni pravni lica vo odnos na negovite/nejzinite prava, statusot i momentnata situacija, i vrz osnova na ova toj/taa da odlu~at vo negov/nejzin najdobar interes; Da se organizira transportot na `rtvite od/do Tranzitniot Centar za Stranci, policiskite stanici, prostoriite za pregled, aerodromot, granicata, sudot, bolnicata, so prezemawe na site soodvetni bezbednosni merki;

IOM IOM }e bide odgovoren za: - Brzo intervjuirawe i procenka na statusot na potencijalnata `rtva odkako MVR ja spasilo i identifikuvalo `rtvata; - Da opredeli i odlu~i koi slu~ai se kvalifikuvaat za pomo{ta od IOM; - Da go informira MVR za slu~aite na koi im sleduva pomo{ od IOM i za slu~aite na koi ne im sleduva pomo{ od IOM, so cel soodvetno da se prosledat od strana na MVR; - Da se pogri`i za pomo{ta za vra}awe i za reintegracija za `rtvite prifateni od IOM; - So soglasnost na `rtvite, da obezbedi medicinski pregled i pomo{ po nivnoto prifa}awe vo Tranzitniot Centar za Stranci i ako e potrebno i natamo{na medicinska gri`a vo soodvetna zdravstvena institucija; IOM }e obezbedi vakva pomo{ vo soglasnost so raspolo`livite fondovi i programskite specifiki. IOM ne e odgovorna za smestuvaweto, medicinskiot tretman, kako i psihijatriskata i psiholo{kata nega obezbedeni na potencijalnite `rtvi pred da se izvr{i procenkata od strana na IOM; - Da obezbedat celosna supervizija na raboteweto na nevladinite organizacii (NVO) koi deluvaat vo Centarot; - Da obezbedat prakti~na obuka za NVO koi rabotat vo Centarot; - Redovno da vr{at monitoring na statusot na korisnicite na pomo{ od IOM vo koordinacija so site relvantni institucii i vo soglasnost so potrebite na programata na IOM; - Identifikuvanite nedostatoci redovno da im gi poso~uvaat na relevantnite vlasti. NVO (Nevladini organizacii) NVO }e gi obezbedat nivnite uslugi pod neposreden nadzor i super43

vizija na IOM i vo sorabotka so menaxerot na Tranzitniot Centar za Stranci. NVO i drugite partneri NVO }e bide odgovorna: - Sekojdnevno da rakovodi so programite za pomo{ na IOM nameneti za `rtvite zgri`eni vo Tranzitniot Centar za Stranci; - Da ovozmo`i individualno ili grupno psiholo{ko sovetuvawe na `rtvite; - Da pomogne vo izgotvuvawe na psiholo{kiot profil na `rtvata. Psiholo{kiot profil na `rtvata so strogo zagarantirana doverlivost }e se upotrebuva od strana na IOM samo so cel da se dizajnira podobra socijalna reintegracija na `rtvite; - Da razviva i da obezbeduva rekreativni i edukativni aktivnosti za `rtvite prifateni vo Tranzitniot Centar za Stranci; - Da ja nadgleduva dnevnata pomo{ obezbedena na `rtvite vo Tranzitniot Centar za Stranci so cel da identifikuva i predlo`i re{enie za unapreduvawe na istata; - Da razviva specifi~na programa za maloletnite `rtvi na trgovijata so lu|e vklu~uvaj}i psiholo{ka poddr{ka, edukativna i rekreativena obuka. - Da osiguri obezbeduvawe na legalna pomo{ na sekoja `rtva opfatena so pomo{ta na IOM; - Da osiguri sekoja od `rtvite da bide celosno informirana i svesna za negovite/nejzinite prava i za administrativnite i pravnite implikacii kako vo Republika Makedonija, taka i vo zemjata na poteklo; - Da go osiguri obezbeduvaweto na pravno zastapuvawe na `rtvite na trgovijata vo tekot na site fazi na sorabotkata so organite za sproveduvawe na zakonot i sudskite organi so cel da osiguri zapazuvawe na interesite/dobrosostojbata na `rtvata vo tekot na site fazi na istr`nite i pravnite proceduri vo koordinacija so relevantnite vlasti. 3. Koordinacija me|u agenciite Lica odgovorni za kontakt Sekoja u~esnik-organizacija }e postavi odgovorno lice za kontakt vo oblasta na trgovijata so lu|e i negov zamenik. Odgovornite lica za kontakt }e ja koordiniraat sekoja faza vo programata za pomo{. Imiwata i kontakt-podrobnostite na odgovornite lica }e im bidat
44

dostaveni na odgovornite lica od drugite involvirani organizacii i nivnite nazna~eni zamenici i redovno }e se obnovuvaat vo slu~aj na izmeni. Site barawa za informacii ili pomo{, ili drugi pra{awa povrzani so pomo{ta za `rtvite na trgovija so lu|e }e bidat naso~uvani samo kon odgovornite lica za kontakt. Koordinacija me|u agenciite Odgovornite lica za kontakt vospostavuvaat Koordinativna grupa za direktna pomo{ na `rtvite na trgovija so lu|e, so cel da ja koordiniraat programata za neposredna pomo{. Koordinativnata grupa e nazna~ena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, IOM i NVO koi rabotat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Vo slu~aj na prisustvo na maloletni lica vo prifatili{teto ili pak pri razgleduvawe na pra{awa povrzani so maloletnite lica, }e bidat povikani da prisustvuvaat odgovornoto lice za kontakt od UNICEF i odgovornoto lice za maloletnici od MVR. Ulogata na UNICEF }e se sostoi vo poddr{ka na Vladata za prezemawe na neophodnite merki za implementacija na Preporakite na UNICEF za specijalnite merki za za{tita na decata - `rtvi na trgovijata so lu|e vo Jugoisto~na Evropa. Koordinativnata grupa se sre}ava mese~no so cel da se oceni statusot na korisnicite na pomo{ od IOM i da se prepoznaat relevantnite potrebi kako i da se osvrnat na drugi pra{awa povrzani so neposrednata pomo{. Operativniot tim sostaven od odgovornite lica za kontakt na IOM, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i NVO }e se sre}avaat nedelno. 4. Standardni Operativni Proceduri Identifikacija na `rtvite 1. Koga Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima osnovano somne1 nie deka ima potencijalna `rtva na trgovija so lu|e pod svojot nadzor, taa }e se preveze i smesti vo Tranzitniot Centar za Stranci i nivnoto odgovorno lice za kontakt telefonski }e go informira odgovornoto lice za kontakt na IOM vo najkus mo`en rok, ne podocna od 24 ~asa po identifikacijata. Ova verbalno izvestuvawe oficijalno go zadol`uva IOM da raboti na procenka na nejzinata status kako `rtva. Vo me|uvreme odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e dostavi pismeno izvestuvawe so li~ni podatoci za `rtvata.
1 Koga e mo`no, patnata isprava i li~nite predmeti treba da se nosat zaedno so `rtvata koja bila trguvana.

45

2. Ako priemot na potencijalnata `rtva na trgovijata so lu|e se slu~i pred 17~asot, Odgovorno lice za kontakt na MVR treba da go izvesti odgovornoto lice za kontakt na IOM istiot den. Ako istoto se slu~i posle 17 ~asot, izvestuvaweto }e bide odlo`eno do narednoto utro. Vo me|uvreme nema da se prezemaat merki za deportirawe ili proteruvawe na potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e. 3. IOM, po inicijalnoto verbalno izvestuvawe, }e zaka`e intervju so `rtvata, {to treba da go vodi ovlasteno lice od IOM. Intervjuto se pravi od 09 ~asot do 17 ~asot vo rabotnite denovi, a vo sabotite samo vo isklu~itelni situacii, i toa od 09 ~asot do 12 ~asot. Nedelite se nerabotni denovi. 4. Intervjuto na IOM se odviva vo Skopje, vo prostor na Tranzitniot Centar za Stranci, nazna~en od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, i so soodvetni sredstva za ovaa cel, od strana na IOM. 5. Celta na intervjuto e da se utvrdi dali na mo`nata `rtva i sleduva pomo{ od IOM, spored Programata za Vra}awe i Reintegracija vo smisla na nejziniot status na `rtva, i nejzinata `elba da ja prifati pomo{ta od IOM. 6. @rtvata }e bide celosno informirana za nejzinite prava i status spored va`e~kiot zakon. Dopolnitelno taa }e bide informirana za sekoja poznata specifi~na sostojba so koja bi mo`ela da se soo~i po vra}aweto vo nejzinata mati~na zemja. 7. Po intervjuto IOM }e go informira Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za rezultatot vo pismena forma. 8. Dokolku ispitanikot migrant ne e podoben za Programata za Vra}awe i Reintegracija na `rtvite na trgovija so lu|e, IOM nema da uka`e pomo{. Vo toj slu~aj za liceto se odgovorni dr`avnite organi i toa prostorno }e bide zgri`eno oddelno od `rtvite na koi IOM im uka`uva pomo{. 9. @rtvata na koja i sleduva pomo{ od strana na IOM, no koja ne e zainteresirana za toa, }e potpi{e formular-izjava za odrekuvawe od toa pravo i }e bide primena oddelno od `rtvite na koi IOM im uka`uva pomo{. 10. Dokolku se poka`e deka ispitaniot migrant e podoben za Programata za vra}awe i reintegracija na `rtvite na trgovijata so lu|e, IOM vedna{ }e jasprovede utvrdenata postapka. 11. @rtvata na koja i sleduva pomo{ od IOM, pod uslovi na celosna informiranost i soglasnost, }e potpi{e formular-izjava za pomo{ i dobrovolna repatrijacija, na nejziniot maj~in jazik;
46

12. Nejzinite dokumenti }e bidat provereni od strana na konzularnite vlasti, koi za ovaa cel }e bidat informirani za prisustvoto na `rtvata vo Tranzitniot Centar za Stranci. 13. Vo slu~aj potencijalnata `rtva na trgovijata so lu|e da e maloletna, taa }e bide itno upatena do Centarot za Socijalna Rabota, koj }e nazna~i zakonski staratel, i }e bide prefrlena vo Tranzitniot Centar za Stranci bez da bide podlo`ena na procenka od strana na IOM (i bez vremenski ograni~uvawa). 14. Sekoj slu~aj koj se odnesuva na maloletnik treba da se tretira kako iten slu~aj, i kako takov podrazbira into deluvawe od strana na socijalnite rabotnici, odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na MVR. 15. Koga `rtvata e so psihi~ki naru{eno zdravje ili vo sostojba na psihi~ko rastrojstvo, toa ne dozvoluvaa taa da bide intervjuirana ili ispituvana, MVR treba da dozvoli specijalna medicinska gri`a vo soodvetni institucii, prezemaj}i gi site neophodni merki na bezbednost. IOM }e otpo~ne so intervjuirawe toga{, koga nejzinata psihi~ka sostojba }e go dozvoli toa, spored stru~noto mislewe na nadle`en lekar. Upat do Tranzitniot Centar za Stranci i priemna procedura 16. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja izvr{uva Procedurata za priem na `rtvite vo Tranzitniot Centar za Stranci vklu~uvaj}i ja i registracijata na `rtvata i na nejzinite li~ni predmeti. Li~nite dokumenti na `rtvata }e i/mu ostanat nea/nemu dostapni. Mobilnite telefoni vo sopstvenost na `rtvata }e bidat odzemeni i vrateni po zaminuvaweto od Tranzitniot Centar za Stranci. 17. Ovlastenoto lice na Ministerstvo za vnatre{ni raboti go informira ovlastenoto lice na IOM deka zavr{ila priemnata procedura za `rtvata na trgovijata so lu|e. 18. IOM }e napravi preliminarno intervju, za da oceni dali na `rtvata i sleduva pomo{ta spored Programata za Vra}awe i Reintegracija na `rtvite na trgovija so lu|e. 19. @rtvite na trgovijata so lu|e na koi im sleduva pomo{ od IOM treba da se fizi~ki/prostorno oddeleni od drugite `rtvi nepodobni ili nezainteresirani za pomo{ta od IOM. 20. Decata sekoga{ }e se smetaat za podobni za pomo{ta od IOM i od nevladinite organizacii vo Tranzitniot Centar za Stranci. 21. Otkako `rtvata }e bide smestena vo Tranzitniot Centar za
47

Stranci, nejzinata sloboda na dvi`ewe i nadvore{na komunikacija treba da se limitirani poradi nejzinata li~na bezbednost i `rtvata treba navremeno da e informirana za pri~inata za ograni~uvaweto kako i za internite pravila na Tranzitniot Centar za Stranci. Edinstvena pri~ina za dozvola na dvi`ewe nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci e za medicinski potrebi, poseta na konzularnata kancelarija i u~estvo vo sudskite proceduri. Sekoe dvi`ewe treba da bide odnapred koordinirano me|u odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i odgovornoto lice za kontakt na IOM. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci 22. Aktivnostite za pomo{ vo delot od Tranzitniot Centar za Stranci namenet za @TL na koi im sleduva pomo{ od IOM }e bidat sprovedeni od nevladina organizacija koja }e pru`a psiho-socijalno sovetuvawe spored odnapred dogovorena programa so i pod supervizija na IOM. Pomo{ im se obezbeduva samo na @TL koi vleguvaat vo kriteriumite na proektite na IOM, no istata mo`e da bide uka`ana od humanitarni pri~ini i na drugi @TL zgri`eni na drugo mesto vo Tranzitniot Centar za Stranci. 23. NVO odgovorna za psiho-socijalna pomo{ }e gi informira `rtvite za pravilata na Tranzitniot Centar za Stranci. 24. NVO sekojdnevno }e ja uka`uva seta neophodna pomo{ na {titenicite vo forma na distribucija na hrana obezbedena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, obleka i higienski paketi, povremeno dodeluvani od IOM. 25. Po priemot NVO }e sproveduva psiholo{ka evaluacija na `rtvata na trgovijata so lu|e. Vrz baza na ova }e bide izgotven plan za psiholo{ka pomo{ za potrebite na {titenicite. Psiholo{kata pomo{, individualna i grupna, }e bide obezbeduvana redovno. Elaboriran psiholo{ki profil na `rtvata }e bide dostaven do IOM samo za reintegraciski celi. 26. Istata NVO }e razviva i sproveduva rekreativni i edukativni aktivnosti za `rtvite vo Centarot. 27. Posebni psiholo{ki programi }e bidat obezbedeni za decata `rtvi na trgovija, so ad hoc programi implementirani od strana na NVO vo koordinacija so zakonskiot staratel na deteto.
48

28. Otkako {titenikot }e bide smesten vo Centarot, vrabotenite vo IOM, pod supervizija na odgovornoto lice za kontakt na IOM }e go iniciraat celosnoto rakovodewe na slu~ajot. 29. Gorenavedenoto pravilo ne se odnesuva na decata `rtvi na trgovijata so lu|e, se dodeka uslovite za uspe{no vra}awe vo tatkovinata ne se istra`at vo koordinacija so kompetentni institucii, odgovorni za socijalnata gri`a i staratelstvoto vo zemjata od koja poteknuva deteto, spored me|unarodno poznatite standardi. 30. Medicinskite lica vraboteni vo IOM }e bidat odgovorni za izvr{uvawe na op{tiot medicinski pregled na `rtvata. Ako `rtvata bara osobena medicinska gri`a, slu~ajot }e bide upa2 ten do soodvetnite medicinski ustanovi. Ovaa medicinska gri`a se sproveduva na dobrovolna osnova, so isklu~ok na slu~aite predvideni vo postoe~kiot zakon. Za taa cel `rtvata }e potpi{e formular, kade }e ja deklarira svojata voqa za prifa}awe na ponudenata medicinska pomo{. 31. Vo slu~aj medicinskata slu`ba na IOM da dijagnosticira itna potreba, `rtvata smestena vo Tranzitniot Centar za Stranci da bide upatena na specijalisti~ka medicinska gri`a, toga{ Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vedna{ }e bide informirano i posledovatelno }e prezeme itna aktivnost, vklu~uvaj}i preporaka do nacionalnata medicinska ustanova. 32. IOM obezbeduva kvalifikuvana medicinska supervizija vo Tranzitniot Centar za Stranci preku celata no}. 33. Vo slu~aj na maloletnici, medicinskata pomo{ e koordinirana i odobrena od socijalniot rabotnik, nazna~en za zakonski staratel. 34. Pravnata NVO }e obezbedi itno pravno sovetuvawe na `rtvite smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci. 35. Pravnata NVO }e im obezbedi na `rtvite potpolna informacija za nivniot momentalen status i pravata spored va`e~koto zakonodavstvo. 36. Dopolnitelno, NVO zadol`ena za pravna pomo{ }e ja informira `rtvata za zakonskata sostojba so koja mo`e da se soo~i koga }e se vrati vo svojata zemja, vo tekot na ad hoc rabotilnicite. 37. Ako okolnostite baraat `rtvata da sorabotuva so policijata ili sudstvoto, odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto
2 Ova e vo soglasnost so postoe~kiot dogovor me|u IOM i Dr`avnata Bolnica. MVR ostanuva odgovorno za sproveduvawe na medicinska gri`a vo site slu~ai, spored relevantnoto zakonodavstvo

49

za vnatre{ni raboti vo najkratok mo`en rok treba da go izvesti odgovornoto lice za kontakt na IOM za ovie okolnosti. 38. Ako po ovaa to~ka `rtvata saka da sorabotuva so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i so sudstvoto, pravnata NVO }e i ponudi pravna pomo{ i zastapuvawe od strana na kvalifikuvani advokati (pravni zastapnici), vo tekot na site fazi na procedurite, vo soglasnost so fondovite i programskite specifikacii na IOM. 39. Za sekoe dvi`ewe na `rtvata nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci za istraga ili sudski potrebi, treba da bide izvesteno odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na NVO najmalku 6 ~asa porano, so cel da se podgotvi soodvetno psiholo{ko i pravno sovetuvawe na `rtvata. 40. NVO zadol`ena za pravna pomo{ vo koordinacija so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i sudskite vlasti, }e deluva vo odnos na razvojot na sekoj slu~aj po nalog na potrebite. Procedura na dobrovolno vra}awe 41. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e mu dostavi na IOM, vo razumen vremenski period, pismo za ovlastuvawe za dobrovolno vra}awe na `rtvite vo zemjite od kade poteknuvaat. 42. Po ovaa faza IOM }e go izvr{i baranoto dobrovolno vra}awe i reintegracija vo koordinacija so relevantnite ambasadi, so cel `rtvite da se vratat vo zemjite od kade poteknuvaat. Ova go vklu~uva izdavaweto na potrebnite patni dokumenti i tranzit vizi na `rtvite, kako i sekoj drug potreben dokument za vra}awe vo nivnite zemji. 43. IOM }e i dostavi paket proizvodi za dostoinstveno patuvawe na sekoja `rtva pred nejzinoto poa|awe. 44. Pred poa|aweto IOM }e izvr{i procenka na sposobnosta za patuvawe i dokolku istata poka`e potreba od medicinska pridru`ba, ova }e bide realizirano od medicinskiot personal na IOM. 45. IOM }e bide odgovoren da go organizira vra}aweto na `rtvite od Tranzitniot Centar za Stranci do krajnata destinacija, po suvozemen i/ili po vozdu{en pat, kako {to e pobarano vo koordinacija so misiite na IOM vo tranzitnite zemji i zemjite na nivnata krajna destinacija. Po potreba Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e obezbedi pridru`ba za obezbeduvawe niz teritorijata na Republika Makedonija.
50

5. Posebni proceduri za deca ili maloletni `rtvi na trgovija so lu|e Vo soglasnost so Preporakite na UNICEF za Posebni merki za za{tita na decata- `rtvi na trgovija so lu|e vo Jugoisto~na Evropa, na decata ili maloletni `rtvi na trgovijata so lu|e treba da im se obezbedi poseben tretman vo site fazi na procesiraweto so cel da se za{titat nivnite prava i da se prezeme neophodnata aktivnost, imaj}i gi predvid nivniot status. Toa vklu~uva konsultacii i koordinacija so postaveniot zakonski staratel na sekoe nivo na procedurata, {to se odnesuva do identifikacijata, barawata, pomo{ta, vra}awe vo tatkovinata, za{tita i merkite za reintegracija. Maloletni `rtvi na trgovijata so lu|e treba da bidat smesteni oddelno od vozrasnite `rtvi na trgovijata so lu|e. Maloletnata potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e avtomatski e podobna za pomo{ i za{tita od IOM. 1. Vo slu~aj na barawe od istra`nite vlasti za intervju na deteto kako `rtva na trgovijata so lu|e ili/i kako svedok, odgovornoto lice za kontakt na IOM }e bide vedna{ informirano, kako i zakonskiot staratel. Odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na MVR }e obezbedat zakonski staratel, specijaliziran socijalen rabotnik (vo slu~aj zakonskiot staratel da ne e socijalen rabotnik) i }e bide nazna~en pravnik da osiguri pravata i interesite na deteto da bidat najdobro zapazeni, vklu~uvaj}i i ako e potrebno odbivawe na soslu{uvaweto na deteto. 2. Vo nieden slu~aj dobrovolnoto vra}awe vo tatkovinata nema da se izvr{i bez prethodna soodvetna koordinacija so instituciite odgovorni za socijalnata gri`a i staratelstvoto vo zemjata na poteklo na deteto. Otkako nadle`nite organi }e bidat informirani i }e obezbedat garancija deka site soodvetni merki za prifa}awe na deteto se prezemeni, deteto mo`e }e bide vrateno vo svojata tatkovina od strana na IOM i pridru`uvano od negoviot zakonski staratel ili socijalen rabotnik od Centarot za socijalni raboti do poslednata mo`na destinacija, t.e. do avionot ili do granicata-dokolku prevozot e so drug vid prevozno sredstvo. 3. Na krajot, bez ogled na zakonski reguliranoto staratelstvo napraveno od dr`avata primatel, se dodeka relevantnite vlasti za socijalna rabota ne se odlu~at poinaku, deteto `rtva na trgo51

vija ostanuva soodvetno zgri`eno (Tranziten Centar za Stranci ili druga specifi~na ustanova), kako {titenik na dr`aven stratel (ex officio). Pozitivnata ocenka za podobnosta za patuvawe (vo pismena forma) od strana na centarot za socijalna rabota e zadol`itelna pred repatrijacijata. 4. Za posebni slu~ai vo koi se smeta za soodvetno izdavawe na humanitarna viza mo`e da se zeme v predvid soodvetno smestuvawe nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci. 1.8.5. Posebni proceduri za mentalno bolni ili hendikepirani lica-`rtvi na trgovija so lu|e 1. Na sekoja `rtva na trgovijata so lu|e za koja e medicinski potvrdeno deka e mentalno bolna ili hendikepirana }e i se obezbedi poseben tretman pod specijalizirana medicinska supervizija. Odgovornoto lice za kontakt od relevantnite institucii za medicinska i socijalna gri`a treba da bide nazna~eno za ovie slu~ai od strana na dr`avnite organi. 2. Koga }e se zabele`i deka `rtva na trgovijata so lu|e e potencijalno mentalno bolno lice od strana na prvite odgovorni organi, odnosno MVR (ili vo tekot na preliminarnoto intervjuirawe), odgovornoto lice za kontakt na IOM i relevantnite medicinski i socijalni ustanovi, odnosno, nivnite odgovorni lica za kontakt }e bidat vedna{ informirani i slu~ajot }e se tretira kako iten. 3. Bez natamo{no istra`uvawe `rtvite na trgovijata so lu|e vedna{ }e se prenesat vo Tranzitniot Centar za Stranci i dokolku e mo`no }e se smestat na drug prostor oddelno od drugite `rtvi i }e im se obezbedi posebno vnimanie. @rtvite na trgovija so lu|e vedna{ }e bidat ispitani od medicinskite lica na IOM i od nazna~eniot medicinski specijalist. 4. Ako `rtvata e mentalno bolna soglasno so vakvata sostojba se smeta deka ne e vo sostojba da ja izrazi svojata voqa, }e se nazna~i praven zastapnik i istiot }e gi zastapuva nejzinite interesi, i }e se informiraat relevantnite vlasti i so nea }e se postapuva soodvetno kako stranski dr`avjanin. Zakonski staratel mo`e da bide ve}e nazna~eniot medicinski specijalist. Ambasadata ili Konzularnata kancelarija treba da gi prezeme site neophodni ~ekori vo zemjata od kade poteknuva `rtvata vo odnos na utvrduvawe na statusot na `rtvata. 5. Istra`nite vlasti mo`e da ja intervjuiraat hendikepiranata
52

`rtva na trgovijata so lu|e - a imaj}i go predvid posebniot status na `rtvata - mentalno bolnoto lice samo vo prisustvo na praven zastapnik i zakonski staratel i dokolku staratelot se soglasi na toa. Intervjuto }e se izvede so cel da se identifikuvaat odgovornite lica za lo{oto tretirawe na `rtvata, kako izvor na informacii, i samo vo interes na `rtvata. Specifi~nite zakonski odredbi va`e~ki vo Republika Makedonija za za{tita na pravata na mentalno bolnata ili na hendikepiranata li~nost }e bidat implementirani vo celost. 6. NVO zadol`ena za pravna pomo{ }e nazna~i eden ili dvajca od svoite ~lenovi da rabotat edinstveno so slu~aite na mentalno bolni ili hendikepirani lica. 7. @rtvata treba da bide vratena vo zemjata od koja poteknuva {to e mo`no pobrzo ako nejzinoto semejstvo, od strana na kompetentnite vlasti, e proceneto za sposobno vo celost da se gri`i za nea. Vo sekoj slu~aj misijata na IOM vo zemjata primatel }e se povrze so relevantnite institucii za socijalni gri`i za da go sledi vra}aweto. Vo sprotivno, soodvetnite institucii treba da bidat identifikuvani i da gi prezemat specifi~nite proceduri. 8. Ako mentalno bolnata li~nost ne mo`e da ja izrazi svojatata voqa, pravniot zastapnik }e deluva vo nejzin interes i }e sorabotuva so nazna~eniot medicinski specijalist. Vo sorabotka so IOM tie }e odlu~at za soodvetnoto vreme za vra}awe na `rtvata. IOM go zadr`uva pravoto da odbie repatrijacija vo soglasnost so nejzinite interni pravila koga relevantnite vlasti vo zemjata primatel i vo zemjata na repatriacija nema da gi obezbedat potrebnite garancii koi se odnesuvaat na bezbednoto vra}awe na `rtvata, bezbedni uslovi so soodvetna medicinska, socijalna i psiholo{ka gri`a (toa mo`e da e pi{ana soglasnost, lista na merki koi treba da se prezemat i drugo).

53

54

GLAVA 3

PRAKTIKUM
- Ulogata na javnite obviniteli vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Predistra`na postapka Posebni istra`ni merki Zakon za javno obvinitelstvo Instrumenti na sorabotka Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Krivi~na prijava Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot O{teteni Podgotovka na obvinitelen akt Glaven pretres Zavr{ni zborovi Postapka po `alba Javnost Celta na ovaa glava e da ni ja prika`e i objasni novata uloga na javniot obvinitel, negovoto aktivno u~estvo u{te vo ranata faza na otkrivaweto na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija, obezbeduvaweto na dokazite vo postapkata, so poseben akcent na nivnata pravna validnost. 1.1. Predistra`na postapka Organiziraniot kriminal kako realna zakana naso~ena kon osnovnite vrednosti na dr`avata e edna od posebno naglasenite pri~ini za
55

neodlo`na reforma vo krivi~no-pravniot sistem na Republika Makedonija. Vo ovaa smisla, poradi serioznosta na ovoj vid kriminal, negovata kompleksnost, posebniot priod vo otkrivaweto i obezbeduvaweto na validni dokazi, tokmu predistra`na postapka be{e posebno tretirana pri izmenuvaweto na Zakonot za krivi~na postapka. Vo ovaa faza koja dobi i poseben naslov predistra`na postapka (Glava XV), vneseni se pozna~ajnite, porevolucionerni izmeni i instrumenti, a vo sistemot na subjekti so ovlastuvawa vneseni se Finansiskata policija i Carinskata uprava na Republika Makedonija, no samo koga stanuva zbor za krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal. Osobeno zna~ajni se izmenite koi prakti~no zna~at nova uloga na javniot obvinitel, negovo aktivno u~estvo u{te vo fazata na otkrivawe, {to dava pogolemi garancii za uspe{nosta vo otkrivaweto i obezbeduvaweto na dokazite, osobeno na nivnata pravna validnost. 1.1.2. Posebni istra`ni merki Vo ~lenot 142-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~na postapka se predvideni procesnite celi i uslovite pod koi mo`at da bidat primeneti posebnite istra`ni merki koi poradi svojata isklu~itelnost se temelat na principite na supsidijarnost, proporcionalnost i privremenost. Supsidijarnosta prakti~no zna~i upotreba na ovie merki dokolku na drug na~in ne mo`e da se obezbedat podatoci i dokazi ili nivnoto sobirawe bi bilo povrzano so pogolemi pote{kotii. Proporcionalnosta prakti~no zna~i primena na uslovno poblagata merka dokolku i so nea mo`e da se realizira celta. Privremenosta se sogleduva niz ograni~ena primena na ovie merki vo pogled na vremeto na upotrebata i obvrskata za prestanuvawe vo momentot na ostvaruvaweto na celta. Delikatnosta na ovie istra`ni merki se reflektira niz mo`nosta da dojdat vo sudir so odredbite od Ustavot koi gi {titat osnovnite ~ovekovi prava i slobodi, a od tie pri~ini, kontrolata na nivnata primena e regulirana vo site fazi na postapkata. Vo predistra`nata postapka merkite se opredeluvaat so naredba na javniot obvinitel i
56

toa samo za onie od to~kite 3 - 8 od ~len 142-b i samo vo slu~aj storitelot da e nepoznat. Vo ostanatite slu~ai, za site posebni merki osven od to~kata 1 - sledewe na komunikacii, naredba nosi istra`niot sudija na pismeno obrazlo`en predlog na javniot obvinitel. Tokmu vakvite mo`nosti koi gi ovozmo`uva ZKP, a koi ja reguliraat primenata na posebnite istra`ni merki, vo praksata produciraat (barem od aspekt na javnoobvinitelskoto postapuvawe) mnogu dilemi i pra{awa koi niz praksata treba da dobijat i svoj pravilen odgovor, pritoa koristej}i gi iskustvata od zakonodavstvata na zemji koi podolg period gi prakticiraat ovie merki i imaat verifikuvan uspeh. -Kako da se izbere vistinskata merka? Iskustvata poka`uvaat deka na planot na krivi~noto delo trgovija so lu|e ne sekoja od ovie merki dava efektivni rezultati. -Koga aktivno se vklu~uva javniot obvinitel? -[to prakti~no zna~i obrazlo`en predlog na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, odnosno javniot obvinitel i koga toj se obra}a do istra`niot sudija? Vo ovaa smisla, kakov kvalitet na soznanija, indicii, dokazi treba da go sledat predlogot, osobeno ako se ima predvid deka naj~esto so posebnite merki treba da se otkrie i doka`e organiziraniot karakter na krivi~noto delo? Pri davaweto na odgovor na ovie i mnogu drugi pra{awa od ~isto prakti~en proceduralno-tehni~ki karakter, sekako, treba da se pojde od kone~nata cel: Najbrzo i najefikasno obezbeduvawe validen dokazen materijal za site elementi koi ja so~inuvaat su{tinata na krivi~noto delo i validen dokaz za storitelite na krivi~noto delo. Vo slu~ajot, kaj krivi~noto delo trgovija so lu|e organiziranosta doa|a po definicija, no ~uvstvitelnosta vo fazata na otkrivaweto i zaokru`uvaweto na strukturata na organizacijata, odnosno organiziranosta, doa|a od faktot {to }e se slu~i vo taa struktura ako imame slu~aj vo nea da se vklu~eni nositeli na javni funkcii odnosno nositeli na vlast. Od ovie pri~ini, sorabotkata me|u javniot obvinitel i ovlastenite organi se nametnuva kako nu`nost u{te vo najranata faza na pre57

distra`nata postapka, so {to na izvesen na~in se obezbeduva sostojba na porelaksirana profesionalna anga`iranost. 1.1.3. Zakon za javno obvinitelstvo Vo javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija, vo soglasnost so ~len 29 od Zakonot za javno obvinitelstvo e osnovano Oddelenie za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata, i na toj na~in se sledat iskustvata od golem broj zakonodavstva, no i preporaki od me|unarodnite dokumenti. Oddelenieto postapuva pred site sudovi vo Republikata, a e nadle`no za krivi~ni dela izvr{eni od strana na organizirana grupa od najmalku tri lica koja dejstvuva odreden period, so cel da ostvari finansiska korist, kako i za drugi krivi~ni dela za koi e predvidena kazna od najmalku ~etiri godini zatvor. So cel da se obezbedi maksimalna efikasnost i racionalnost vo sorabotkata na Oddelenieto so ovlastenite dr`avni organi, so vnatre{nite akti e izvr{ena raspredelba na posebni specijalnosti od sodr`inata na organiziraniot kriminal, {to prakti~no zna~i deka i krivi~nite dela povrzani so trgovijata so lu|e se posebno tretirani i se predmet na postapuvawe na posebna grupa vo ramkite na Oddelenieto. 1.1.4. Instrumenti na sorabotka Zaradi ostvaruvawe na efikasnost vo realiziraweto na funkcijata na gonewe na krivi~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal, javniot obvinitel mo`e da bara od nadle`nite dr`avni organi da mu stavat na raspolagawe, vo site fazi na krivi~nata postapka, ovlasteni slu`beni lica, a toa barawe za funkcionerot koj rakovodi so organot e obvrzuva~ko. Ovlastenoto slu`beno lice postapuva po nalozite i upatstvata na javniot obvinitel i pred nego e odgovorno za izvr{uvawe na rabotite. Javniot obvinitel ja naso~uva rabotata na ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo drugi nadle`ni dr`avni organi za prezemawe na potrebnite merki za pronao|awe na storitelot na krivi~noto delo, storitelot ili sou~esnikot da ne se skrie ili izbega, da se otkrijat i obezbedat tragite od krivi~noto delo i predmetite {to mo`at da poslu`at kako dokaz. Toj ima pravo da bara Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugi nadle`ni organi
58

ili pravni lica da gi soberat site izvestuvawa i da prezemat drugi merki zaradi otkrivawe na krivi~ni i drugi kaznivi dela i nivnite storiteli. Javniot obvinitel ima pravo da bara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da mu bidat staveni na uvid dokumentite i drugiot dokazen materijal do koi tie do{le pri otkrivaweto na krivi~nite i drugite kaznivi dela i nivnite storiteli. Javniot obvinitel ima pravo da bara od dr`avnite organi i od organite na edinicata na lokalnata samouprava, kako i od organizaciite {to vr{at javni ovlastuvawa, da mu dostavat dokumenti, spisi, predmeti i izvestuvawa koi mu se potrebni za izvr{uvawe na dejstvata od svojata nadle`nost. Javniot obvinitel, pri izvr{uvaweto na svoite nadle`nosti, ima pravo da bara podatoci i od drugi pravni lica i poedinci za koi mo`e osnovano da smeta deka raspolagaat so takvi podatoci ili informacii, a mo`e da izvr{i konsultacii i da dobie mislewe od stru~ni lica od soodvetnata oblast {to mu se neophodni za da mo`e da odlu~i. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugite dr`avni organi, kako i pravni i drugi lica se dol`ni da gi prezemat potrebnite merki i sredstva i vo najkratok mo`en rok da mu gi dostavat na javniot obvinitel baranite podatoci, izvestuvawa i spisi. Dokolku organite i licata na javniot obvinitel koj postapuva ne mu gi dostavat baranite podatoci, izvestuvawa i spisi, javniot obvinitel za nivnoto nedostavuvawe }e go izvesti ministerot za vnatre{ni raboti ili drugite odgovorni lica vo drugite dr`avni organi i pravni lica do koi nadle`niot javen obvinitel se obratil i mo`e da predlo`i prezemawe na soodvetni merki opredeleni so zakon. 1.1.5. Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Vo ostvaruvaweto na funkcijata na otkrivawe i gonewe na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal, Oddelenieto sorabotuva i ja naso~uva rabotata na nadle`nite dr`avni organi, a osobeno na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Carinskata uprava.
59

Oddelenieto sorabotuva so soodvetni oddelenija od drugi zemji i u~estvuva vo me|unarodnite mre`i na javni obviniteli, kako od regionalen, taka i od po{irok karakter. 1.1.6. Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Vo soglasnost so odredbite od Memorandumot, organite nadle`ni i ovlasteni za otkrivawe i gonewe, sorabotkata ja ostvaruvaat preku: Me|usebna razmena na informacii; Zaedni~ko utvrduvawe na prioriteti; Formirawe na multidisciplinarni timovi; Prezemawe zaedni~ki akcii; Razrabotka na zaedni~ki standardi; Formirawe na zaedni~ki informativen centar-sistem.

Organite ovlasteni za otkrivaweto - potpisni~ki na Memorandumot, se dol`ni da go izvestat javniot obvinitel: - Vedna{ po soznanieto deka e storeno krivi~no delo od oblasta na organiziraniot kriminal; - Vedna{ po li{uvaweto od sloboda na lice pod somnenie deka e izvr{itel na krivi~no delo od oblasta na organiziraniot kriminal. Po priemot na izvestuvaweto, javniot obvinitel vedna{, a najdocna vo rok od tri dena, na ovlastenoto slu`beno lice mu dava upatstva za prezemawe konkretni merki i dejstva. Dokolku javniot obvinitel ne go prezeme naso~uvaweto, ovlastenoto slu`beno lice postapuva samostojno vo ramkite na zakonskite ovlastuvawa. Naso~uvaweto na dejstvata i merkite vo predistra`nata postapka, javniot obvinitel go vr{i so pismeni upatstva i predlozi, stru~ni mislewa i pismeno obrazlo`eni naredbi dokolku se raboti za posebni istra`ni merki. Na pismeno barawe na javniot obvinitel ovlastenite funkcioneri i rakovoditeli se dol`ni vedna{ da mu stavat na raspolagawe odredeni slu`beni lica. Koga po pismena naredba se primenuva posebna istra`na merka, ovlastenite slu`beni lica kontinuirano go izvestuvaat javniot obvinitel za tekot na primenata i rezultatite od primenata na postoe~kata istra`na merka. Vo ovaa faza, policijata doznava za krivi~noto delo trgovija so lu|e i sobira dokazi. Se slu~uva, javniot obvinitel da ne bide informiran za soznanijata na policijata i namerata da se podnese krivi~na prijava. Toa e pogre{no postapuvawe i mo`e da dovede do
60

problemi vo ponatamo{niot tek na postapkata. Zatoa, konsultaciite so obvinitelot se neophodni so ogled deka pomagaat da se soberat site potrebni dokazi koi bi bile validni vo ponatamo{niot tek na postapkata, kako i naso~uvawe na postapkata vo vistinskiot pravec u{te od samiot po~etok. Naj~esto upotrebuvani dokazi vo postapkite za krivi~noto delo trgovija so lu|e se iskazite na svedocite. Ponekoga{ mo`e da bide mnogu korisno svedocite da se pojavat pred istra`en sudija vo postapkata protiv nepoznat storitel - vo smisla na ~len 148 od ZKP - i vo toj iskaz da dadat pove}e korisni informacii koi mo`at da se koristat ponatamu, koga postapkata }e se naso~i kon konkretni lica. Vakviot iskaz bi mo`el mnogu da pomogne vo zacvrstuvaweto na drugite sobrani dokazi i da dade pogolema sigurnost na policijata i obvinitelstvoto za zapo~nuvawe na krivi~nata postapka. 1.2. Krivi~na prijava Policijata vr{i apsewe i go izvestuva obvinitelot za toa. Pritoa, ako se smeta deka postojat pri~ini za pritvor, se izvestuva obvinitelot za da mo`e da go bara toa od istra`niot sudija, davaj}i soodvetni argumenti. Obvinitelot vo usmenata komunikacija so policijata vo periodot dodeka se podgotvuva krivi~nata prijava gi sobira site podatoci, za da dobie celosna slika za dokazite so koi{to se raspolaga, za kakov nastan se raboti, kako i dali postojat pri~ini za pritvor. Spored ~len 184 od ZKP, pritvor protiv odredeno lice mo`e da se opredeli ako se krie ili postoi opasnost od begstvo, ako postoi osnovano somnenie deka }e gi uni{ti tragite na krivi~noto delo ili }e vlijae na svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite, ili ako postoi opasnost deka }e go povtori krivi~noto delo, }e go dovr{i obidenoto ili }e go stori krivi~noto delo so koe se zakanuva. Isto taka, se sobiraat informacii za toa kade se nao|aat `rtvite na krivi~nite dela i dali ve}e se predadeni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Ako ne e vospostavena sorabotka vo prethodnata postapka
61

me|u policijata i obvinitelot, mo`e da se pojavat pove}e problemi za koi{to mo`ebi }e bide docna da se sovladaat, a, sekako, vremeto za sobirawe novi dokazi, razgovarawe so novi svedoci e mnogu kuso, zatoa {to policijata mo`e da gi zadr`i osomni~enite najmnogu 24 ~asa. Otkoga gi uapsile osomni~enite, na policajcite naj~esto im se potrebni okolu 10 ~asa do prviot kontakt so obvinitelot. ^esti se situaciite koga na mnogu va`ni pra{awa ne e odgovoreno, krivi~nata prijava se u{te ne e izgotvena, a u{te se ~eka i na zavr{uvawe na administrativnite raboti vo MVR. Pritoa ne smee da se zanemari i faktot deka vo docnite ve~erni i no}ni ~asovi, obvinitelot, istra`niot sudija i branitelite odbegnuvaat da rabotat, {to dopolnitelno go skusuva vremeto do prvoto pojavuvawe na osomni~enite pred istra`niot sudija. Vo vakva situacija treba da se ima predvid mo`nosta za kratkotraen pritvor, obrabotena vo ~len 186-a od ZKP. Vo ovoj ~len se razrabotuvaat situaciite koga istra`niot sudija mo`e da odredi kratkotraen pritvor od najmnogu 48 ~asa, ako obvinitelot go pobara toa, i ako postojat osnovi za odreduvawe merka pritvor od ~len 184 od ZKP, a obvinitelot s u{te ne podnel barawe za sproveduvawe istraga ili neposredno obvinenie. Isto taka, javniot obvinitel mo`e da predlo`i kratkotraen pritvor zaradi utvrduvawe na identitetot i proverka na alibito. Vo ovoj slu~aj istra`niot sudija odreduva kratkotraen pritvor od 24 ~asa koj mo`e da se prodol`i za u{te 24 ~asa. Voveduvaweto na ovaa mo`nost vo pogolem del mo`e da gi otstrani problemite koi se odnesuvaat na kusoto vreme za obrabotka na krivi~no-pravniot nastan od strana na policijata vo sorabotka so obvinitelstvoto. 1.3. Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot Krivi~nata prijava se podnesuva kaj obvinitelot pred istekot na 24-~asovnoto zadr`uvawe na osomni~eniot. Potrebno e krivi~nata prijava dobro da se prou~i, da se identifikuvaat site elementi na krivi~noto delo, a potoa i da se izvr{i procena dali postojat pri~inite za odreduvawe na merka pritvor. Vo ovaa faza na postapkata va`no e iskustvoto i prisebnosta na obvinitelot da gi
62

proceni dokazite so koi raspolaga policijata, i pravilno da go postavi baraweto za sproveduvawe istraga kako i istra`nite dejstva koi }e bara da gi sprovede istra`niot sudija. Obvinitelot go izvestuva istra`niot sudija deka }e mu podnese barawe za sproveduvawe istraga so predlog za odreduvawe na merka pritvor i se organizira pojavuvaweto na osomni~enite vo sudot, kaj istra`niot sudija. Naj~esto, branitelite na osomni~enite ve}e se nao|aat pred sudot i pri prviot kontakt so niv gi sovetuvaat svoite klienti da se branat so mol~ewe. 1.4. O{tetenite Istovremeno, o{tetenite se smestuvaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Naj~esto e problem da se najde preveduva~ na nivniot jazik. Istra`niot sudija ima obvrska da gi povikuva branitelite na osomni~enite i na soslu{uvaweto na o{teteniot, me|utoa, mnogu e va`no da go stori toa na na~in {to }e bide vidliv vo spisite, za da se doka`e deka branitelot bil izvesten za soslu{uvaweto. Ako branitelot e prisuten i postavuval pra{awa, kako i drugite negovi aktivnosti, treba da se vnesat vo zapisnikot za raspit na o{tetenite. O{tetenite imaat pravo i obvrska da davaat iskaz, a pod odredeni uslovi opredeleni vo ~lenovite 218, 219 i 221 od ZKP mo`e i da bidat oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe. Isto taka, o{tetenite imaat pravo, so niv, pri davaweto na iskazot, da bide i nivniot polnomo{nik koj naj~esto e anga`iran od Nevladina Organizacija od Republika Makedonija. Polnomo{nikot im pomaga na o{tetenite so toa {to gi sovetuva da ne odgovaraat na pra{awa koi bi go izlo`ile svedokot ili blizok rodnina na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe, kako i vo delot na o{tetnoto pobaruvawe. Imalo slu~ai koga istra`niot sudija ne dozvoluval polnomo{nicite na o{tetenite da bidat prisutni za vreme na soslu{uvaweto. Toa e nezakonski i mora da mu se uka`e na sudijata, deka nema nikakva zakonska pre~ka za o{teteniot da ima svoj zastapnik pri davaweto iskaz kako svedok i o{teten. 1.5. Podgotovka na obvinitelen akt Koga istragata }e se zavr{i i predmetot }e se vrati na obvinitelot za odlu~uvawe, obvinitelot pred sebe gi ima site spisi i dokazi so koi treba da odlu~i dali }e podnese obvinitelen akt
63

protiv obvinetiot ili }e se otka`e od goneweto. So ogled na faktot {to naj~esto se raboti za pritvorski predmet, ova odlu~uvawe mora da se napravi brzo, {to vo praksata ne prestavuva pogolem problem zatoa {to obvinitelot e dobro zapoznaen so predmetot, bidej}i u~estvuval vo istragata. Naj~esto se vr{i proverka i odmeruvawe na site dokazi, se proveruva dali se ispolneti site elementi na krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a od KZ i se podnesuva obvinitelen akt do nadle`niot sud. Pritoa, mnogu e va`no da se ima predvid mo`nosta za predlagawe kaznata zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost ako obvinetiot krivi~noto delo go vr{el niz svojata profesija, na primer kako nositel na dejnost povrzana so rakovodewe so hotel, restoran, bar i sli~no. Inaku, ovaa kazna, predvidena vo ~len 33 od KZ, mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna. Isto taka, mora da se ima predvid i mo`nosta za predlagawe konfiskacija na imot i imotna korist pribavena so krivi~noto delo. Imeno, vo ~len 97 od KZ se naveduva deka nikoj ne mo`e da zadr`i posredna ili neposredna imotna korist pribavena so krivi~no delo. Taka, od storitelot }e se konfiskuva imotnata korist pribavena so krivi~noto delo {to se sostoi vo pari, podvi`ni ili nedvi`ni predmeti od vrednost, kako i sekoja druga sopstvenost, imot ili aktiva, materijalni ili nematerijalni prava, a ako nivnata konfiskacija ne e mo`na, na storitelot }e mu se konfiskuva drug imot {to odgovara na pribavenata imotna korist. Zakonot predviduva i mo`nost o{teteniot da bara svoeto imotno pravno pobaruvawe da go namiri od konfiskuvanata vrednost. 1.6. Glaven pretres Po zavr{uvaweto na postapkata okolu prigovorite protiv obvinitelniot akt, sudijata koj e odgovoren za postapuvawe po ovoj predmet na krivi~no delo trgovija so lu|e, go zaka`uva pretresot. Na pretresot obvinetite koi prethodno naj~esto se branele so mol~ewe, davaat odbrana. Tie ve}e se zapoznale so site dokazi so koi raspolaga obvinitelot i vrz osnova na toa odlu~uvaat kakva odbrana }e dadat. Naj~esto toa e negirawe na obvinenieto i tvrdewe deka o{tetenite samo rabotele kaj niv, a dali davale seksualni uslugi na drugi lica toa ne e nivna rabota i deka nemaat nikakva vrska so izvr{uvaweto na krivi~noto delo.
64

O{tetenite, ako s u{te se nao|aat vo Republika Makedonija, odnosno vo Tranzitniot Centar za Stranci, doa|aat na glavniot pretres kade {to se soslu{uvaat vo svojstvo na svedoci. Pritoa, vo praksata, i vo ovaa faza na postapkata se zabele`uva problem vo vrska so obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ na jazikot na `rtvata/svedok. Vo slu~aj o{tetenite da se vratile vo svoite zemji, mo`no e sudijata da odlu~i da gi povika da prisustvuvaat na glavniot pretres i da bidat soslu{ani vo svojstvo na svedoci. Vo toj slu~aj, so posredstvo na me|uvladini organizacii, se organizira doveduvawe na o{tetenite. Vo praksata e poznat eden negativen primer koga o{tetenata pristignala od druga zemja zaradi soslu{uvawe, a sudeweto bilo odlo`eno. Toga{ o{tetenata bila soslu{ana von pretres. Ova procesno dejstvo mo`e da bide problemati~no vo smisla dali mo`e da se smeta za pravilno izveden dokaz, osobeno ako na toa procesno dejstvo ne bile prisutni branitelot na obvinetiot i obvinetiot za da postavuvaat pra{awa. Mnogu ~esto se slu~uva o{tetenata kako svedok da ne mo`e da prisustvuva na pretresot pa toga{ se izveduva dokaz so ~itawe na iskazot na o{tetenata daden vo tekot na istragata. Tokmu vo ovaa situacija od golema va`nost e pri davaweto na iskazot na o{tetenata vo istragata da prisustvuval ili barem da bil uredno povikan branitelot na obvinetiot. Na toj na~in }e se doka`e deka na obvinetiot ne mu bilo povredeno pravoto na pravi~no sudewe, odnosno pravoto da mu postavuva pra{awa na svedokot {to go tovari. Vo ovaa smisla postoi sudska praksa na Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg. 1.7. Zavr{ni zborovi Mnogu e va`no obvinitelot na krajot na pretresot da dade kvalitetni zavr{ni zborovi. Ova od pri~ina deka se raboti za krivi~no delo koe sodr`i pove}e zakonski elementi, pa osobeno e va`no tie da se analiziraat i da se obrazlo`at na soodveten i stru~en na~in. Isto taka, treba da se napravi seriozna i detalna analiza na dokazite. Seto ova treba da se pravi osobeno vnimatelno i kvalitetno zatoa {to krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a od KZ e krivi~no delo koe vo makedonskoto zakonodavstvo postoi samo nekolku godini, i mal del od sudiite dosega se sretnale so nego i
65

imale mo`nost da postapuvaat po takvi predmeti. Isto taka, va`no e, pri zavr{nite zborovi da se poso~i na sudskata praksa po presudite koi dosega se doneseni vo Osnovnite, Apelacionite i vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija. 1.8. @alba - odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi Po dobivaweto na presudata, obvinitelot vr{i vnimatelna analiza na presudata i procenuva dali i po koj osnov bi podnel `alba na nea. Vo slu~aj na osuditelna presuda, sekako deka treba da se o~ekuva deka odbranata }e podnese `alba. Vo toj slu~aj neophodno e da se podnese odgovor na ovaa `alba, zatoa {to na toj na~in u{te edna{ mo`e na povisokiot sud da mu se obrati vnimanie na dokazite vrz osnova na koj{to obvinetiot e oglasen za vinoven, kako i na analizata na elementite na krivi~noto delo. So analiza na dosega{nite krivi~ni postapki za krivi~noto delo trgovija so lu|e, mo`e da se vidi deka kaj dobar del od niv se podneseni vonredni pravni lekovi. Dosega, Vrhovniot sud na Republika Makedonija ne gi prifa}a{e ovie inicijativi. Vo sekoj slu~aj, i vo postapkata po ovie pravni lekovi, potrebno e maksimalno vklu~uvawe na obvinitelot vo situaciite koga toa e predvideno so zakonot. Pritoa, va`no e da se dade vistinski i seriozen odgovor na navodite vo inicijativite za vonrednite pravni lekovi. Va`no e da se izbegnuvaat voobi~aenite {abloni i konkretno i kvalitetno da se pobivaat argumentite na odbranata. 1.9. Javnost Ovaa tema zaslu`uva posebno da se razgleduva zatoa {to se raboti za mnogu osetliva materija koja mora da se gleda od pove}e aspekti. Prviot aspekt e deka vo krivi~nite postapki za krivi~noto delo trgovija so lu|e javnosta treba da bide informirana kompletno i pravilno. Pritoa, sekoga{ treba da se ima predvid prezumpcijata na nevinost, kako i zakonitosta na vodeweto na postapkata, pa vo taa smisla vo javnosta ne treba da se objavuvaat podatoci so koi bi se povredile ovie pravila. Isto taka, va`no e javnosta da se zapoznae so pojavnite oblici na ova krivi~no delo za da mo`e {to e mo`no pove}e lu|e da bidat zapoznaeni vo slu~aj, da dojdat vo kontakt so vakvata pojava na bilo koj na~in.
66

Me|utoa, ne smee da se zanemari vtoriot aspekt na ova pra{awe. Imeno, osobeno e va`no vo javnosta da ne se spomenuvaat podatoci za identitetot na svedocite koi {to se `rtvi na krivi~noto delo. Vo nedostig na soodvetni propisi za za{tita na svedocite, ovie lica mo`e da bidat dovedeni vo opasnost ili, pak, vo mnogu neprijatna situacija so objavuvaweto na nivniot identitet kako i nivni fotografii. Isto taka, vakvoto objavuvawe na identitetot na svedocite - o{tetenite, mo`e da dovede do odvra}awe na idnite svedoci vo nekoi drugi postapki da go prijavat krivi~noto delo ili, pak, da u~estvuvaat vo postapkata kako svedoci ili o{teteni. Toa e osobeno va`no zatoa {to naj~esto obvinenijata se baziraat na iskazite na o{tetenite. Inaku, vo praksata se poznati pove}e primeri na nekontrolirano davawe na informacii za identitetot na o{tetenite kako i nivno prika`uvawe na televizija {to sekako negativno se odrazuva na o{tetenite vo smisla na pogorenavedenoto.

67

68

GLAVA 4

PRAKTIKUM
- Ulogata na sudiite vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Pretkrivi~na postapka Istraga Glaven pretres Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija Celta na ovaa glava e da se olesni rabotata na sudiite koga se sretnuvaat so krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija, preku analiza na dosega{nata praksa so vakvite slu~ai kako i preku analiza na Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za krivi~na postapka. Se razbira, celta na ovoj del od Praktikumot e da ima vlijanie i na organite koi postapuvaat vo prethodnite fazi i koi direktno u~estvuvaat vo borbata protiv ovoj vid na organiziran kriminal: MVR, kako organ na otkrivawe na ovie krivi~ni dela i negovata rabota vo pretkrivi~nata postapka i ponatamu do podnesuvaweto na krivi~nata prijava do nadle`noto javno obvinitelstvo. Javniot obvinitel, kako organ na progon, koj u~estvuva vo pretkrivi~nata postapka vo sodejstvo so MVR, a isto taka i kako organ koj po podnesenata krivi~na prijava so drugite dokazi od MVR e edinstveno ovlasten da podnese barawe za sproveduvawe na istraga pred nadle`niot sud, da go zastapuva vo tekot na istragata, pa s do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata. Dosega{nata praksa poka`a deka e potrebna dosledna primena na odredbite od Zakonot za krivi~na postapka, osobeno na onie odredbi od novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, objaveni vo Slu`ben vesnik na RM br.74 od 22.10.2004 godina. Nivnata primena e zadol`itelna kako od istra`nite sudii, taka i od sude~kite sudii.
69

Edna od najva`nite karakteristiki na novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP e deka vo niv e postignat visok stepen na harmonizacija i usoglasenost na na{ite normi so evropskite normi i standardi i me|unarodnite konvencii. Osnovna karakteristika na krivi~noto delo trgovija so lu|e e deka se izvr{uva na mo{ne organiziran na~in i deka vo negovoto izvr{uvawe u~estvuvaat pove}e lica. Vo nego, naj~esto, kako `rtva se javuva `ensko lice koe mo`e da bide polnoletno ili maloletno. Rabotata na sudot se odviva vo dve fazi i toa : Preku rabotata na istra`niot sudija vo pretkrivi~nata postapka i istragata, i Preku krivi~nite sude~ki sudii koi go vodat i presuduvaat krivi~niot predmet, po podignato obvinenie do pravosilnoto zavr{uvawe na krivi~nata postapka.

Vo prodol`enie }e ja objasnime rabotata i ulogata i na istra`niot sudija i na sude~kiot sudija. 1.1. Pretkrivi~na postapka Doznavaweto za ova krivi~no delo od MVR doa|a na na~in {to dokolku MVR ima soznanija za osnovi na somnevawe deka se izvr{uva vakvo krivi~no delo na odredeno mesto (individualna stanbena zgrada, stan, hotel, motel), se obra}a so pismeno barawe do nadle`niot de`uren istra`en sudija zaradi dobivawe nalog za pretres na stan i drugi prostorii. Se razbira, ova e edno od najosetlivite postapuvawa na MVR, bidej}i pri izvr{uvaweto na vakvata naredba mora da se pristapuva mo{ne seriozno, so dosledna primena na odredbite od ZKP (vidi ~l. 149 st.1 v.v. so ~l.198, 199, 200 i 201 od ZKP), kako i vo soglasnost so Zakonot za vnatre{ni raboti. Za izvr{eniot pretres se izgotvuva zapisnik koj mora da bide potpi{an od ovlasteno slu`beno lice na MVR, kako i od na primer - sopstvenikot - dr`atelot na stanot i od dvajcata svedoci (isklu~ok e predviden vo ~l.200 st.4 od ZKP -pretres bez svedoci). Ovde osobeno se istaknuva potrebata od zakonitost na izvr{uvaweto na dejstvata na MVR pri pretres kako i pri eventualno obezbedu70

vawe na dokazi za koi MVR mora da izdade potvrda za privremeno odzemawe vo soglasnost so ~l.201 st.3, spored novite Izmeni i Dopolnuvawa na ZKP (Sl.vesnik na RM br.74 od 22.10.2004.g.), a koi podocna treba da dobijat svoja potvrda za validnost-zakonitost od OJO, a potoa i od sudot. Ako vo zapisnikot za pretres nedostasuvaat potrebnite dve polnoletni lica, nivniot potpis, kako i zemaweto lica za svedoci od redot na rodnini, koi ne mo`at da bidat svedoci bidej}i ZKP dava mo`nost da bidat oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe, mo`e da se predizvika nevalidnost na takviot dokaz i toj mora da bide izdvoen od drugite spisi so re{enie na istra`niot sudija. Posebno se istaknuva potrebata zapisnikot za prepoznavawe da bide napraven pred istra`en sudija, vo posebni prostorii na MVR, pri {to samiot istra`en sudija anga`ira, dokolku ve}e ne e anga`iran, ovlasten sudski preveduva~ koj mora da bide zapi{an vo zapisnikot (i na po~etokot i na krajot na zapisnikot). Potrebno e MVR, eventualniot dokaz-pismenoto ovlastuvawe od `rtvata za odreden polnomo{nik, da go dostavi zaedno so drugite dokazi do OJO, a toj potoa do sudot, za da mo`e pobrzo da se op{ti so svedokot - o{tetenata. Isto taka, potrebno e site pismeni dokazi koi gi obezbeduva MVR vo pretkrivi~nata postapka, a se direktno povrzani so `rtvata, da bidat potpi{ani od `rtvata vo prisustvo na ovlasten sudski preveduva~, na jazikot na `rtvata, i toa da se konstatira pismeno (zapisnik za priem na krivi~na prijava, zapisnik za prepoznavawe, potvrda za privremeno odzemeni predmeti, potvrda za vrateni predmeti i dr). Od dosega{nata praksa proizleguvaat prioriteti MVR da obezbedi ovlasten preveduva~ na `rtvata- stranec koja ne go poznava makedonskiot jazik. Dejstvata {to vo pretkrivi~nata postapka gi prezema MVR treba da bidat prezemani itno. Ovde treba da se istakne faktot deka MVR gi dostavuva i drugite dokazi koi se rezultat od prezemenite posebni istra`ni merki od ~l.142-b od novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. MVR na javniot obvinitel mora da mu gi dostavi i aktot za zadr`uvawe i zapisnikot za pouka za pravo na branitel za sekoj obvinet kako bi mo`elo da se proveri zakonitosta na postapuvaweto na MVR vo toj del, osobeno spored Izmenite i dopolnuvawata na ZKP Zapisnik na MVR-PS od ovlasteno lice za prifat.
71

So novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, ~l.188 st.8, za prvpat se voveduva zadol`itelna obvrska pri rabotata na istra`niot sudija so lice li{eno od sloboda od MVR, koe mu e sprovedeno. Istra`niot sudija mora po slu`bena dol`nost da ja utvrduva zakonitosta na li{uvaweto od sloboda od strana na MVR i za toa da donese re{enie na koe obvinetiot ima pravo na `alba vo rok od 48 ~asa do Krivi~niot Sovet na sudot, koj e dol`en da donese svoja odluka vo rok od 3 (tri) dena. @albata go odlo`uva izvr{uvaweto na ova re{enie. Prepora~livo e MVR, so podneseniot dokazen materijal da dostavi i izvod od kaznenata evidencija za obvinetiot/te, osobeno ako obvinetiot ne e od mestoto kade {to se nao|a sudot pred koj se pokrenuva krivi~nata postapka. Osobeno vnimanie zaslu`uvaat posebnite istra`ni merki koi vo na{eto zakonodavstvo prvpat se normativno propi{ani so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. Se raboti za situacii vo koi e potrebno obezbeduvawe na podatoci i dokazi koi se neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka, a koi na drug na~in ne mo`e da se soberat ili nivnoto sobirawe bi bilo povrzano so golemi te{kotii. Samiot ZKP (~l.142-b) gi naveduva dvata slu~ai, spored kaznata i spored izvr{itelot, a toa se slednite: 1. Za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku 4 godini, vo koi spa|a i krivi~noto delo - trgovija so lu|e, i 2. Za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do 5 godini za koi postoi osnovano somnenie deka se izvr{eni od strana na organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ka organizacija. Se raboti za vkupno 8 (osum) posebni istra`ni merki predvideni vo ~l.142-b od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. Karakteristi~no e toa {to, vo soglasnost so ~l.142-v, site podatoci, izvestuvawa, dokumenti i predmeti pribaveni so primena na posebnite istra`ni merki, mo`at da se upotrebat kako dokaz vo krivi~nata postapka. Site lica koi u~estvuvaat vo sproveduvaweto na istragite mo`at da se soslu{aat kako za{titeni svedoci, a nivniot identitet pretstavuva slu`bena tajna. Izmenite i dopolnuvawata na ZKP ne ja reguliraat posebnata istra`na merka od ~l.142-b st.1 t.1, vo smisla koj }e donesuva odluka i
72

kako }e te~e celata postapka, bidej}i toa e ostaveno da se regulira so poseben zakon - Zakon za sledewe na komunikacii - koj e vo procedura. Site drugi istra`ni merki se predvideni vo nadle`nost na OJO i istra`niot sudija, vo zavisnost od toa dali storitelot na krivi~noto delo e poznat ili ne, a po prethodno dobien obrazlo`en pismen predlog od ovlasteniot baratel - MVR ili OJO. Treba da se ima predvid i sodr`inata na naredbata {to ja izdava istra`niot sudija, kako i vremetraeweto na istra`nata merka koja e regulirana so ~l.142-d, kade {to e predvideno maksimalno traewe od 4 meseci so mo`nost, od opravdani pri~ini, da bide prodol`ena za u{te 3 meseci. Za seto ova do OJO ili istra`niot sudija, vo zavisnost od toa koj ja izdal naredbata, se dostavuva: - Izve{taj, so decidno navedena sodr`ina vo ~l.142-|, a so nea i - Celokupnata dokumentacija pribavena so primena na posebnata istra`na merka. Za prvpat vo Republika Makedonija se dozvoluva MVR vo predistra`na postapka da koristi poligraf, vo soglasnost so ~l.143 st.3 i 4, za {to e potrebna soglasnost od liceto, a ako e maloletnik, soglasnost na roditelot-staratelot. Potrebno e prisustvo i na branitelot na obvinetiot pri prezemawe na ova dejstvo koe MVR kako pravo, vo soglasnost so ~l.3 od ZKP, mora da go obezbedi. Osobeno mora da se ima predvid st.5 od ~l.142-d, bidej}i toj predviduva OJO i istra`niot sudija na soodveten na~in, so prepis na spisite, bez li~ni podatoci, da gi spre~at neovlastenite lica kako i osomni~eniot-obvinetiot i negoviot branitel da mo`at da go utvrdat identitetot na licata koi gi sproveduvale posebnite istra`ni merki od ~l.142-b st.1. Isto taka, kako {to ve}e predhodno e napomenato, za prvpat vo na{ata praksa, so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP se predvideni posebni ovlastuvawa vo predistra`nata postapka na Carinskata uprava i na Finansiskata policija. 1.2. Istraga Pokrenuvaweto na istragata zapo~nuva od strana na javniot obvinitel koga do istra`niot sudija }e podnese barawe za sproveduvawe na istraga do nadle`niot sud. Karakteristika na dosega{nata praksa
73

e deka vo site slu~ai javniot obvinitel, vo baraweto za sproveduvawe na istraga, predlaga i odreduvawe na merka pritvor. Po priemot na baraweto za sproveduvawe na istraga so predlog za odreduvawe na merka pritvor, istra`niot sudija, po celosno razgleduvawe na spisite na predmetot, pristapuva kon soslu{uvawe na obvinetiot-te. Na soslu{uvaweto na obvinetiot sekoga{ e prisuten i javniot obvinitel kako i branitelot na obvinetiot, dokolku e anga`iran, kako i zapisni~arot. Istra`niot sudija e dol`en vo zapisnikot za soslu{uvawe na obvinetiot posebno da go notira prisustvoto na branitelot. Ovde e potrebno da se uka`e na nu`nosta od avtoritativno postapuvawe na istra`niot sudija koe podrazbira striktna primena na odredbite od ZKP pri soslu{uvaweto i postavuvaweto na pra{awata, kako i odr`uvaweto na redot vo prostorijata. Po zavr{uvaweto na soslu{uvaweto na obvinetiot-te, istra`niot sudija go razgleduva celiot predmet i po celosna analiza na site dokazi se odlu~uva za donesuvawe na re{enie za sproveduvawe na istraga i za odreduvawe ili ne na merka pritvor. Protiv re{enieto na istra`niot sudija dozvolena e `alba i toa na re{enieto za sproveduvawe na istraga, vo rok od tri dena od priemot na re{enieto, do Krivi~niot Sovet na sudot, a protiv merkata pritvor dozvolena e `alba vo rok od 24 ~asa od priemot na ova re{enie od strana na branitelot, {to e novina vo soglasnost so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP (~l.116 st.4), do Krivi~niot Sovet na sudot. Po eventualno izjavenite `albi odlu~uva Krivi~niot Sovet na istiot sud vo rok od 48 ~asa, no, `albata ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto. Ako se odbie predlogot na javniot obvinitel za odreduvawe na merkata pritvor, vo toj slu~aj se donesuva pismeno re{enie za odbivawe na predlogot i protiv nego e dozvolena `alba od strana na strankite vo rok od 48 ~asa od priemot, vo soglasnost so ~l.185 noviot st.2 od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP, so {to ne se odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto, a po taa `alba odlu~uva Krivi~niot Sovet na sudot vo rok od 48 ~asa. Posebno treba da se istakne deka vo tekot na istragata se vr{i soslu{uvawe na `rtvata vo svojstvo na svedok o{teten edna ili pove}e, kako i soslu{uvawe na eventualnite drugi svedoci, a mo`e da se raboti i za soslu{uvawe na maloletno lice, pri {to praksata uka`uva na potrebata pri soslu{uvawe na maloletnoto lice zadol`itelno da bide prisutno i lice -pedagog od Centarot za socijalni raboti. Vo podgotovka e nov Zakon za stranci, vo ~ij nacrt e predviden reflektiven period od 3 meseci, a potoa i dozvola za
74

prestoj na @TL do 6 meseci so mo`nost za prodol`uvawe. Praksata uka`uva na nu`nosta vo zapisnikot za soslu{uvawe na `rtvata zadol`itelno da se notira prisustvoto ili neprisustvoto na branitelot na obvinetiot za da se eliminira prigovor po ovoj osnov od negova strana na glavniot pretres, koj toga{ uka`uva deka ne bil na soslu{uvawe na `rtvata zaradi {to bara nejzino prisustvo na glavniot pretres. Na krajot na zapisnikot da se notira deka nitu OJO, nitu branitelot nemaat drugi pra{awa. Dosega{nata praksa uka`uva da se obrati vnimanie na na~inot na povikuvawe na `rtvata zaradi soslu{uvawe. Potrebno e toa da se izvr{i so pokana, so specijalna dostava, a toa podrazbira ovlasteniot sudski dostavuva~ da pojde vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje, dokolku `rtvata e tamu, i dostavuva~ot li~no da ja vra~i pokanata so svoera~en potpis na dostavnicata, ili preku ovlasteno slu`beno lice na Centarot da se vra~i i vedna{ uredno potpi{ana dostavnicata da se vrati vo sudot. Od vnatre{nosta na Republika Makedonija, dostavuva~ot treba so slu`beno vozilo da dojde vo Centarot vo Skopje, i po izvr{enata dostava da se vrati. Ovaa postapka mora da ja organiziraat samite sudii, preku Pretsedatelot na sudot. Ova e osobeno va`no koga ima pravosilen obvinitelen akt po zavr{enata istraga, koga sude~kiot sudija treba da go sro~uva predmetot kako iten, bidej}i e verojatno predmetot da e so merka pritvor, a mnogu ~esto `rtvata e stranec. Praksata poka`uva deka po izvr{eniot raspit na obvinetiot-te potrebno e da pomine razumen rok - mo`ebi 10 (deset) dena, pa duri potoa da se vr{i raspit na `rtvata. Toa se objasnuva so pri~inata deka `rtvata se u{te se nao|a pod silen psiholo{ki pritisok od traumite {to gi do`ivuvala, za {to dosega se imaat proizneseno stru~ni lica od nevropsihijatriskata oblast. Najprvo, istra`niot sudija, dokolku vidi od spisite na predmetot deka se raboti za `rtva-stranec, treba da obezbedi ovlasten sudski preveduva~ od i na jazikot na `rtvata. Ne smee da se dozvoli da se konstatira deka go poznava makedonskiot jazik i deka go zboruva, bidej}i e najlesno i najdobro soslu{uvaweto da se vr{i so ovlasten sudski preveduva~. Ova pravo na `rtvata proizleguva od ~l.7 od ZKP. Vo zapisnikot za soslu{uvaweto mora da bide notirano deka soodvetniot ovlasten sudski preveduva~ e prisuten na raspitot na `rtvata. Na krajot na soslu{uvaweto preveduva~ot mora da go pro~ita na
75

`rtvata zapisnikot, a toa mora da se konstatira i so izjavata na `rtvata deka otkako e pro~itan od strana na preveduva~ot, taa go razbira i deka nema zabele{ki, a potoa go potpi{uva, kako i preveduva~ot. So novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, vo ~l.223-a se predviduva `rtvata/svedokot da mo`e da go uskrati iznesuvaweto na podatoci od ~l. 223 st. 3. Praksata poka`uva deka `rtvata e pod silen psiholo{ki pritisok, deka do`iveala i do`ivuva golem psiholo{ki stres, pa vo taa smisla, u{te pred zapo~nuvaweto na nejzinoto soslu{uvawe treba da se objasnat nejzinite prava {to gi ima spored ZKP, i kako svedok, i kako o{tetena (`rtva). Ovde se uka`uva na pravata od ~l. 55 od ZKP spored koi `rtvata/svedokot ima pravo: -Da uka`e na site fakti; -Da predlo`i dokazi za krivi~noto delo i za storitelot; -Da predjavi o{tetno pobaruvawe; kako i -Za pravoto da gi razgleda spisite na predmetot {to mo`e da se uskrati dodeka ne bide soslu{ana. Za ovie prava istra`niot sudija e dol`en da ja zapoznae i pou~i `rtvata i podetalno da gi objasni za da gi razbere, i toa na ednostaven na~in, so prosti zborovi, po mo`nost bez pravna terminologija, i potoa nejziniot odgovor da se vnese vo zapisnikot - deka (ako) gi razbrala svoite prava. Posebno treba da se ima predvid deka spored noviot ~l. 223-a st. 2 od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP ako `rtvata/svedokot uskrati iznesuvawe na podatoci od st. 1, toga{ OJO ili IS ili Pretsedatelot na Sovetot mo`e da go prekine ispituvaweto i vo rok od 24 ~asa da prezeme dejstva od ~l. 270-b. Toa zna~i deka ako se ispolneti uslovite od ~l. 270-a (opasnost od zapla{uvawe, zakana so odmazda, opasnost po `ivotot, zdravjeto ili fizi~kiot integritet ili e potrebna nivna za{tita), toga{ soslu{uvaweto na `rtvata/svedokot se vr{i samo vo prisustvo na OJO i IS, odnosno Pretsedatelot na Sovetot, na mesto {to garantira za{tita na negoviot identitet. Prepis od iskazot na `rtvata, bez potpis, mu se dostavuva na obvinetiot i na branitelot koi mo`at pismeno preku sudot da postavuvaat pra{awa na `rtvata. Zna~i, vo soglasnost so Izmenite i dopolnuvawata na ZKP, ~l. 270-a i 270-b od glavata XIX Za{tita na svedoci, na sorabotnici na pravdata i na `rtvite, za{titata na licata mo`e da se izvr{i na slednive dva na~ina:
76

1. So poseben na~in na ispituvawe i u~estvuvawe vo postapkata na mesto {to ja garantira za{titata na negoviot identitet, i 2. So vklu~uvawe vo Programa za za{tita na svedoci. Barawe za vklu~uvawe vo Programata do Javniot Obvinitel na Republika Makedonija mo`e da podnese nadle`niot OJO, IS ili Pretsedatelot na Sovetot. Dokolku postojat okolnosti za vklu~uvawe vo Programata, Javniot Obvinitel na Republika Makedonija podnesuva predlog do nadle`noto telo za donesuvawe odluka za vklu~uvawe vo Programata. Sostavot, nadle`nostite na ova telo, kako i merkite na za{tita i na~inot na nivnoto sproveduvawe se opredeluvaat so zakon. Ovde mora da se ima predvid i mo`nosta, {to ja predviduvaat novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP vo ~l. 295-a, deka svedok ili ve{tak mo`e da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koga se nao|a na teritorija na druga dr`ava, no za ova e potrebno prethodno i sudovite da bidat soodvetno tehni~ki opremeni. Vo dosega{nata praksa od rabotata na sudiite na ovoj vid krivi~ni dela, treba da se istakne deka ako svedokot ne ja uskrati mo`nosta da dava podatoci vo soglasnost so ~l. 223 st. 3 od ZKP, potrebno e istra`niot sudija so zapisnik da im naredi na prisutnite lica, vo soglasnost so ~l. 171 od ZKP, istra`nite dejstva {to gi prezema toj ili razgleduvaweto na spisite na predmetot, bidej}i toa go baraat interesite na moralot, da gi ~uvaat kako tajna kako i opredelenite fakti ili podatoci {to pri toa gi doznale i }e im uka`e deka oddavaweto na tajna pretstavuva krivi~no delo. Ovaa naredba }e se vnese vo zapisnikot pred prezemaweto na dejstvoto. Ako se razgleduvaat spisi, toga{ istra`niot sudija treba da sostavi slu`bena bele{ka i na nea treba da se potpi{e i liceto {to e predupredeno, a koe saka da gi razgleda spisite. Ova se uka`uva kako nu`nost, bidej}i dosega{nata praksa poka`uva deka golem broj podatoci neovlasteno odat vo javnosta, pa duri i imeto i prezimeto na `rtvite/svedoci, ne{to {to navistina ne smee da se dozvoli, imaj}i go predvid faktot za nu`nosta od za{tita na bezbednosta, ~esta i dostoinstvoto na `rtvata. Cenej}i go duhot na novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, posebno ~l. 233-a i ~l. 234 st. 4, dokolku vo baraweto za sproveduvawe na istra77

ga ne e predlo`eno ve{ta~ewe od strana na OJO, potrebno e istra`niot sudija, vo odnos na o{tetnoto pobaruvawe, dokolku se predjavuva od strana na `rtvata i dokolku e precizirano od strana na `rtvata ili od nejziniot polnomo{nik, za nego, so pismena naredba, da naredi izgotvuvawe na ve{t naod i mislewe ve{ta~ewe od strana na lice - psihijatar, vo odnos na nematerijalnata {teta (bolka, strav i dr.). Pri izdavaweto na ovaa naredba rokot za izgotvuvawe na ve{ta~eweto da bide {to e mo`no pokratok i so uka`uvawe deka stanuva zbor za pritvorski predmet so eventualna `rtva stranec. Vakvoto nu`no postapuvawe na istra`niot sudija se dol`i na faktot deka vo dosega{nata praksa na zavr{enite predmeti od ovoj vid na krivi~no delo, po nivnoto pravosilno okon~uvawe ne e pokrenata nitu edna gra|anska postapka za nadomest na {teta od strana na `rtvite ili nivnite polnomo{nici. Zatoa, so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, vo ~l. 101 st. 2 se predviduva sudot so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, da odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto pobaruvawe. Dadenite mo`nosti vo ovie izmeni treba da bidat maksimalno iskoristeni, a s so cel za pobrzo i poefikasno okon~uvawe na krivi~nata postapka za da mo`e `rtvata svoeto pravo da go ostvari vo ovaa postapka, pa makar i opredeluvaj}i pravi~en nadomestok. Vo soglasnost so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, treba da se ima predvid osobeno odredbata od ~l. 203-a za privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva {to se vo vrska so krivi~noto delo. Dokolku vo konkretniot slu~aj obvinetiot/te imaat imot ili sredstva, istra`niot sudija, so posebno pismeno re{enie, treba da go obezbedi toj imot, odnosno sredstva i da gi stavi pod nadzor na sudot. Novina e i mo`nosta istra`niot sudija da donese re{enie za obezbeduvawe na predmeti ili imot po barawe na druga dr`ava vo soglasnost so me|unarodnite dogovori koi se ratifikuvani od strana na Republika Makedonija. Po zavr{uvaweto na istragata spisite mu se dostavuvaat na OJO na natamo{no odlu~uvawe. Dokolku so obvinitelskata odluka e podignato obvinenie, toga{ toa, vo dovolen broj primeroci i so site dokazi, se podnesuva pred nadle`niot sud. 1.3. Glaven pretres Po podigaweto na obvinenieto (obvinitelen akt ili predlog) istoto se podnesuva do nadle`niot sud , kade soglasno odredbite od Su78

dskiot delovnik se oformuva krivi~en predmet i se dava na postapuvawe na sude~kiot sudija. Od momentot na davaweto na predmetot na sude~kiot sudijata, istiot postapuva soglasno odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka: glava 20-podgotovki za glaven pretres, glava 21-glaven pretres i glava 22-izrekuvawe presuda, a delumno i glava 23redovni pravni lekovi (~len 359 i 360). Se podrazbira deka na glavniot pretres sude~kiot sudija gi primenuva istite odredbi od ZKP vo koi e predvidena ingerencija na Pretsedatelot na Sovetot, a osobeno e va`no sekoga{ i vo tekot na celata krivi~na postapka da se zapazi primenata na op{tite odredbi od ZKP-glava 1 osnovni na~ela (~len 1 do ~len 20) bidej}i istite se ,,Ustav na krivi~nata postapka. Ovie odredbi, kako i site odredbi od ZKP (osnovniot tekst i izmenite i dopolnenijata) se primenuvaat vo site postapki nezavisno od krivi~noto delo-predmet na obvinenieto. Zapazuvaweto na primenata na osnovnite na~ela, e su{testvena i od aspekt na toa {to vo istite se preto~eni i osnovnite principi za za{tita na ~ovekovite prava i vladeeweto na pravoto predvideni vo me|unarodnite dokumenti koi se ratifikuvani i potpi{ani od Republika Makedonija (prezumpcija na nevinost, pravi~no sudewe, sudewe vo razumen rok, upotreba na jazikot razli~en od slu`beniot, res judicata). Poznavaweto na me|unarodnite dokumenti (konvencii, protokoli) koi pokraj Zakonot za krivi~nata postapka i Ustavot na Republika Makedonija se izvorot na pravoto i nivnata primena e od zadol`itelen karakter, vo sprotivno dr`avata mo`e da bide zadol`ena da pla}a {teti. Ovie dokumenti sobeno se zna~ajni za sude~kiot sudija vo konkretni procesni situacii na primer ~len 295-a od Izmenite i dopolnenijata na ZKP koga pri soslu{uvaweto na svedok ili ve{tak se primenuvaat odredbite od ZKP i od Vtoriot Dopolnitelen Protokol na Evropskata Konvencija za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nata materija. Vo ovoj del osobeno }e se akcentiraat odredbite va`ni za postapuvawe po obvinenijata koi gi opfa}aat delata od organiziraniot kriminal, bidej}i ovie predmeti nosat opasnost od nesogledlivi posledici po u~esnicite vo postapkata, so nivno nepravilno primenuvawe ili neprimenuvawe, kako po `rtvatao{tetenata, taka i po obvinetiot. Od zna~ewe za pravilno postapuvawe vo tekot na glavniot pretres, vrz osnova na koj podocna treba da se donese meritorna odluka po predmetnoto obvinenie, e ume{nosta na sude~kiot sudija da postapuva brzo, efikasno, sestrano, ekonomi~no i so pravilna primena na odredbite od ZKP. Ulogata na sude~kiot sudija kako Dominus Litis podrazbira istiot ne samo da odlu~uva po obvinenieto, tuku aktivno i nepristrasno da rakovodi so
79

glavniot pretres, da sledi {to se slu~uva na glavniot pretres, kakvi pra{awa se postavuvaat (da gi dozvoli ili ne), kako se odnesuvaat strankite (redot vo sudnicata), da ne dozvoli strankite da gi zloupotrebuvaat svoite prava, na koj na~in bi ja odolgovlekuvale postapkata, i da znae koga po predlozite na strankite odlu~uva toj, a koga Sovetot. 1.3.1. Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija Podgotovki za glaven pretres Koga sude~kiot sudija }e go dobie predmetot vo rabota, najva`no e isklu~itelno vminatelno i temelno da gi prou~i spisite i da dobie prvi~na slika za obvinenieto i krivi~no pravniot nastan (dokazite pribrani vo istragata, osobeno dali ima dokazi vrz osnova na koi nemo`e da se zasnova sudska odluka). Prviot filter za obvinenieto koj go primenuva sude~kiot sudija e ~len 255 od ZKP (ako obvinenieto ne e propisno sostaveno, osobeno opisot na deloto, predlogot za izveduvawe dokazi), a potoa ako ne e podnesen prigovor ili istiot e otfrlen, mo`e da podnese barawe za preispituvawe na obvinenieto (~len 269 od ZKP). Vo praksata naj~esto filter na obvinenieto e prigovorot na obvinetiot ili negoviot branitel. So Izmenite i dopolnuvawata na ZKP, ovaa faza e skratena, bidej}i ne e predvideno zaka`uvawe na javna sednica po prigovorot (stav 2 na ~len 261 e izbri{an). Sude~kiot sudija dava naredba da se dostavi primerok od obvinenieto na obvinetiiot i negoviot branitel za da se zapazi rokot za prigovor (ako se raboti za obvinitelen akt). Otkako }e pomine toj rok, vo razumno vreme go zaka`uva glavniot pretres (treba da se ostavi dovolno vreme za podgotovka na odbranata). Koga se raboti za pritvorski predmet (vo praksata skoro site predmeti koi se odnesuvaat za trgovija so lu|e se pritvorski), a o{tetenite-`rtvite se stranski dr`avjani (vo praksata naj~esto nemaat regulirano zakonski prestoj vo Republika Makedonija) treba da se postapuva poitno od voobi~aeno. Vo sekoj slu~aj, treba da se zapazi rokot od najmnogu 30 dena od denot na priemot na obvinenieto vo sudot (~len 271 od ZKP). Vo ovaa faza-podgotovka za glavniot pretres, sudijata treba da obrati osobeno vnimanie na ovlastuvaweto od stav 3 na ~len 271 od ZKP - dokazi vrz osnova na koi nemo`e da se zasnova sudska odluka. Ako se raboti za obvinenie za krivi~no delo koe nalaga zadol`i80

telna odbrana, a obvinetiot nema anga`irano branitel (isklu~ok se pritvorskite predmeti), na istiot mora da mu se nazna~i branitel po slu`bena dol`nost u{te vo fazata na dostavata na obvinenieto (na ovoj na~in se skratuva vremeto na postapkata, ~len 66 stav 3 od ZKP). Za celo vreme sude~kiot sudija treba da bide kontaktibilen i otvoren za sorabotka so strankite po pismen ili usmen pat i da prezeme se {to e potrebno vo vrska so predlozite ili uka`uvawata. Sudijata treba da postapuva sestrano i dokolku do nego doprat i notorni fakti (dokolku se uka`uva na mestoto na prestojot na `rtvata-o{tetenata koja }e treba da bide soslu{ana kako svedok, da se prezeme specijalna dostava na pokanata za istata, ako se javi potreba za primena na ~len 270-a i ~len 270-b od Izmenite i Dopolnenijata na ZKP i sli~no). Ova e od osobena va`nost vo predmetite za organiziran kriminal ako treba da se primenat ~len 270-a i ~len 270-b, bidej}i toa se dejstvija koi gi prezema Pretsedatelot na Sovetot za obezbeduvawe na efikasna za{tita na svedocite, sorabotnicite na pravdata, `rtvite kako svedoci vo to~no opredelenite slu~ai. Seto ova e potrebno za da se a`urira postapkata i da mu se dade pravilen i dinami~en tek na glavniot pretres koj ne smee da se odlo`uva od trivijalni pri~ini (vo praksata naj~esto neuredna dostava na pokanite, neobezbeduvawe na tehni~ki sredstva za izveduvawe na dokazite i sli~no, sude~kiot sudija ne vodi predevidencija). Glaven pretres Dokolku sude~kiot sudija gi napravil neophodnite podgotovki za glavniot pretres, toga{ istiot uspe{no }e se odviva. Vo slu~aite na organiziran kriminal so dejstvija na seksualni zloupotrebi na `rtvite-svedoci, prvo {to treba da napravi sude~kiot sudija e da ja isklu~i javnosta (isklu~uvaweto ne se odnesuva na strankite, o{tetenata, nivnite zastapnici i branitelite) i toa vedna{ od samoto otvarawe na zasedanieto. Ima mo`nost toa da se napravi i do zavr{uvaweto na glavniot pretres-~len 279 do 282 od ZKP. Vo tekot na glavniot pretres javnosta zadol`itelno se isklu~uva samo ako se soslu{uva kako svedok lice pomlado od 14 godini-~len 316 stav 3 od ZKP, a javnosta mo`e da se isklu~i i vo fazata na dokaznata postapka, vo delot koga o{tetenata-`rtvata dava izjava odnosno svedo~i.
81

Vo vrska so rakovodeweto so glavniot pretres, najmnogu treba da dojde do izraz ume{nosta, sposobnosta, podgotvenosta, spretnosta, fleksibilnosta, kreativnosta i avtoritativnosta na sudijata. Ova se reflektira i na atmosferata vo sudnicata, a psiholo{ki vlijae i na strankite, osobeno na obvinetiot (dobiva ubeduvawe deka sudeweto e fer, razumno, zakonski, pravi~no i sli~no), kako i na o{tetenata`rtva-svedok (steknuva doverba za da svedo~i slobodno so kontrolirani emocii, da ne gi premol~uva relevantnite fakti). Sude~kiot sudija ne treba da dozvoli nitu zloupotreba, nitu skratuvawe na pravata na obvinetiot, na pravniot zastapnik na obvinetiot ili na `rtvata-o{tetenata i nivnite braniteli i polnomo{nici (vo slu~aj na zloupotreba mo`e da gi ukori, pari~no kazni, obvinetiot privremeno da go otstrani od sudnica, da mu opredeli pritvor na svedokot, da go otpovika branitelot na obvinetiot, da mu go uskrati pravoto na branitelot-~len 295, 312, 74, 136 od ZKP). Zapisnikot za vodeweto na glavniot pretres e odraz na ona {to se slu~uvalo na glavniot pretres i samo ona {to e navedeno vo istiot mo`e da se koristi pri odlu~uvaweto (nemo`e da se menuva, osven po soglasnost na strankite ako ne{to {to e nesporno me|u niv i ka`ano na glavniot pretres e tehni~ki propu{teno da se navede, ili treba da se ispravi). Novina e {to strankite zadol`itelno dobivaat primerok (~len 301 stav 2 od ZKP od Izmenite i dopolnenijata), pa se namaluva mo`nosta od zloupotreba na sude~kiot sudija da menuvapreprava, dodava i vadi odredeni delovi na zapisnikot. Vo vrska so po~etokot na glavniot pretres, novina e ~len 303-a, koja o~igledno e vovedena vo interes na po~ituvawe na avtoritetot na sudot i sudijata kako nositeli na sudskata vlast (site stanuvaat koga vleguva Sovetot, strankite sedat nasproti Pretsedatelot na Sovetot, site {to se soslu{uvaat se svrteni nakaj strankite, obvinetiot sedi do branitelot), a vo isto vreme se ovozmo`uva i polesna komunikacija, osobeno me|u obvinetiot i negoviot branitel koi za celo vreme mo`at da se dogovaraat, osven koga obvinetiot dava odbrana. Vo fazata na ispituvawe na obvinetiot najva`no e sudijata razbirlivo da mu gi objasni poukite i pravata na obvinetiot (~len 63, 306 i 308 od ZKP), sudijata }e zabrani kapciozni, sugestivni pra{awa i pra{awa {to ne se odnesuvaat na predmetot (~len 310/2 i 211 od ZKP). Su{testveno e da se predo~at razlikite vo odbranata na obvinetiot dadeni vo istragata i na glavniot pretres. Vo ovoj del novina e ~len 309/5 (ako na pretresot obvinetiot se brani so mol~ewe, za odbrana }e se smeta izjavata dadena pred istra`niot sudija).
82

Fazata na dokaznata postapka na glavniot pretres e od isklu~itelna va`nost, bidej}i vo ovaa faza se izveduvaat dokazi vrz osnova na koi potoa treba da se donese meritorna odluka. Soslu{uvaweto na svedocite i o{tetenata-`rtva kako svedok, se osobeno va`ni za utvrduvawe na materijalnata vistina i relevantnite fakti. Tie mora da bidat neposredno soslu{ani na glavniot pretres (~len 325/1 od ZKP od izmenite i dopolnenijata), osven vo to~no odredenite slu~ai. Ovaa novina mu dava dopolnitelna za{tita na moralniot, psihi~kiot i fizi~kiot integritet na `rtvata-svedok. I po odnos na drugite svedoci e vovedena novina (stav 3 od ~len 325 od Izmenite i dopolnuvawata) pa soglasno izmenite pove}e ne e potrebna soglasnost za ~itawe na iskazite na svedocite koi ne do{le na pretresot, duri i ako ne se povikani (vo praksata toa doveduva{e do beskone~no odolgovle~uvawe na postapkata). Strankite samo se soslu{uvaat, t.e. davaat svoe mislewe koe ne e obvrska za Sovetot pri odlu~uvaweto. Dokolku `rtvata neposredno se soslu{uva (dol`na e da se otpovika na sudskata pokana inaku trpi kazneni merki) mora da se obezbedat ovlasten sudski preveduva~ na jazikot {to go zboruva, psiholog, pedagog, psihijatar, tolkuva~ za gluvonemi i sli~no. Obvinetiot mo`e da se otstrani od sudnicata, ako na toj na~in a po uka`uvawe na `rtvatasvedok proizleze deka istata slobodno i bez strav }e go iznese svedo~eweto. @rtvata-svedok treba precizno da se pou~i za svoite prava (o{tetno pobaruvawe, materijalni tro{oci) no i za obvrskite celosno i vistinito da go iznese toa {to go znae. Zavr{ni zborovi Glavniot pretres zavr{uva so zavr{nite zborovi na strankite vo koi istite go iznesuvaat ona {to imaat da go ka`at vo vrska so obvinenieto (vo praksata posoodvetno i poefikasno e da se dozvoli strankite neposredno i direktno na zapisnik da gi iznesuvaat svoite zavr{ni zborovi, a ne toa da go pravi sudijata-Pretsedatelot na Sovetot). Objavuvawe na presudata Presudata se objavuva sekoga{ javno (pa duri i koga bila isklu~ena javnosta), a javnosta mo`e da se isklu~i pri objavuvaweto na pri~inite za presudata. Upatno e po objavuvaweto strankite (obvinetiot ) da se opomenat za promena na adresite, (vo praksata golem pro83

blem e dostavuvaweto na presudata, ako obvinetiot ne se nao|a vo pritvor). Vo slu~aj na izre~eni visoki kazni zatvor (pet ili nad pet godini), pritvorot e zadol`itelen po osnov na kaznata (~len 345/1 od ZKP) i za toa se nosi posebno formalno re{enie. Izrabotka i dostava na presuda Vo ovaa faza mora da se zapazat rokovite od ~len 347/1 od Izmenite i dopolnuvawata, a prepora~livo e za vakvite predmeti rokot da bide {to pokratok (vo praksata naj~esto ulogata na sude~kiot sudija e pasivna vo ovoj del, no naprotiv istiot treba i vo ovaa faza aktivno da u~estvuva i postapuva i da najde soodveten zakonski na~in da ja vra~i presudata na strankite, dokolku ne se raboti za pritvorski predmet). Postapka po `alba Ulogata na sude~kiot sudija e da ja ispita navremenosta i dozvolenosta na `albata (~len 359 od ZKP), da se gri`i `albata da se dostavi do sprotivnata strana za odgovor, i da go a`urira postapuvaweto (toa e od isklu~itelen interes za site u~esnici-obvinetiot ~eka kone~en ishod, `rtvata-o{tetenata ~eka pravosilnost za ostvaruvawe na o{tetnoto pobaruvawe i zaminuvawe vo svojata mati~na zemja, dokolku se raboti za stranski dr`avjanin).

84

GLAVA 5

PRAKTIKUM
- Ulogata na pravnite zastapnici na `rtvite na trgovija so lu|e vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava Prvi~en kontakt so `rtvata Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskata postapka Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e Praksa i teorija - Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova Slu~ai pred makedonskite sudovi - Iskustva na advokat Aneta Bateva Celta na ovaa glava e da ja objasni ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo postapkata protiv trgovecot i da gi izlo`i iskustvata na pravnite zastapnici/advokatite vo vakvi slu~aite pred makedonskite sudovi. 1.1. Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Pravnata pouka i pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka e neophodna, zatoa {to `rtvata u{te vedna{ ili koga toa go dozvoluvaat uslovite vo pretkrivi~nata postapka, treba da se pou~i za site nejzini prava, no, i obvrski koi gi ima vo soglasnost so doma{noto zakonodavstvo. Praksata od minatoto, koga vo odredeni slu~ai pravniot zastapnik/advo85

katot i `rtvata se sre}avaat prvpat neposredno pred `rtvata da dade izjava pred istra`niot sudija (slu~ai koga `rtvata ne e navremeno pokaneta), treba da se izbegnuva. Ulogata na pravniot zastapnik - advokatot ne e da ja naveduva `rtvata na davawe na la`en iskaz so cel da predizvika {teta na drug ili za sebe nerealno da pribavi imotna korist, tuku naprotiv, kolku {to e mo`no, na popristapen na~in da gi objasni statusot, pravata i obvrskite vo postapkata vo koja `rtvata se javuva kako o{tetena. Ne retko se slu~uva pri davaweto iskaz od strana na `rtvata pred istra`en sudija ili na glaven pretres, branitelot na obvinetiot so agresivno odnesuvawe da se obide da ja diskreditira `rtvata, odnosno nejziniot iskaz. Vo takva konstelacija edinstven koj mo`e da ja za{titi `rtvata e nejziniot polnomo{nik, odnosno nejziniot advokat, iako i javnoto obvinitelstvo i sudovite se dol`ni da posvetat osobeno vnimanie i da prezemat merki so koi }e obezbedat za~uvuvawe na dignitetot na `rtvite. Naprotiv, so na~eloto na kontradiktornost na postapkata na branitelot na obvinetiot mu e dadena mo`nost na `rtvata da postavuva pra{awa, koe pravo ne retko go koristi so cel da ja potkopa verodostojnosta na iskazot na `rtvata, kako i da ja diskreditira doverbata na sudot vo iskazot na `rtvata so postavuvawe na pra{awa povrzani so nejzinata li~na i semejna istorija, so {to ja omalova`uva i ja poni`uva. Od druga strana, branitelot na obvinetiot ne retko se slu`i i so porigorozni na~ini na diskreditacija na `rtvite i odi duri i dotamu {to nastojuva kaj `rtvata da predizvika ~uvstvo na vina, sou~esni{tvo vo inkriminacijata na deloto trgovija so lu|e. Ovaa situacija vo idnina }e bide izbegnata so primena na noviot ~l.270-a od Zakonot za krivi~na postapka spored koj `rtvite (o{tetenite) koi vo postapkata se javuvaat kako svedoci }e bidat soslu{uvani samo vo prisustvo na javniot obvinitel i istra`niot sudija, odnosno Pretsedatelot na Sovetot, na mesto {to garantira za{tita na nivniot identitet. Prepis od zapisnikot so iskazot na svedokot, bez negov potpis }e se dostavuva do obvinetiot i negoviot branitel, koi }e mo`at pismeno preku sudot da postavuvaat pra{awa na svedokot. Na toj na~in }e se izbegne direktnoto soo~uvawe na `rtvata- svedok so obvinetiot i negoviot branitel, {to }e ovozmo`i svedo~ewe bez strav od reakcija na obvinetiot.
86

So donesuvaweto pak na Zakonot za za{tita na svedoci (vo tek e postapkata za negovo izgotvuvawe) za{titata na `rtvite- svedoci }e mo`e da se vr{i i preku vklu~uvawe vo Programa za za{tita na svedoci, soglasno ~l.270-b od Zakonot za krivi~na postapka. Potrebata od pravna pomo{ na `rtvite osobeno doa|a do izraz toga{ koga `rtvite davaat svoj iskaz na glavniot pretres. Ne retko, edinstveniot dokaz vrz koj se zasnova obvinenieto za ovie krivi~ni dela e tokmu iskazot na `rtvata. Praksata poka`uva deka obvinetite sprema `rtvite na glavniot pretres se odnesuvaat so krajno nepo~ituvawe, so agresivnost, omalova`uvawe, so pcosti, navredi, pa duri i so direktno upateni zakani. Sekako deka seto toa vlijae vrz psiholo{kiot status na `rtvata voop{to, a osobeno na samiot pretres, vo momentot na davaweto na iskazot. Golem broj od `rtvite, traumatizirani, kako posledica na nastanite koi im se slu~ile, iako ve}e edna{ dale iskaz vo tekot na istra`nata postapka, se otka`uvaat od povtornoto davawe na iskaz na glavniot pretres, pa duri i od pravoto da ostvarat o{tetno pobaruvawe, od pri~ina {to ne se vo mo`nost da go izdr`at psiholo{kiot pritisok. So izmenite na Zakonot za krivi~na postapka vovedeni se novi pet ~lena koi se odnesuvaat na posebnite istra`ni merki. So nivnoto voveduvawe celata dokazna postapka nema pove}e da se temeli samo na iskazot na `rtvata. Posebnite istra`ni merki od ~l.142-b }e ovozmo`at obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka. Edno od redovno postavuvanite pra{awa do advokatot od strana na `rtvata vo tekot na zastapuvaweto e slednoto: Dali mojot gazda }e bide tamu?. Od ova pra{awe mo{ne jasno proizleguva deka polnomo{nikot - advokatot, pred s, pri pru`aweto pravna pomo{ na `rtvata, i pokraj toa {to treba da bide advokat profesionalec so celosno poznavawe na zakonskata regulativa, vo isto vreme treba da igra uloga na psiholog koj }e dopre do li~nosta na `rtvata, so ogled deka sekoja od niv e individua so svoi slabosti i doblesti. Ova e, pred s, taka bidej}i `rtvite poradi site psiholo{ki torturi niz koi pominale stanuvaat introvertni i te{ko se otvoraat, pa duri i koga }e po~nat da zboruvaat, bez isklu~ok, kaj niv e evidentno ~uvstvoto na sram, vina, strav, kako za sebe, taka i za svoeto semejstvo. Mnogu ~esto pra{uvaat kako }e se vratat vo svojata sredina i kako povtorno }e se vklopat vo normalniot `ivoten tek. Vo najgolem broj slu~ai, `rtvite se vo te{ka depresija. Sekako deka `rtvite ne bi mo`ele da ostvarat pravna pomo{, dokolku nivniot status ostane vo ramkite na statusot na svedok, od
87

pri~ina {to vo nacionalnata legislativa svedokot nema pravo na pravna pomo{ od praven polnomo{nik-advokat. Od tie pri~ini mo{ne zna~aen moment vo postapkata e, otkako }e bide identifikuvana kako `rtva na trgovija so lu|e, u{te na samiot po~etok da se deklarira kako o{tetena i da predjavi o{tetno pobaruvawe. Soglasno ~l.101 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka, so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe. Trgnuvaj}i od pravata na `rtvata i sostojbata vo koja taa se nao|a, ulogata na polnomo{nikot na o{tetenata e da insistira sudot celosno da odlu~i po imotno-pravnoto barawe sekoga{ koga postojat dokazi za toa. Pred da se elaborira praksata so slu~aite na trgovija so lu|e pred sudovite vo Republika Makedonija neophodno e da se prika`at prakti~nite implikacii na Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi vo nacionalnata legislativa i specifi~nostite na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. 1.2. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava 1.2.1. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi Eden od najzna~ajnite me|unarodni pravni dokumenti, koj so ~inot na negovata ratifikacija, stana sostaven del na doma{noto zakonodavstvo e Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, od Sovetot na Evropa, donesena vo 1950 godina. Osnovniot tekst na Konvencijata, koj ima vkupno 59 ~lena i koj e dopolnuvan i menuvan so 12 protokoli, gi utvrduva minimalnite standardi za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi {to treba da gi u`iva sekoj ~ovek i gi propi{uva kontrolnite mehanizmi za nivna za{tita preku sistemot na podnesuvawe individualni i dr`avni `albi do Evropskiot sud za ~ovekovi prava, so sedi{te vo Strazbur, Francija. Evropskata Konvencijata i Protokolite garantiraat mnogu prava i slobodi.
88

1.2.2. Prakti~na implikacija na Evropskata Konvencija vo legislativata na Republika Makedonija Republika Makedonija stana ~lenka na Sovetot na Evropa vo Noemvri 1995 godina, i ja ratifikuva Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi vo 1997 godina. Najgolem del od odredbite na Konvencijata se ve}e vgradeni vo Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina i vo pozna~ajnite materijalni i procesni zakoni doneseni od strana na Sobranieto na Republika Makedonija po nejzinata nezavisnost. Sepak realno e da se o~ekuva deka }e se vr{at promeni vo nekoi idni zakonski tekstovi i proekti zaradi celosna usoglasenost na doma{noto zakonodavstvo so odredbite na Konvencija. Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi stapi vo sila i ima pravno-obvrzuva~ko dejstvo za Republika Makedonija od 10 April 1997 godina. Me|u su{testveni obvrski i prava, {to proizleguvaaat od Konvencijata se slednive: - Republika Makedonija, kako i ostanatite zemji ~lenki na Sovetot na Evropa i potpisnici na Evropskata Konvencija i na Protokoli kon nea, e dol`na na site poedinci pod nejzina kontrola odnosno jurisdikcija da im ovozmo`i nepre~eno u`ivawe na nivnite osnovni ~ovekovi prava i slobodi, najmalku do minimumot utvrden so Konvencijata; - Sudovite i organite se dol`ni neposredno da ja primenuvat Konvencijata i dopolnitelnite Protokoli kon nea; - Gra|anite imaat pravo da se povikuvaat na odredbite na Konvencijata i dopolnitelnite Protokoli vo postapkite pred doma{nite sudovi i organi; - Gra|anite, nevladinite organizacii, grupi na poedinci, a vo odredeni slu~ai i pravnite lica, imaat pravo da podnesuvaat individualni `albi (barawa) pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava koga smetaat deka so akti i dejstvija na organite na javnata vlast, vklu~uvaj}i gi i doma{nite sudovi, im e povredeno nekoe pravo ili sloboda garantirani so Konvencijata; - Dr`avata e dol`na na gra|anite i drugite subjekti, kako i na strancite koi prestojuvaat na na{ata teritorija, da im ovozmo`i nepre~eno inicirawe, postapuvawe i komunicirawe so Sudot vo Strazbur.
89

Nakratko, toa zna~i deka po kone~noto zavr{uvawe na postapkata pred doma{nite organi, bilo toa da se sudovite, organite na dr`avnata uprava i drugi, odnosno po iscrpuvaweto na site raspolo`ivi doma{ni pravni sredstva gra|anite pod odredeni uslovi i zaradi za{tita na odredeni svoi slobodi i prava mo`at da se obratat i da ja baraat pravdata i pred me|unarodna sudska instanca, odnosno pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. 1.2.3. Specifi~nosti na postapkata i odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava Soglasno ~len 19 od Konvencijata, za da se obezbedi po~ituvawe na obvrskite prezemeni od strana na dr`avite potpisni~ki na Evropskata Konvencija i na Protokolite kon nea, formiran e Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Sudot funkcionira vrz postojana osnova i e sostaven od sudii ~ij broj e ednakov so brojot na zemjite potpisni~ki na Konvencijata odnosno ~lenki na Sovetot na Evropa. Najopse`nata nadle`nost na Sudot, pokraj davaweto sovetodavni mislewa i postapuvaweto po me|udr`avni `albi (slu~aite koga edna dr`ava ~lenka tu`i druga dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa za navodno kr{ewe na odredbite na Konvencijata i na Protokolite kon nea), e re{avaweto i postapuvaweto po individualnite `albi (barawa). Pravo da podnesat individualna `alba do Evropskiot sud za ~ovekovi prava imaat: 1) Poedinci; 2) Nevladini organizacii; i 3) Grupi na poedinci, koi smetaat deka se `rtvi na povreda od strana na nekoja od dr`avite potpisni~ki na Konvencijata na nekoe nivno pravo ili sloboda garantirano so Konvencijata ili so nekoj od Protokolite kon nea (~len 34 od Konvencijata). Konvencijata ne nalaga `rtvata da ima status na dr`avjanin na zemjata ~ii akti ili dejstvija pretstavuvaat povreda na slobodite i pravata garantirani so Konvencijata. Dovolno e `rtvata da bila pod jurisdikcija na dr`avata, bez ogled na nejziniot status na dr`avjanin na taa dr`ava ili na
90

stranec {to se na{ol na nejzinata teritorija vo vremeto na prezemaweto na soodvetnite dejstvija ili akti, odnosno propu{tawe na nejzinite organi. Poimot na `rtva na povreda vo praktikata na Sudot do`ivuva izvesno pro{iruvawe (potencijalna `rtva, itn.). Pri toa, za da individualnata `alba bide prifatena od Sudot kako dopu{tena i za da se prodol`i so meritorno odlu~uvawe, treba da bidat ispolneti slednive uslovi: - @albata da bide podnesena vo rok od 6 meseci od dostavuvaweto na poslednata odluka na doma{niot organ do podnositelot odnosno aplikatnot. Dokolku povredata e storena so dejstvie na organite na javnata vlast za koe ne se predvideni pravni lekovi, rokot od 6 meseci zapo~nuva da te~e od denot koga e prezemeno dejstvieto. Vo slu~aite koga navodnata povreda e rezultat na propu{tawe na organite na javnata vlast, denot na zapo~nuvaweto na te~eweto na rokot od 6 meseci zavisi od pravilata na doma{noto pravo za t.n. mol~ewe na administracijata, kako i od faktot dali so doma{noto pravo se predvideni pravni lekovi za vakvite slu~ai; - Prethodno da bidat iscrpeni site dostapni, efektivni i efikasni lekovi vo doma{niot praven poredok i toa kako vo upravnata, taka i vo sudskata postapka (osven za navodni povredi na pravoto na sudewe vo razumen rok spored ~len 6 od Konvencijata). Koi sredstva treba da bidat iscrpeni zavisi od doma{niot praven poredok, no potrebno e nivnoto iskoristuvawe da pretstavuva pravo i da zavisi isklu~ivo od voljata na aplikantot, a ne od voljata na nekoj drug subjekt vo doma{nata postapka; - Navodnata povreda da se odnesuva na nekoe od pravata ili slobodite grantirani so Konvencijata i Protokolite kon nea; - Navodnata povreda da e storena so akt, dejstvo ili propu{tawe na organ na javnata vlast na nekoja od dr`avite potpisni~ki na Konvencijata; - Navodnata povreda na odredenoto pravo ili sloboda na aplikantot da e storena po datumot koga Konvencijata stapila vo sila vo odnos na Republika Makedonija. Op{tite na~ela, principi i glavnite instituti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava se uredeni so Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava, a nejzinite posebni aspekti i fazi se de91

talizirani so Delovnikot (Pravilata za rabota) na Sudot. Pokraj niv od ogromno zna~ewe e i precedentnoto pravo - case law, koe sekojdnevno niz svojata praktika go gradi Sudot. Site tie se podednakvo bitni i relevantni kako izvori na pravoto za sodr`inata na pravata i slobodite i za procedurata pred Sudot i tie gi obvrzuvaat ne samo Sudot, tuku i site drugi u~esnici vo postapkata. Kone~nite presudi na Sudot se obvrzuva~ki za strankite (aplikantot i tu`enata dr`ava) i tie se dostavuvat ne samo do strankite, tuku i do zasegnatite treti lica i/ili dr`avi, do Komitetot na ministri i do Generalnot sekretar na Sovetot na Evropa. Odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava nemaat kasatorno dejstvo sprema odlukite na doma{nite organi ili doma{nite sudovi vo primenata na doma{noto pravo, bidej}i Sudot vo Strazbur ne e sud od ~etvrt stepen vo odnos na doma{nite sudovi, nitu onamu kade {to Konvencijata e prifatena kako izvor na doma{noto pravo, kakov {to e slu~ajot so Republika Makedonija. Vo praktikata, efektite na odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava so koi e utvrdena povreda na Konvencija se sveduvaat na pla}awe na odredena suma pari dosudena kako pravi~no obe{tetuvawe na `rtvata za povredata na nejzinite prava i slobodi grantirani so Konvencijata. 1.2.4. Privremeni merki Pod opredeleni okolnosti, spored Praviloto 39 od Delovnikot na Sudot, Pretsedatelot na Sovetot ili Sovetot, na sopstvena inicijativa ili na barawe na strankite ili na treto zainteresirano lice, mo`e da im uka`e na strankite, odnosno na tu`enata dr`ava deka e po`elno da se prezeme odredena privremena merka vo interes na strankite ili vo interes na pravilnoto i nepre~eno vodewe na postapkata pred Sudot. Imeno, baraweto za privremeni merki e pravno sredstvo koe se koristi vo postapkata pred Sudot so cel da se izdejstvuva odlo`uvawe na izvr{uvawe na dejstvie, koe bi mo`elo da predizvika nepopravliva i seriozna povreda na odredeno pravo grantirano so Evropskata Konvencija. Vo praktikata, praviloto 39 naj~esto se povikuva toga{ koga na aplikantot mu se zakanuva opasnost od proteruvawe ili ekstradi92

cija od zemjata vo koja se nao|a, a vo negovata zemja odnosno vo zemjata vo koja treba da bide proteran ili ekstradiran postoi opasnost ili realna i seriozna zakana deka }e bide zagrozen negoviot `ivot (sprotivno na ~len 2 od Konvencijata) ili }e bide podlo`en na progon, ma~ewe, poni`uva~ko i ne~ove~ko odnesuvawe (sprotivno na ~len 3 od Koncencijata), ili koga toa bi dovelo do odvojuvawe od ~lenovite na negovoto potesno semejstvo (sprotivno na ~len 8 od Konvencijata). Ne e te{ko da se pretpostavi deka mnogu `rtvi na trgovijata so lu|e se izlo`eni na vakvi stravuvawa i zakani vo mati~nata zemja. Treba da se naglasi deka odgovornosta na dr`avata postoi i toga{ koga opasnosta i zakanata od povreda na fundametalnite prava poteknuva od organi na druga dr`ava ili od neformalni grupi vo druga dr`ava koja ne mora da bide potpisni~ka na Evropskata Konvencija. Vakvo barawe mo`e da podnese ne samo `rtvata na potencijalnite povredi, tuku i nejziniot praven zastapnik ili nevladina organizacija i istoto mo`e da se podnese i pred formalnoto poveduvawe na postapka pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Pri toa, vo baraweto treba da se stori verojatno deka ne postojat dostapni doma{ni pravni lekovi koi bi go spre~ile izvr{uvaweto na odlukata za proteruvawe ili ekstradicija. Sudot e dol`en da donese odluka vo najkratok mo`en rok i dokolku bide prifateno baraweto da se uka`e privremena merka (na primer, da ne se proteruva stranecot do zavr{uvaweto na postapkata) za takvata odluka se izvestuvaat strankite, koi imaat pravo ja komentiraat istata, kako i do Komitetot na Ministri. Iako ova uka`uvawe nema pravno-obvrzuva~ko dejstvo za tu`enata dr`ava, toa voglavno se po~ituva poradi implikaciite vo ponatamo{niot tek na postapkata pred Sudot. 1.3. Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija Od aspekt na op{tiot poim trgovija so lu|e potrebno e da se izvr{i jasna distinkcija na site vidovi koi vo soglasnost so ~l. 418-a od Zakonot za krivi~na postapka pretstavuvaat, odnosno go ispolnuvaat vo celost zakonskoto bitie na krivi~noto delo trgovija so lu|e. Formite na izvr{uvawe vo krivi~noto delo trgovija so lu|e se zasileni so na~inite na primena, odnosno so upotreba na sila, seriozna
93

zakana, drugi formi na prisilba, grabnuvawe, izmama, zloupotreba na polo`ba na mo}, odnosno sostojbata na nemo} na `rtvata so davawe ili primawe na pari ili druga korist, zaradi dobivawe na soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice. Iako, voobi~aeno, kaj javnosta pod poimot trgovija so lu|e se podrazbira eksploatacija po pat na prostitucija, sepak, ne mo`eme ovoj fenomen da go podvedeme samo pod ova dejstvo. Pred s, od pri~ina {to trgovijata so lu|e opfa}a i drugi formi na seksualna eksploatacija, prinudna rabota, sluguvawe, ropstvo ili sli~en odnos, pa duri i trgovija so organi na ~ove~koto telo zaradi proda`ba. Stavaweto na poseben akcent i poistovetuvaweto na poimot trgovija so lu|e so eksploatacija po pat na prostitucija e rezultat na faktot {to ovaa forma na trgovija so lu|e e najmasovna i vo momentot najaktuelna kako pojavna forma i vo Republika Makedonija, no i vo drugi zemji od regionot. Analizite poka`uvaat deka kriminalot na trgovijata so lu|e pretstavuva primer na globalizacijata na 21 vek. Odnosno stanuva zbor za fenomen koj dobiva razmeri od me|unaroden karakter. Vo soglasnost so Protokolot od Palermo, pod poimot trgovija so lu|e, koj be{e prika`an i vo delot od Praktikumot za rabotata na grani~nata policija, se podrazbira regrutirawe, prevezuvawe, prenos, zasolnuvawe ili prifa}awe na lica po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prinuda, ili kidnapirawe, ili izmama, ili zala`uvawe, so zloupotreba na mo} ili sostojba na nemo} ili so primawe na pari ili korist zaradi postignuvawe na soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice, so cel eksploatacija, koja, pak, od svoja strana podrazbira eksploatacija zaradi prostitucija, prinudna rabota, prinudno uslu`uvawe, ropstvo ili postapuvawe sli~no na ropstvo, sluguvawe ili vadewe na organi. Ako napravime komparacija na opisot na deloto trgovija so lu|e vo soglasnost so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i Protokolot od Palermo so site negovi elementi, }e konstatirame deka ne postoi golema razlika vo definiraweto i opfa}aweto na formite predvideni i vo dvata dokumenta. Vo celina, i Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i Protokolot od Palermo, glavno gi opfa}aat postoe~kite pojavni formi na ovoj fenomen. Ona {to vo praksata e razlika me|u ovie dva dokumenta, e terminologijata koja se upotrebuva. Imeno, vo soglasnost so me|unarodna terminologija i site akti od me|unaroden karakter koi ja obrabotuvaat problemati94

kata na trgovijata so lu|e, sekade se upotrebuva terminot `rtva. Vo makedonskata legislativa, namesto terminot `rtva generalno se koristi terminot o{teten-a kako vo materijalniot, odnosno, Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija, taka i vo procesniot zakon, odnosno Zakonot za krivi~na postapka. I vo Zakonot za obligacioni odnosi, kako materijalen zakon, termin koj se upotrebuva e terminot o{teten-a. Od neposrednoto u~estvo i rabota na terenot, praksata ja potvrdi opravdanosta i potrebata od voveduvawe na krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a vo KZ na RM, so Izmenite i dopolnuvawata od 25.01.2001 godina (Sl.vesnik na RM od 25.01.2001 godina) i najnovite od Mart 2004 godina so voveduvawe na novite ~lenovi 418-b i 418-v i izmenata na ~lenot 418-a. 1.4. Prvi~en kontakt so `rtvata Poseta na Tranzitniot Centar za Stranci Prvi~niot kontakt na advokatot so `rtvata se slu~uva naj~esto vo Tranzitniot Centar za Stranci kade {to se smesteni `rtvite od trgovijata so lu|e-stranski dr`avjani. Pristapot kon `rtvata treba da e vnimatelen i profesionalen so celosno po~ituvawe na nejzinite ~ovekovi prava. Se vr{i zapoznavawe so `rtvata vo nasoka na steknuvawe doverba. Pritoa, `rtvata se ostava da ja raska`e svojata verzija na nastanot. Vo najgolem broj na predmeti `rtvata ja povtoruva izjavata dadena vo policija. Potoa `rtvata se informira za nejzinite prava i obvrski vo soglasnost so makedonskite zakoni i Protokolot od Palermo, vo prisustvo na ovlasten preveduva~ na nejziniot maj~in jazik. Na `rtvata/ svedok se objasnuva deka: Nema da se vodi bilo kakva postapka protiv nea, deka taa ne e kriminalec i nema da snosi nikakva krivi~na odgovornost; Ima pravo na polnomo{nik - advokat koj }e gi zastapuva nejzinite prava i interesi vo sudskite postapki; Ima pravo na ovlasten preveduva~ na nejziniot maj~in jazik; Ima status na o{tetena;
95

Dol`na e da svedo~i; Ima pravo da odbie da odgovori na pra{awa so koi sebe si ili svoj blizok go izlo`uva na krivi~en progon, te`ok sram ili nanesuvawe na materijalna {teta; Ima pravo da se izjasni kako o{tetena i da predjavi o{tetno pobaruvawe poradi li~nite prava koi i se povredeni so krivi~noto delo. Ako ne se izjasni kako o{tetena - deka samo kako svedok nema pravo na praven zastapnik/advokat; [to ja o~ekuva na sud, odnosno se objasnuva postapkata, redosledot na postavuvawe na pra{awata, koj s }e bide prisuten vo sudnicata itn.; Kako svedok }e bide za{titen-a vo tekot na postapkata; Se opomenuva deka davaweto la`en iskaz e krivi~no delo i dokolku svedo~i la`no - }e bide krivi~no goneta.

@rtvata ima pravo samata da go opredeli svojot status na o{tetena, u{te na samiot otpo~nuvaweto na procesot. Od osobena va`nost za `rtvata e u{te vedna{ pri davaweto na prviot iskaz, da i se uka`e na ovoj fakt. Praksata poka`uva deka vo najgolem broj slu~ai, dokolku `rtvata nemala prethodno kontakt so advokat koj uka`al na nejzinite prava, ne ni znae od kolkava golema va`nost e samata da se deklarira, odnosno da go opredeli svojot status na o{tetena, vedna{ pri davaweto na prviot iskaz. Vo dosega{nata praksa mo{ne retko se slu~uva statusot na ovie lica od strana na javnoto obvinitelstvo i sudovite da bide opredelen kako status na o{teteni. Naprotiv, naj~esto statusot na ovie lica e opredelen kako status na svedoci, iako postoele indicii vrz osnova na iskazi dadeni od ovie lica pred organite na progonot deka stanuva zbor za `rtvi, lica na koi im bile povredeni ~ovekovite prava. Dodeka trae postapkata, `rtvata e smestena vo Tranzitniot Centar za Stranci, a za vreme na odr`uvaweto na glavniot pretres, vo sudovite kade {to postojat uslovi, `rtvata treba da bide smestena vo posebna prostorija so obezbeduvawe.
96

1.5. Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskite postapki Krivi~na postapka 1. Istraga Vo tekot na istra`nata postapka advokatot ja pridru`uva `rtvata pri davaweto izjava pred istra`niot sudija. Od po~etokot i po zavr{uvaweto na dejstvoto zaminuva so `rtvata. Advokatot pritoa treba da vnimava: - Dali e prisuten ovlasten sudski preveduva~ na maj~iniot jazik na `rtvata: Neophodnosta od obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ u{te pri davaweto na prviot iskaz na `rtvata e vo korelacija so opredeluvaweto na nejziniot status i ostvaruvaweto na nejzinite prava na o{tetno pobaruvawe; -Da se predjavi o{tetno pobaruvawe: Predjavuvaweto na o{tetno pobaruvawe od strana na `rtvata u{te vo fazata na istraga go determinira nejziniot status za ponatamo{niot tek na postapkata; - Da ja posovetuva `rtvata dali da se priklu~i kon krivi~niot progon; - Da i uka`uva na `rtvata na mo`nosta od sredba so obvinetiot i nivno soo~uvawe; - Ako `rtvata e maloletna, da se nazna~i staratel. 2. Glaven pretres Na glavniot pretres advokatot gi zastapuva interesite na `rtvata kako o{tetena i e prisuten-a vo sudnicata zaedno so `rtvata o{tetenata. Pritoa, zna~ajno e slednovo: - S dodeka ne bide povikana vo sudnicata da bide soslu{ana kako o{tetena, neophodno e, vo sudovite `rtvata da bide smestena vo posebna prostorija so obezbeduvawe; - Advokatot treba da pobara isklu~uvawe na javnosta; - Advokatot treba da osigura dali e obezbeden i prisuten ovlasten sudski preveduva~ na maj~iniot jazik na `rtvata.
97

Nesporen fakt e deka naj~esto `rtvite od trgovijata so lu|e, osobeno trgovijata so lu|e zaradi seksualna eksploatacija, poteknuvaat od zemjite na Isto~na Evropa. Praksata poka`uva deka prestojot na ovie lica vo Republika Makedonija pridonel tie da se steknat so izvesni poznavawa i delumno da go sovladaat makedonskiot jazik, no, od druga strana, pak, praksata povtorno poka`uva deka nivnoto poznavawe na makedonskiot jazik se sveduva samo na poznavawe na osnovnite poimi koi se upotrebuvaat vo me|usebnata komunikacija. Toa zna~i deka bez obezbeduvawe na soodveten sudski preveduva~ ne mo`e da se obezbedi davawe na kvaliteten iskaz vo postapkata. Ova, pred s, od pri~ina {to vo sudskata postapka se upotrebuva pravna terminologija koja za niv e nepoznata i nerazbirliva, pa ottamu, mnogu ~esto, kako rezultat na nedovolnoto poznavawe na makedonskiot jazik, od nivnite iskazi se dobiva vpe~atok deka se javuvaat kontradiktornosti, {to sekako im odi vo prilog na storitelite na ova krivi~no delo, a na {teta na samite `rtvi. Ne treba da se zanemarat slu~aite od praksata, kade duri i vo slu~aj koga `rtvata izjavuva deka dovolno go poznava makedonskiot jazik i nema potreba od ovlasten sudski preveduva~, postapkata povtorno }e se smeta za nesoodvetna. Ova proizleguva od pri~ina {to vo minatoto, sudot naj~esto obezbeduval nesoodveten sudski preveduva~, ili, poto~no, dokolku `rtvata e od Romanija ili Moldavija, obezbeduval preveduva~ od vla{ki jazik. Za `al, ovaa praksa se primenuva i vo tekot na pretkrivi~nata postapka, vo fazata na istraga i vo tekot na glavniot pretres vo krivi~nata postapka. Mnogu ~esto se slu~uva samiot sudski preveduva~, poradi pravnata terminologija, i samiot da ne mo`e da izvr{i pravilen prevod za da mo`e `rtvata da go sfati pra{aweto koe e upateno od strana na sudot ili obratno. Vakvata praksa }e se nadmine samo so obezbeduvawe na soodveten prevod na maj~iniot jazik na `rtvata. Neophodnosta od obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ u{te pri davaweto na prviot iskaz na `rtvata e vo korelacija so opredeluvaweto na nejziniot status i ostvaruvaweto na nejzinite prava na o{tetno pobaruvawe. - Advokatot treba da ne dozvoli da se omalova`uva li~nosta na `rtva, da se po~ituva dignitetot i dostoinstvoto na `rtvata.
98

Obvinetiot, negoviot branitel, pa i svedocite, ja koristat sekoja prilika da ja diskreditiraat `rtvata i da ja obezvrednat nejzinata izjava. Vo eden slu~aj, pred Osnovniot sud Tetovo, vo istra`na postapka na soo~uvawe na svedokot so `rtvata, svedokot tvrdel deka `rtvata mu bila devojka. Na ova `rtvata mu odgovorila deka la`e, ne bil mom~e tuku klient, kako i mnogu drugi, ja zemal za seksualni uslugi i za toa mu pla}al na obvinetiot. Svedokot se obiduval da odglumi napu{ten qubovnik koj strada so cel da mu pomogne na obvinetiot. - Utvrduvawe na identitetot. Edno od osnovnite pravila na sudskite postapki e utvrduvawe na identitetot na site u~esnici vo postapkata. Toa podrazbira legitimirawe od strana na sudot na sekoe lice koe se javuva pred sudot da dade iskaz, pa, ottamu, i na ovie lica koi pred sudot se pojavuvaat vo svojstvo na o{teteni, a isto taka davaat i iskaz vo svojstvo na svedok. Ova e naj~esto eden od osnovnite prigovori {to go istaknuvaat branitelite na obvinetite lica u{te vo pretkrivi~nata postapka. Od praven aspekt ovoj prigovor e sosema izdr`an, od pri~ina {to dokolku `rtvata ne se identifikuva so soodvetni ispravi, se doveduva vo pra{awe validnosta i ocenuvaweto na nejziniot iskaz od strana na sudot. Ottamu, neophodna e potrebata od koordinacija na dr`avno nivo i ostvaruvawe na {to potesna, poneposredna, kontinuirana sorabotka me|u Ministerstvo za vnatre{ni raboti i Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija so soodvetnite dr`avni organi na zemjite od kade {to se regrutiraat o{tetenite. Ovoj problem koj vo izminatiot period be{e osobeno izrazen, poleka se nadminuva preku obezbeduvawe patni listi so koi se utvrduva identitetot na `rtvata. - Ako se raboti za maloletna `rtva, neophodno e postavuvawe i prisustvo na staratel. - Neophodno e prisustvo na pedagog. Prisustvoto na pedagog vo sudnicata pridonesuva maloletnata `rtva da bide smirena, bez strav, slobodno da odgovara na pra{awata i da dade izdr`an iskaz.
99

- Ako maloletnoto lice - `rtva na trgovija, prisustvuva na glavniot pretres kako svedok ili kako o{teten, }e se otstrani od sudnicata {tom negovoto prisustvo ve}e ne e potrebno. - Soo~uvawe. Od golema va`nost e da ne se dozvoli, odnosno da se reagira sekoga{ koga obvinetiot nastojuva da ja diskreditira `rtvata so upotreba na neumesni izrazi i dofrlawa. - @rtvata ima pravo da predjavi o{tetno pobaruvawe, dokolku toa ne go storila vo istra`nata postapka. - @rtvata ima pravo da bara sudot da odlu~i po predjavenoto o{tetno (imotno-pravno) pobaruvawe. Vo soglasnost so nacionalnata legislativa `rtvata mo`e da predjavi o{tetno pobaruvawe, koe edinstveno mo`e da go ostvari od storitelot na krivi~noto delo trgovija so lu|e, i toa samo isklu~ivo koga e donesena pravosilna sudska odluka so koja storitelot e oglasen za vinoven. Edna od slabostite na sudskata praksa vo Republika Makedonija e podatokot deka postoi na~elen stav sudovite vo krivi~nata postapka da ne navleguvaat vo utvrduvaweto na visinata na imotno-pravnoto pobaruvawe i upatuvaat na gra|anska parnica kade {to `rtvata bi trebalo da go ostvari o{tetnoto pobaruvawe. Ovaa praksa, sekako, ima negativno vlijanie od pri~ina {to gi obeshrabruva `rtvite, a gi ohrabruva storitelite. @rtvite se stranski dr`avjani koi so zavr{uvaweto na postapkata na davawe iskaz i podgotvuvawe na dokumentite, odnosno patnite ispravi, zaminuvaat, odnosno se vra}aat vo domicilnata zemja. Od druga strana, pak, nivnata ekonomska sostojba ne im dozvoluva anga`irawe na zastapnici - advokati za ostvaruvawe na o{tetnoto pobaruvawe. Za toa vreme storitelite imaat dovolno vreme da izvr{at prenesuvawe na li~niot imot na treti lica, da fingiraat proda`ba ili na drug na~in da go onevozmo`at obes{tetuvaweto na `rtvite.
100

3. Gra|anska postapka Pravo na nadomest za pretrpena {teta Dokolku vo krivi~nata postapka ne e odlu~eno po predjavenoto o{tetno pobaruvawe, a `rtvata ova pravo, so novite izmeni na ZKP, mo`e da go ostvari vo krivi~na postapka, ostanuva otvorena mo`nosta o{tetnoto pobaruvawe da se ostvari i vo gra|anska postapka so tu`ba vrz osnova na pravosilna presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven. Od tie pri~ini za pozdravuvawe e izmenata na ~l.101 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka soglasno koj so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe na o{tetenata-`rtva. Pravoto `rtvata da istakne pobaruvawe za nadomest na {teta proizleguva od predvidenite formi za nadomest na nematerijalna {teta vo soglasnost so Zakonot za obligacioni odnosi. Imeno, `rtvata od izvr{eno krivi~no delo za koe vo krivi~nata postapka so pravosilna presuda storitelot e oglasen za vinoven ima pravo na nadomest na nematerijalna {teta za: - Pretrpena fizi~ka bolka; - Za pretrpena du{evna bolka; - Za pretrpen strav; - Za ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe; - Za navreda, povreda na ~esta i ugledot; - Za povreda na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Ova pravo `rtvata mo`e da go ostvari vo gra|anska postapka, so ogled na praksata na doma{nite sudovi vo krivi~nata postapka da ne navleguvaat nitu vo osnovite za nadomest na {teta, nitu vo utvrduvaweto na visinata na sekoj osnov poedine~no ili pak zbirna {teta. So vodeweto na gra|anska postapka vo koja `rtvata bi ostvarila eventualen materijalen nadomest za pretrpeniot strav ili za du{evnata ili fizi~kata bolka i sli~no, procedurata nema da bide tolku brza i ednostavna od pri~ina {to parni~niot sud, po pravilo, sekoga{ zaka`uva medicinsko psihijatrisko ve{ta~ewe od strana na stru~ni lica od oblasta na medicinata koe bara neposredno prisustvo na `rtvata, materijalni sredstva za nejzino patuvawe od zemjata na poteklo, no istovremeno i povtorno pre`ivuvawe na nastanite {to,
101

sekako, doveduva do do`ivuvawe na dopolnitelni stresovi i traumi kaj `rtvata. Od druga strana, pak, postoi opasnost ve}e osudenoto lice koe vo soglasnost so Zakonot za obligacioni odnosi e {tetnikot, odnosno pri~initelot na {tetata, na razni na~ini da ja izbegne obvrskata za nadomest na {teta, taka {to `rtvata }e bide dovedena vo situacija samo povtorno da do`ivuva traumi, a da nema nikakva materijalna satisfakcija. 1.6. Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e Edna od osnovnite slabosti pri primenata na ovoj ~len e podatokot deka mnogu ~esto prvi~nata pravna kvalifikacija na deloto trgovija so lu|e vo tekot na postapkata zavr{uva so prekvalifikacija i toa vo ~len 191, posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija. Pri~inata za vakvata prekvalifikacija le`i vo faktot {to iako dosega se doneseni prvostepeni odluki vo koi obvinetite se oglaseni za vinovni za storeno krivi~no delo trgovija so lu|e, povisokite sudovi gi ukinuvaat prvostepenite odluki od pri~ina {to go smetaat za nedoka`ano deloto trgovija so lu|e dokolku ne postoi neposreden dokaz za predavawe na pari~ni sredstva pri kupoproda`bata. Dokaznata postapka so vakov stav na povisokiot sud pri doka`uvaweto na deloto }e ja ote`ne rabotata na javnite obviniteli i prvostepenite sudovi vo doka`uvaweto, odnosno utvrduvaweto na deloto, a, od druga strana, }e ja dovede vo nepovolna polo`ba `rtvata poradi nedoverba vo sistemot i, sekako, seto ova vodi vo prilog na storitelot na deloto. Apsurdno e da se o~ekuva storitelite na deloto na `rtvite da im se pretstavuvaat so polno ime i prezime, apsurdno e da se o~ekuva storitelite da gi brojat i ispla}aat parite vo prisustvo na `rtvite. Naj~esto `rtvite ne ni znaat deka se prodadeni ili kupeni i toj fakt im se soop{tuva podocna, od strana na drugi lica koi se `rtvi isto kako i tie i od tie lica ja doznavaat fakti~kata sostojba vo koja se na{le. Mnogu ~esto `rtvite ne gi ni znaat imiwata na nivnite gazdi i mo`at da gi identifikuvaat samo na fotografija.
102

Se slu~uvaat situacii koga `rtvata, na pra{aweto dali go poznava liceto, na primer - Petko Petkovski- izjavuva deka ne go poznava, tuku deka poznava lice Pepi. Ova e samo eden primer za da se prezentira do koj stepen storitelite se za{tituvaat od liceto na pravdata. Sekako deka edna od slabostite vo vrska so prakti~nata primena e deka pri doka`uvaweto na deloto najgolem akcent se stava to~no na kupoproda`bata, iako vo samiot opis na deloto postojat i drugi formi preku koi se ispolnuva su{tinata. Neophodno e so pogolem intenzitet i efikasnost da se raboti na otstranuvawe na site zabele{ki i slabosti od dosega{nata praksa, i da se prodol`i so implementirawe na me|unarodnite standardi. Neophodno e da se izvr{at izmeni vo zakonodavstvoto, no i vo praksata, vo odnos na dosega zazemenite na~elni stavovi. Potrebna e zajaknata sorabotka i koordinacija me|u site strukturi i institucii koi imaat neposredno aktivno u~estvo so `rtvite od trgovijata so lu|e. Tuka, pred s, se misli na Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, javnoto obvinitelstvo, sudovite i nevladinite organizacii koi rabotat na poleto na borba protiv trgovijata so lu|e. Faktot deka samoto delo e od takov te`ok karakter {to vpro~em e nevozmo`no da bide izvr{eno samo od edno lice, tuku obi~no stanuva zbor za dobro razrabotena mre`a na organiziran kriminal od me|unarodni razmeri, u{te pove}e uka`uva na serioznosta so koja treba da se pristapi kon deloto. Edna od slabostite na sudskata postapka vo odnos na `rtvite vo izminatiot period e na~inot na dostavuvawe na sudskata pokana koja s pove}e se nadminuva poradi koordiniranata sorabotka me|u Tranzitniot Centar za Stranci, Me|unarodnata Organizacija za Migracii i Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal. Tranzitniot Centar za Stranci e pod nadle`nost na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Od tie pri~ini, i pokanite koi gi upatuva sudot do `rtvite pristignuvaat vo Tranzitniot Centar za Stranci, a gi prima upravnikot. Ova, sekako, ima svoe opravdanie vo faktot deka od bezbednosni pri~ini vo Tranzitniot Centar za Stranci postojat posebni pravila na rabota i pristap i postapuvawe so nadvore{ni lica.
103

Sepak, vo soglasnost so Zakonot za krivi~na postapka, dostavuvaweto na pokanata do `rtvata, bez ogled dali se povikuva kako svedok ili o{tetena, treba da se vr{i so li~na dostava. Li~nata dostava e potrebna i zaradi psiholo{ka podgotovka na `rtvata. @rtvata se zapoznava so faktot deka treba da izleze pred sud, da dade iskaz, a toj moment za mnogu od niv e voznemiruva~ki od pri~ina {to re~isi sekoga{, so povtoruvaweto, tie go pre`ivuvaat ona {to im se slu~ilo i niz {to pominale. 1.7. Praksa i teorija - Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova 1.7.1. Slu~ai pred Osnovnite sudovi vo Republika Makedonija U~estvo po osnov na zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e vo 20 predmeti pred Osnoven sud Bitola, Osnoven sud Tetovo, Osnoven sud Gostivar i Osnoven sud Ohrid. Vo predmet pred Osnovniot sud Bitola, postapkata e zavr{ena so pravosilna presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven i mu e izre~ena kazna zatvor vo traewe od 3 godini i osum meseci. So istata presuda o{tetenite-`rtvite, po osnov na predjavenoto o{tetno pobaruvawe, se upateni na spor. Vo predmet pred Osnovniot sud Ohrid, postapkata e vo faza na glaven pretres i se izvedeni dokazi so soslu{uvawe na o{tetenite kako svedoci. Vo predmet pred Osnovniot sud Gostivar, postapkata e vo faza na istraga. Isto taka e izveden dokaz so soslu{uvawe na o{tetenata kako svedok. Vo dva predmeta pred Osnovniot sud Tetovo, postapkata e vo faza na glaven pretres. Vo ostanatite predmeti, site pred Osnovniot sud Tetovo, postapkata s u{te e ili vo faza na istraga ili vo faza na podignat obvinitelen akt. Od vkupniot broj na zastapuvani o{teteni - `rtvi, 5 se maloletni, dodeka ostanatite se na vozrast od 18 do 27 godini.

104

@rtvite od trgovijata so lu|e naj~esto po poteklo se od zemjite na Isto~na Evropa (Romanija, Moldavija, Bugarija, Ukraina, Belorusija). 1.7.2. Opravdanosta za davawe pravna pouka i pomo{ na `rtvite Prvi~niot kontakt me|u `rtvata i nejziniot polnomo{nik advokatot e od isklu~itelna va`nost. Kako {to ve}e e napomenato, prviot kontakt so `rtvata vo svojstvo na o{tetna, advokatot go ostvaruva vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje. Primer od praksata: @rtvata se sretnuva so advokatot neposredno pred da go dade svojot iskaz vo svojstvo na svedok - o{tetena vo samiot sud. Preporaka: Od osobena va`nost e advokatot i `rtvata da vospostavat kontakt mnogu porano (dokolku toa e mo`no), pred `rtvata da bide povikana od strana na sudot vo svojstvo na svedok. Napomena: Od osobena va`nost e advokatot, pri svojot prvi~en kontakt so `rtvata da ja ima vo previd psiholo{kata sostojba vo koja taa se nao|a, so cel da ja stekne nejzinata doverba. @rtvata mora da ima polna i neograni~ena doverba vo svojot advokat, deka advokatot e tuka zaradi nea, zaradi za{tita na nejzinite prava, zaradi nejzina sigurnost i bezbednost. Vo soglasnost so zaklu~ocite od obukata za upravuvawe na slu~ai na trgovija so lu|e i nelegalna migracija, iako novite izmeni na Zakonot za krivi~na postapka decidno ne predviduvaat odredba za zastapuvawe i davawe na pravna pouka i pomo{ na `rtvite od trgovija so lu|e vo pretkrivi~nata postapka, pred policisko-istra`nite organi, ova pra{awe nao|a svoja opravdanost vo odredbite na Ustavot na Republika Makedonija. So ogled deka stanuva zbor za lice koe ima status na `rtvao{tetena i so samoto toa se javuva kako u~esnik vo postapkata (~len 12
105

od ZKP), gi ima site prava vo celiot tek na postapkata, pa i pravoto na prisustvo na polnomo{nik vo tekot na pretkrivi~nata postapka. Preporaka: Dokolku `rtvata se pojavuva vo pretkrivi~na postapka kako svedok-o{tetena, bi bilo mo{ne korisno pri davaweto na iskazot so nea da bide prisuten i nejziniot polnomo{nik/advokatot. Primer: Vo slu~aj pred Osnovniot sud Ohrid, `rtvata - 14-godi{na Romanka, vo pretkrivi~nata postapka dava iskaz i pritoa iskazot go dava na Makedonski jazik (notirano vo zapisnik), a vpro~em, mnogu malku ili voop{to ne go poznava makedonskiot jazik. Obrazlo`enie: Dokolku bil prisuten advokat-polnomo{nik, sekako deka bi insistiral na obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ so cel takviot iskaz da ne bide doveden pod somnenie vo odnos na negovata izdr`anost i nesoborlivost. Napomena: Potrebno e advokatot da go slu{ne, li~no od `rtvata, celiot nejzin iskaz, pred taa voop{to da go dade nejziniot iskaz kako svedok. Advokatot mo`e da ja pou~i na {to da obrati posebno vnimanie, da pojasni nekoi raboti koi vo vrska so krivi~no-pravniot nastan ne se jasni. @rtvata, mnogu ~esto, so ogled na na~inot na koj e prodavana (no}e, po nepoznati pati{ta, vo nepoznati gradovi, zbuneta, ograni~ena vo slobodata na dvi`ewe), mnogu ~esto kompletno e dezorientirana vo prostorot i vremeto. Primer: Vo slu~aj pred Osnovniot sud Tetovo, `rtvata pri izlagaweto na hronolo{kiot sled na nastanite od momentot koga bila ilegalno prenesena preku srpsko-makedonskata granica, do momentot koga bila predadena na nejziniot gazda vo Tetovo, po nejzino se}avawe, pominala preku dva grada i navodno, patuvala 6 ~asa.
106

Obrazlo`enie: @rtvata ne znae deka prv grad niz koj pominala po ilegalnoto preminuvawe preku srpsko-makedonskata granica e Kumanovo, vtoriot grad preku koj pominala e Skopje, za da stasa vo Tetovo kade {to e prodadena. 1.7.3. Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka Preporaka: O{tetenite, kako svedoci, mora na ekspliciten na~in da se pou~at deka vo soglasnost so ~len 221 od ZKP: Svedokot ne e dol`en da odgovara na oddelni pra{awa ako e verojatno deka so toa bi se izlo`il sebe si ili svoj blizok rodnina ....na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe. Obrazlo`enie: @rtvite, ne razbiraj}i ja su{tinata na ovaa pouka, se izlo`uvaat sebe si na golem sram i poni`uvawe. @rtvata, vo svojstvo na svedok, ~esto, so delovi od svojot iskaz se izlo`uva sebesi na te`ok sram koj plasti~no go do`ivuva preku mol~ewe, odolgovlekuvawe na odgovorot na postavenoto pra{awe, no mnogu ~esto so pla~ewe, navednuvawe na glavata. Vakvoto nivno odnesuvawe poka`uva kakvi ~uvstva kaj niv predizvikuva pra{aweto. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Bitola, del od iskaz na o{tetena - svedok: Me udri so dr{kata od pi{tolot po glava zatoa {to ne sakav da odam so klientot. Toj klient i porano sekoga{ bara{e od mene nenormalen seks. Na pra{aweto od sudijata kakov e toj nenormalen seks, `rtvata odgovara: pu{i k... sudija, posle {to sledi gromoglasno smeewe od strana na publikata vo sudskata sala, a `rtvata pla~e. No, i dokolku zapisni~ki e konstatirano deka o{teteniot vo svojstvo na svedok e predupreden na ova svoe pravo, toa od strana na istra`niot sudija ne e objasneto na na~in na koj `rtvata mo`e da go sfati.
107

Primer od praksata: Istra`niot sudija diktira vo zapisnik: Otkako na svedokot mu e predo~eno deka .... , pa se diktira zakonskiot tekst na odredbata, bez voop{to istra`niot sudija da se obrati do `rtvata i da se obide na pristapen na~in da objasni {to vsu{nost zna~i toa.

Preporaka: Istra`niot sudija mora so osobena vnimatelnost da pojasni na `rtvata vo {to se sostoi nejzinoto pravo da odbie odgovor na opredeleni pra{awa. Pri toa mora da koristi terminologija razbirliva za `rtvata. Prethodnata preporaka se odnesuva i do javnite obviniteli. Pri postavuvaweto na pra{awata od strana na obvinitelot, vo interes na postapkata, a zaradi dobivawe na verodostoen i kvaliteten iskaz, od osobena va`nost e pra{awata da bidat {to porazbirlivi, bez koristewe na stru~ni izrazi koi ja zbunuvaat `rtvata. Primer od praksata: Na pra{aweto na javniot obvinitel :Dali be{e prinuduvana na pru`awe seksualni uslugi?, `rtvata odgovara: Ne. Na pra{aweto na javniot obvinitel: Kako negira koga pogore vo zapisnikot e vneseno deka ka`ala deka gazdata so sila ja teral da izleguva za pari so gosti od lokalot, `rtvata odgovara: Da, me tera{e so sila, a koga ne sakav da izlezam so klient, me tepa{e. Zaklu~ok: Poimite prinuda, pru`awe uslugi i sli~ni termini navedni vo zakonskiot tekst na deloto se nerazbirlivi za `rtvata. Preporaka: Celokupnata postapka pri izveduvaweto na dokaz so soslu{uvawe na svedok-o{teten zadol`itelno treba da se vodi na pristapen na~in, odnosno razbirliv i jasen za `rtvata. Napomena: Mora da se ima predvid intelektualniot, psiholo{kiot i socijalniot profil na `rtvata. @rtvite, vo najgolem broj slu~ai, se
108

so nizok stepen na obrazovanie, intelektualno inferiorni vo odnos na okolinata, mnogu ~esto nesocijalizirani, poteknuvaat od ruralni sredini, a da ne zboruvame za konfliktnite semejni sredini. Primer od praksata: Slu~aj na `rtva od Republika Makedonija, od Skopje, nepismena i kompletno haoti~na. Preporaka: @rtvata sekoga{ treba da go dade svojot iskaz so posredstvo na ovlasten sudski preveduva~. - Vo soglasnost so ~len 7 stav 2 od ZKP: Svedocite vo tekot na postapkata pred sudot imaat pravo na besplatna pomo{ od ovlasten sudski preveduva~, ako ne go zboruvaat ili razbiraat jazikot na koj se vodi postapkata. Vo soglasnost so istiot ~len stav 3 od ZKP: Za pravoto na preveduva~ liceto }e se pou~i. Vo zapisnikot }e se zabele`i deka e dadena pouka i izjavata na liceto. Zaklu~ok: Od gorenavedenite primeri koi uka`uvaat na problemite {to se javuvaat vo tekot na postapkata kaj ovie krivi~ni dela, eklatantno, bez dvoumewe se potvrduva faktot deka `rtvite svoite iskazi treba da gi davaat preku ovlasten sudski preveduva~. Zo{to? Advokatot e toj koj mo`e da izvr{i najverodostojna procena na stepenot na poznavawe na jazikot od strana na `rtvata, vrz osnova na kontaktite koi }e gi ostvari prethodno, pred `rtvata da bide povikana na svedo~ewe od strana na sudot. Preporaka: Ne smee da se prifati davawe na iskaz od strana na svedok-`rtva bez prisustvo, posredstvo na ovlasten sudski preveduva~, bez ogled {to izjavuva `rtvata, duri i vo slu~aj koga `rtvata tvrdi deka go poznava jazikot. Vleguvaweto vo sudnica i davaweto na izkaz vo sud e ne{to sosema drugo od neformalniot razgovor so `rtvata vo Tranzitniot Centar za Stranci.

109

Primeri od praksata: Bez isklu~ok, vo site slu~ai, praksata poka`uva nedovolno poznavawe na makedonskiot jazik i isklu~itelno te{ko izrazuvawe na `rtvite koe osobeno doa|a do izraz vo momentot koga sudijata, obvinitelot, }e po~nat da postavuvaat pra{awa so cel da se pojasnat opredeleni okolnosti, a da ne zboruvame za pra{awata na branitelite na obvinetite. Primeri od praksata: Pred Osnovniot sud Ohrid, vo 2002 godina, vo tekot na pretkrivi~nata postapka i vo istragata, maloletnata `rtva na 14 godini, dava iskaz, pri {to vo zapisnik e notirana nejzinata izjava deka go razbira makedonskiot jazik. Posle dve godini istoto lice se vra}a vo Makedonija, zaradi davawe iskaz na glavniot pretres. Dva dena pred glavniot pretres, anga`iraniot advokat vospostavuva kontakt so `rtvata, no, za `al, se konstatira deka nitu toj, duri i so svojot prakticiran pristap za razbirawe, mo{ne te{ko komunicira, bidej}i `rtvata re~isi voop{to da ne go razbira makedonskiot jazik. Pred Osnovniot sud Tetovo, predmet vo koj se javuvaat 10 obvineti, eden od najeklatantnite primeri na `rtva koja dava iskaz na makedonski jazik, pri {to pra{ana za vremeto koga bila prodavana i vo koj mesec vo godinata, ne znae da odgovori. Zaklu~ok: Se doveduva vo pra{awe ishodot na celokupnata postapka. Zo{to? Kako }e se potvrdi verodostojnosta na iskazot daden vo istraga, ako taa i toga{ ne go poznavala makedonskiot jazik, a dala iskaz vrz osnova na koj se bazira obvinitelniot akt? [to dokolku branitelot pobara, vo soglasnost so ~len 320 od ZKP, na svedokot da mu se predo~i iskazot koj go dala vo zapisnik vo tekot na istragata? Preporaka: Povikuvawe na `rtvata vo svojstvo na svedok da se vr{i vo soglasnost so zakonskite odredbi. - Vo soglasnost so ~len 222 od ZKP: Povikuvaweto na svedokot se vr{i so dostavuvawe na pismena pokana na koja mora da bidat navedeni
110

imeto, prezimeto, nazna~uvaweto na svojstvoto (svedok, o{teten) vreme, mesto, krivi~niot predmet, so predupreduvawe vo slu~aj na neopravdan izostanok. Primeri od praksata: Od strana na Osnovniot sud Gostivar, povikuvaweto na svedokot be{e izvr{eno so ispra}awe na faks do MVR-Oddel za borba protiv organiziran kriminal vo 15:00 ~asot, so pokana svedokot da se javi pred sudot naredniot den, vo 10:00 ~asot. Takviot na~in na dostavuvawe e sprotiven na odredbite od ZKP. Preporaka: Pokanite da se dostavuvaat do svedocite, o{tetni-`rtvi, vo zakonski opredeleniot rok (ili najmalku 2-3 dena prethodno) kako bi imalo dovolno vreme `rtvata da se podgotvi i psihi~ki, a i da ja dobie potrebnata pravna pouka od nejziniot advokat. 1.7.4. Dol`nost na o{tetenata (`rtva) - svedok Preporaka: Potrebno e na `rtvata da se objasni i da se pou~i deka e dol`na da svedo~i spored odredbite na doma{noto zakonodavstvo. Imeno, vo soglasnost so ~len 217od ZKP: 1) Kako svedoci se povikuvaat lica za koi e verojatno deka }e mo`at da dadat izvestuvawe za krivi~noto delo i storitelot i za drugi va`ni okolnosti. Kaj ovie krivi~ni dela, naj~esto edinstven dokaz vrz osnova na koj se bazira obvinenieto e tokmu iskazot na svedokot, odnosno `rtvata. 2) O{teteniot ...... mo`e da se soslu{a kako svedok. 3) Sekoe lice koe se povikuva kako svedok e dol`no da se javi na pokanata, a ako vo ovoj Zakon ne e opredeleno poinaku, dol`no e da svedo~i. Svedokot e dol`en da se javi na urednata pokana duri i vo slu~aite koga subjektivno ocenuva deka nema nikakvi soznanija za postapkata.
111

Vo soglasnost so ~len 229 od ZKP: 1) Ako svedokot koj e uredno povikan ne dojde i ne go opravda svojot izostanok ili bez odobrenie i opravdana pri~ina se oddale~i od mestoto kade {to treba da bide soslu{an, mo`e da se naredi da se dovede prisilno, a mo`e i da se kazni so pari~na kazna koja pretstavuva edna polovina od prose~nata plata ostvarena vo poslednite tri meseci vo stopanstvoto, spored podatocite objaveni od strana na Dr`avniot zavod za statistika. 2) Ako svedokot dojde, pa otkako e predupreden za posledicite, bez zakon- ska pri~ina odbie da svedo~i, mo`e da se kazni so pari~na kazna opredelena vo prethodniot stav , a ako potoa odbie da svedo~i, mo`e da se zatvori. Zatvorot trae dodeka svedokot ne se soglasi da svedo~i ili negovoto soslu{uvawe stane nepotrebno, ili dodeka krivi~nata postapka ne se zavr{i, no najdolgo eden mesec. Preporaka: Advokatot, kako polnomo{nik, mora da gi predo~i i objasni ovie obvrski i posledicite od niv na `rtvata. Vo soglasnost so ~len 223 od ZKP: 2) Svedokot }e se opomene deka e dol`en da ja zboruva vistinata i deka ne smee ni{to da premol~i, a potoa }e se predupredi deka davaweto la`en iskaz e krivi~no delo. Potoa, svedokot }e se predupredi deka ne e dol`en da odgovara na pra{awa ....... (~len 221). I ovde mora da se napomene deka citiraniot zakonski tekst so gorenavedenata odredba, od strana na istra`niot sudija se vr{i so mehani~ko diktirawe vo zapisnik, bez posebno obra}awe do svedokoto{tetenata, so neposredno pojasnuvawe, na razbirliv na~in {to toa zna~i. Preporaka: Advokatot mora da ja pou~i `rtvata deka e mo`no da se sretne i da se soo~i so obvinetiot. Soo~uvaweto e sostaven del na soslu{uvaweto i svedokot e dol`en da go stori toa.
112

Vo soglasnost so ~len 212 od ZKP: 1) Obvinetiot mo`e da se soo~i so svedokot, ako nivnite iskazi ne se soglasuvaat vo pogled na bitnite fakti. Soo~uvaweto e sostaven del na ispituvaweto. Soo~uvaweto se vr{i posle ispituvaweto na obvinetiot i svedokot. @rtvata kako svedok mora prethodno da bide izvestena za ovaa mo`nost koja ja predviduva ZKP. Zaklu~ok: Ova e od osobena va`nost od pri~ina {to praksata poka`uva deka `rtvata ima patolo{ki strav od nejziniot gazda (obvinetiot), pa potrebno e prethodno psihi~ki da se podgotvi za toj mo`en kontakt. Primeri od praksata: Generalno, bez isklu~ok, kako prvo pra{awe od strana na `rtvite se postavuva slednoto: Dali mojot gazda }e bide tamu (se misli na sud pri davaweto na iskaz od nejzina strana) . Napomena: Vo soglasnost so izmenite na ZKP (Sl.vesnik na RM br.74/2004 od 22.10.2004 godina) vo ~len 270-a, Oddel za za{tita na svedocite, na sorabotnicite na pravdata i na `rtvite, dadena e mo`nost `rtvite da bidat za{titeni so sproveduvawe na poseben na~in na ispituvawe i u~estvo vo postapkata. So toa se izbegnuva opasnosta od psiholo{ki strav i pritisok kaj `rtvite. Za{titata na `rtvite mo`e da se vr{i i so nivno vklu~uvawe vo programata za za{tita na svedoci. Pritoa treba da se ima predvid deka svedocite vo ovie postapki redovno se stranski dr`avjani koi naj~esto, po zavr{uvaweto na istragata, }e se repatriraat vo domicilnite zemji. Napomena: Novite zakonski izmeni vo ~len 295-a dozvoluvaat svedokot da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koja se nao|a vo drug zemja. Pritoa se primenuvaat odredbite od Vtoriot Dopolnitelen Protokol na Evropskata Konvencija za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nata materija.
113

So ogled na kratkiot rok na primena na novite zakonski izmeni, praksata dopolnitelno }e gi isfrli na povr{ina slabostite ili pozitivnite efekti. Preporaka: Dokolku, pak, se raboti za maloletno lice koe se soslu{uva vo svojstvo na svedok, zadol`itelno da se pobara soslu{uvaweto da se izvr{i vo prisustvo na pedagog ili psiholog od soodvetniot CSR. Vo soglasnost so ~len 223 stav 4 od ZKP: Pri soslu{uvawe na maloletno lice, osobeno ako e o{teteno so krivi~noto delo, }e se postapi pretpazlivo taka {to soslu{uvaweto da ne vlijae {tetno vrz psihi~kata sostojba na maloletnikot. Ako e toa potrebno, soslu{uvaweto na maloletnoto lice }e se izvr{i so pomo{ na pedagog ili drugo stru~no lice. Primer od praksata: Primenata na ovoj ~len naide na osobeno pozitiven efekt vo istra`nata postapka koja se vode{e pred Osnovniot sud Tetovo, koga obvinitelot pobara za maloletnata `rtva od Romanija soslu{uvaweto da se izvr{i so pomo{ na pedagog od Centarot za socijalna rabota vo Tetovo. Iskazot koj go dade maloletnata `rtva be{e isklu~itelno koncizen, jasen, kvaliteten, stravot is~ezna, a nejzinata sigurnost be{e jasno izrazena, bez strav. Preporaka: Vo sekoj moment od postapkata mo`at da se o~ekuvaat manipulacii od strana na obvinetite i nivnite braniteli so iskoristuvawe na opredeleni zakonski odredbi za odlagawe i odolgovlekuvawe na postapkite, so cel `rtvite da se dovedat vo sostojba na nervoza i netrpelivost. Vo soglasnost so ~len 174 stav 1 od ZKP: O{teteniot sekoga{ mo`e da se obrati so poplaka do Pretsedatelot na sudot pred koj se vodi postapkata poradi
114

oddol`uvaweto na postapkata i poradi drugi nepravilnosti vo tekot na istragata. Primeri od praksata: Pred Osnovniot sud Tetovo istragata e zavr{ena vo dekemvri 2003 godina. Do den denes obvinitelniot akt ne mo`e da mu se dostavi na obvinetiot koj inaku `ivee vo Tetovo i re~isi sekojdnevno e vo sudot, so {to aktot ne mo`e da stane pravosilen. Pred Osnovniot sud Tetovo po ~etvrti pat se odlaga ro~i{teto za glaven pretres. Prvo branitelot e anga`iran po drug pritvorski predmet, potoa e bolen, potoa e bolen obvinetiot, potoa ......... Preporaka: Mo{ne smela e razmislata za izmena na zakonskata regulativa vo pogled na delegiraweto na nadle`nosta na Osnovnite sudovi ili formirawe na specijalizirani oddelenija za postapuvawe po ovie krivi~ni dela. Napomena: Novite izmeni vo ZKP (~len 7 i ~len 9) go stesnuvaat i ograni~uvaat prostorot za manevar vo smisla na odolgovlekuvawe na postapkite i izbegnuvawe na pravdata, kako vo odnos na institutot izzemawe, reguliran so ~len 36 i ~len 38 od ZKP, taka i vo odnos na dostavata (~len 35 i 36) regulirani so ~len 113 i 114 od ZKP. 1.7.5. Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe Svedokot, kako o{teten, ima pravo na advokat kako polnomo{nik vo tekot na celata postapka. Osnovata na site problemi so koi se sre}ava polnomo{nikot advokat pri zastapuvaweto i pru`aweto na vistinska pomo{ na `rtvite, le`i tokmu vo primenata i tolkuvaweto na ~len 61 od ZKP. Pred da se dade pojasnuvawe na ovoj ~len, mora da se pogledne zakonskiot tekst za zna~ewe na izrazite na ZKP. ^len 139 stav 5 od ZKP: O{teteniot e lice ~ie{to nekakvo li~no ili imotno pravo e povredeno ili zagrozeno so krivi~noto delo.
115

^len 61 od ZKP: 1) O{teteniot mo`e svoite prava vo postapkata da gi vr{i preku polnomo{nik. Vr{eweto na pravata vo svojstvo na o{teten, `rtvata mo`e da go ostvaruva preku polnomo{nik. O{teteniot mo`e da go ovlasti svojot polnomo{nik za celiot tek na postapkata ili samo za oddelni dejstva. Primer od praksata: Ovaa pravna norma od strana na (pred s) istra`nite sudii, vo tekot na istra`nata postapka, no i od strana na Pretsedatelite na Krivi~nite Soveti na glavniot pretres, se tolkuva i primenuva sosema razli~no. Ova se odnesuva na oddelni sudovi, no i vo isti sudovi, kaj razli~ni sudii. Pravna dilema e dali polnomo{nikot na o{tetenata - `rtvata mo`e da ima aktivno u~estvo vo tekot na celata postapka. Primer od praksata: Istra`en sudija od eden osnoven sud smeta deka vo tekot na istragata, polnomo{nikot na o{teteniot voop{to ne smee da postavuva pra{awa, pa duri ni pra{awa koi direktno se naso~eni kon utvrduvaweto na statusot na `rtvata - o{tetenata. Napomena: Po vakvoto tolkuvawe od strana na istra`niot sudija za ovlastuvawata na polnomo{nikot na `rtvata, od strana na polnomo{nikot mu e uka`ano na istra`niot sudija na faktot deka `rtvata kako neuk u~esnik vo postapkata ne e vo mo`nost da go opredeli svojot status na `rtva u{te vo fazata na istraga. Tuka, pred s, se misli na li~nite do`ivuvawa, ~uvstvata na `rtvata vo vrska so krivi~no-pravniot nastan i storitelot. Vo ponatamo{niot tek na postapkata, so propu{tawe na ovoj fakt taa ne bi mo`ela da gi ostvari svoite prava na o{tetno pobaruvawe. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Bitola, Pretsedatelot na Krivi~niot Sovet, na barawe na polnomo{nikot na o{tetenite za postavuvawe na
116

pra{awa tokmu vo vrska so psiholo{kite i fizi~kite traumi na `rtvata, a priori go odbiva, bez voop{to da razmisli za pravata na `rtvata i pri~inite poradi koi toa se bara. Preporaka: Statusot na `rtvata kako u~esnik vo postapkata (drugo lice) mora da bide opredelen u{te vo fazata na pretkrivi~nata postapka. Ottamu e potrebno prisustvo na advokat u{te vo fazata na pretkrivi~nata postapka. Napomena: So pokanite koi se dostavuvaat preku Tranzitniot Centar za Stranci do `rtvite, redovno se povikuvaat vo svojstvo na svedoci vo postapkite za predmetnoto krivi~no delo. Ottamu, dokolku `rtvata u{te vedna{, pri sproveduvaweto na istragata od strana na osnovnoto obvinitelstvo (OJO) nema status na `rtva, mo{ne te{ko se steknuva so pravoto pri davaweto na svojot iskaz da obezbedi da bide prisuten nejziniot polnomo{nik. Vo takov slu~aj neophodno e `rtvata da se pou~i deka u{te vedna{ treba jasno da mu stavi do znaewe na istra`niot sudija kakvo e nejzinoto svojstvo i kako taa se ~uvstvuva. Vakvata potreba proizleguva od faktot {to `rtvata vedna{, u{te od po~etokot na postapkata, mo`e da gi ostvaruva svoite prava, da bide bezbedna, sigurna deka }e bide zastapuvana vo tekot na celata postapka od strana na soodvetno stru~no lice koe }e se gri`i za nejzinite prava. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Tetovo na advokatot na `rtvata, od strana na istra`niot sudija mu bilo nalo`eno da ja napu{ti sudnicata, bidej}i `rtvata e povikana vo svojstvo na svedok, kako {to stoelo vo pokanata, i spored toa nema pravo na polnomo{nik. Na obrazlo`enieto na istra`niot sudija se sprotivstavil advokatot so slednoto obrazlo`enie:Dokolku od strana na OJO svedokot ne e determiniran kako o{tetena, `rtva, toga{ statusot na `rtva go opredeluva samata vrz osnova na li~noto ~uvstvo i li~noto ubeduvawe. [to dokolku vo ponatamo{niot tek na postapkata od iskazot na drugite svedoci ili pri izveduvaweto na drugi dokazi se smeni
117

statusot i se potvrdi deka svedokot e vsu{nost `rtva. So toa se skratuvaat nejzinite prava predvideni so ZKP koi pretstavuvaat su{testveni povredi na odredbite od ZKP. Zaklu~ok: Obrazlo`enieto od advokatot bilo prifateno i bilo dozvoleno steknuvaweto na status na o{tetena, a so toa i prisustvo na advokat. ZKP, vo soglasnost so ~len 161 i ~len 322 odi dotamu {to dava {iroki ovlastuvawa duri i vo pogled na prisustvo na o{teteniot pri prezemaweto na istra`ni dejstva. Vo soglasnost so ~len 161 stav 5, duri postoi zakonska obvrska istra`niot sudija da go izvesti (pokraj drugite u~esnici vo postapkata) i o{teteniot. Tokmu ova uka`uva na neophodnosta od polnomo{nik, advokat na `rtvata, koj bi prisustvuval na site procesni dejstva vo tekot na postapkata. Preporaka: OJO ima isklu~itelno zna~ewe pri podnesuvaweto barawe za sproveduvawe na istra`ni dejstva so toa {to go nazna~uva i statusot na svedokot koj se predlaga, dali ima status na `rtva ili ne. 1.7.6. Sorabotka me|u dr`avnite organi Ova pra{awe e od isklu~itelna va`nost od pri~ina {to brzite, efikasni, zakoniti postapki najmnogu zavisat od sorabotka me|u ovie organi. Praksata poka`uva deka detskite bolesti koi vo po~etokot na prakticiraweto bea silno izrazeni kaj ovie dela, vo simptomite na nesinhroniziranost, disonantnost, vo odnos na podelbata na nadle`nostite i obvrskite, poleka, so tekot na vremeto, se nadminuvaat. Pritoa, osobeno e izrazen napredokot vo odnos na gotovnosta za sorabotka od strana na MVR. Napomena: Se javuva potreba od podlaboka sorabotka i razmena na informacii me|u site ovie organi zaradi zajaknuvawe na borbata protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija.
118

Eden od krucijalnite problemi koj podolgo vreme ima{e negativna refleksija, proizlezena od gorenavedenoto, kone~no se nadmina. Toa be{e problemot vo vrska so identifikacijata na li~nite generalii na `rtvite i dokazot vo forma na patna ispravi ili drug dokument za identifikacija. Odnosot na dr`avnite organi so me|unarodnite i nevladinite organizacii e varijabilen no, vo sekoj slu~aj so tendencija za podobruvawe. I tuka od isklu~itelen interes e da postoi visok stepen na sorabotka. 1.8. Slu~ai pred makedonskite sudovi - Iskustva na advokat Aneta Bateva 1.8.1. Od dosega{noto prakti~no iskustvo - slu~ai koi se vodeni pred Osnovniot sud vo Skopje, Osnovniot sud Tetovo, Osnovniot sud Gostivar i Osnovniot sud Bitola Slu~ai pred Osnovniot sud vo Skopje Toa se dva slu~ai na devojki koi bile preprodavani za pari, odnosno se raboti za krivi~no delo trgovija so lu|e. Vo Osnovniot sud Skopje istragata mo`e da se oceni kako dobro organizirana, bidej}i samata istraga e vodena vo Tranzitniot Centar za Stranci, kade {to se smesteni i obezbedeni svedocite, odnosno o{tetenite. Sudot, zaedno so zapisni~arot i celokupniot materijal, edna od prostoriite na Tranzitniot Centar za Stranci ja pretvori vo sudnica. Tuka pristapuvaat i obvinitelot, advokatot na obvinetiot i advokatot na o{tetenata. Vakvata istraga e najbezbedna za svedokot, a i za ostanatite u~esnici vo postapkata. Slu~ai pred Osnovniot sud Tetovo Osnovniot sud vo Tetovo ima zasileno policisko obezbeduvawe za svedokot. Slu~ai pred Osnovniot sud Gostivar Rabotata na Osnovniot sud vo Gostivar mo`e da se oceni kako dobra i navistina efikasna. Me|utoa, kako eden mal nedostatok mo`e da se spomene toa {to svedokot mora da se sproveduva na raspitot pod silno policisko obezbeduvawe.
119

Slu~ai pred Osnovniot sud Bitola Se raboti za tri slu~ai. Sudot vo Bitola isto taka e efikasen vo raboteweto, me|utoa i tamu svedokot se sproveduva na raspitot pod silno policisko obezbeduvawe. Bidej}i stanuva zbor za organiziran kriminal, ne mo`e da se zanemari faktot deka dokolku svedokot bide otstranet na koj bilo na~in, na primer kidnapirawe ili ubistvo, obvinetiot }e bide osloboden od krivi~no gonewe. Preporaka: Bi bilo mnogu poprakti~no i poekonomi~no istragata da se vr{i vo mestoto kade {to se zgri`eni svedocite, po mo`nost vo prostoriite na Tranzitniot Centar za Stranci. 1.8.2. Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga Kako {to ve}e nekolkupati se naveduva vo Praktikumot, advokatot na svedokot-o{tetenata treba da se vklu~i vo istragata u{te od samiot po~etok. Vakvata potreba se javuva od slednite pri~ini: - Me|u advokatot i `rtvata kako svedok se sozdava odnos na doverba, bidej}i advokatot e toj koj gi {titi interesite na `rtvata/svedokot u{te od samiot po~etok, a osobeno vo istra`nata postapka. @rtvata kako svedok so pomo{ na advokatot se osloboduva od stravot koj go ~uvstvuva kon instituciite na sistemot, a osobeno od policijata. Kaj `rtvata kako svedok, vo ovie slu~ai, se javuva ~uvstvo deka e obvineta ili sou~esnik na obvinetiot. Advokatot }e i go objasni nejziniot status, a so toa }e ja oslobodi od stravot od policijata. - @rtvata kako svedok ~uvstvuva strav i od obvinetiot. Poradi toa `rtvata naj~esto ne se doveruva na policijata. Ohrabrena od negoviot advokat, taa mo`e da bara za{tita ili da sugerira poefikasna za{tita za sebe i za drugi `rtvi od trgovijata so lu|e. - U{te vo istra`nata postapka treba da se ima na uvid imotnata sostojba na obvinetiot (dvi`en i nedvi`en imot), so cel vo postapkata da mo`e da se namiri o{tetenata, a vo idnina, dokolku postoi
120

mo`nost, i drugite subjekti koi bile izlo`eni na tro{ok vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. 1.8.3. Nadomest na {teta Institutot nadomest na {teta e mnogu va`en institut za ostvaruvawe na celite vo borbata protiv organiziraniot kriminal. Dosega praksata poka`uvala primena na odredbite za odzemawe potiv-pravno steknata materijalna korist kako posledica na storuvawe na krivi~no delo. Novite zakonski odredbi vo odzemaweto na imotnata korist i sredstva generirani so storuvawe na krivi~no delo ovozmo`uvaat istite tie merki da bidat predlo`eni i za nedvi`niot imot na storitelot. Od aspekt na nadoknaduvawe na nematerijalnite tro{oci na `rtvata za site pretprpeni stravovi, emotivni traumi i psihosocijalni i mentalni naru{uvawa, koi trajno go popre~uvaat nejzinoto mentalo i socijalno reintegrirawe, takvite naodi treba preku anga`iranite pravni zastapnici da dobijat prepoznatliv i zakonski oblik i da bidat podneseni do sudot vo iniciranite sudski postapki protiv storitelite na delata od trgovija so lu|e. Vo taa smisla advokatite treba maksimalno da gi koristat naodite na isklu~itelno kvalifikuvanite timovi za psihosocijalna pomo{ koi gi pomagaat `rtvite vo TCS, i istite vo edna zakonska forma da go dostavat do sudovite kako osnov za nematerijalnite o{tetni pobaruvawa vo ime na @TL. Vakvite naodi, podneseni navremeno do sudot mo`at da bidat osnova za utvrduvawe na nematerijalna {teta na `rtvata vo tekot na samata postapka dokolku sudot gi oceni kako verodostojni. No, isto taka takvite stru~ni naodi mo`at da go iniciraat sudot ({to e mnogu poverojatno) na osnova na niv da pobara dopolnitelno ve{ta~ewe na osnova na koe bi se zasnovala odlukata na sudot. Vo sekoj slu~aj vakvite naodi treba navremeno da bidat predjavuvani i vo predistra`nata postapka so napomena deka i eventualnite ve{ta~ewa pobarani od sudot mo`at da se ostvaruvaat i pred reptatriacijata na `rtvata. Vo taa smsila ulogata na anga`iranite advokati na `rtvite e isklu~itelno va`na. Od aspekt na materijalnite tro{oci na postapkata, advokatite imaat uloga da gi adresiraat site tro{oci koi poteknuvaat od vra}aweto na `rtvite vo nivnite mati~ni zemji (avionski bileti) vo
121

soglasnost so odredbite vo Zakonot za stranci (nov nacrt tekst e vo podgotovka) koi stavaat na tovar tro{oci za vra}awe na ilegalni migranti odnosno za site onie koi gi donele nelegalno stranskite dr`avjani vo zemjata. Idninata }e poka`e dali ima mesto i drugi subjekti da se priklu~at kon o{tetenoto pobaruvawe vo smisla na predjavuvawe na tro{oci od ustanovi koi gi zgri`uvaat `rtvite na trgovija so lu|e, isto taka tro{oci napraveni za nivno dnevno zgri`uvawe, osobeno od aspekt na novite zakonski oderedbi koi }e ovozmo`at i niven podlgoro~en prestoj od 3, 6 meseci ili do 1 godina i pove}e, vo soglasnost so novite odredbi vo pretstoe~kiot Zakon za stranci. Vo ovaa nasoka od golema pomo{ bi bilo dokolku advokatot na o{tetenata ima podatoci za imotnata sostojba na storitelot na krivi~no delo u{te vo momentot koga po~nuva krivi~nata postapka t.e. od momentot koga }e po~ne istra`nata postapka. Zaradi obezbeduvawe na svoeto pravo na nadomest na {teta tu`itelite mo`at da upotrebat i vremena merka za obezbeduvawe na imotot na storitelot na krivi~noto delo od koi podocna ke se namirat. Ova od pri~ina bidej}i postoi opasnost storitelot na krivi~no delo da go otu|i svojot imot za vreme na vodeweto na postapkite. Vo nasoka na gorenavedenoto potrebno e da se poso~at nekolku Izmeni i dopolnuvawa na ZKP osobeno vo odnos na: Upotrebata na maj~iniot jazik vo postapkata ~l.7 vo vrska so ~l.8, ~l.3, kako i ~l.355 od ZKP. Imeno, spored novite izmeni na ZKP vo ~l.7 nedvosmisleno e potreben prevod na obvinenieto na jazikot na koj govori obvinetiot, inaku se raboti za bitna povreda na ZKP. Upatno e obvinetite da se pra{aat dali se soglasuvaat da se dostavi i da se pro~ita obvinitelniot akt so prevod ili bez prevod. Vo sprotivno obvinetiot nema da razbere za {to se raboti, pa stanuva zbor za bitna povreda na ZKP. Vo praksata vakvoto nepostapuvawe redovno nepotrebno go odlo`uva{e pretresot. Upatno bi bilo da u{te na samiot po~etok na krivi~nata postapka (istragata) na obvinetiot da mu se vra~uva obvinitelniot akt so
122

prevod zavisno od toa na koja nacionalnost pripa|a. Vakvata aktivnost na advokatite - polnomo{nici na o{tetenite-}e onevozmo`i odolgovlekuvawe i opstruirawe na krivi~nata postapka.

Imotno-pravnoto pobaruvawe vo tekot na ZKP - nadomest na materijalna i nematerijalna {teta po ~l. 31 - Slu`ben Vesnik 74/04/ od Zakonot za Izmeni i dopolnuvawa na ZKP od 22 Oktomvri 2004 god. Vo praksata ovie odredbi negativni strani. Pozitivni strani: gi imaat slednive pozitivni i

Vo princip postapkata stanuva poekonomi~na i poefikasna taka {to vo edna postapka se re{avaat dve oddelni raboti, odnosno obvinetiot se proglasuva za vinoven i vedna{ se odreduva kolku treba da mu se isplati na o{teteniot; O{teteniot e li~no zainteresiran da se utvrdi vinata na obvinetiot, zaradi negova pari~na kompenzacija; Dokazite se predo~uvaat vo edna postapka. Kako negativna strana bi se predo~ila mo`nosta poradi nedostatok na dokazi za nadomest na {teta, sudot da mo`e da ja prolongira postapkata vo nedogled, pa krivi~nata postapka da se pretvori vo gra|anska postapka. Vo ovaa smisla bi bilo upatno da se sugerira advokatite da insistiraat i predlo`uvaat donesuvawe na dopolnitelna presuda za nadomest na {teta vo istata postapka. Ova e predvideno vo ~l.31 od Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na ZKP: Vo ~l.101 stavot 2 se menuva i glasi : ,,So presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe. Dokolku dokazite vo krivi~nata postapka ne davaat dovolna osnova za celosno ili delumno presuduvawe na imotno-pravnoto barawe a, za nivno dopolnitelno obezbeduvawe postoi opasnost od neopravdano odlagawe na krivi~nata postapka, sudot so presudata }e ja dosudi samo osnovata ili osnovata i delumno iznosot na imotno-pravnoto barawe, a za iznosot na imotno-pravnoto barawe ili ostatokot od toj iznos }e donese dopolnitelna presuda. Dokolku
123

iznosot na imotno-pravnoto barawe ne mo`e da se utvrdi so drugi dokazi ili izveduvaweto takvi dokazi bi vodelo kon zna~itelno odlo`uvawe na postapkata, sudot so dopolnitelna presuda }e go dosudi iznosot na imotno-pravnoto barawe ili negoviot del obezbeduvaj}i pravi~en nadomestok. Protiv dopolnitelnata presuda mo`e da se izjavi `alba vo rok od 8 dena od denot na nejzinoto dostavuvawe. Jasno mo`e da se zabele`i intencijata na zakonodavecot: 1. Sudot e dol`en vo krivi~nata postapka da re{i za imotnopravno pobaruvawe; 2. Sudot so institutot dopolnitelna presuda za imotno-pravno barawe ja otstranuva opasnosta od odlagawe na postapkata; 3. Dokolku nema dovolno dokazi za imotno-pravno barawe sudot e dol`en da dosudi pravi~en nadomestok. Se razbira dokolku obvinetiot se oglasi za vinoven. Primenata na noviot institut vo ZKP - nadomest na materijalna i nematerijalna {teta - se sostoi vo slednoto: Vo krivi~nata postapka sudot e dol`en da re{i za imotno pravnoto pobaruvawe, a da ne go upatuva o{teteniot vo gra|anska postapka da go ostvari toa. 1.8.4. Tro{oci na krivi~nata postapka So ZKP i so Izmenite i dopolnuvawata na ZKP to~no e navedeno koi se tro{oci na postapkata i koj e dol`en da gi nadomesti i toa vo ~lenovite 88, 90, 91, 93 i 95 od ZKP: - Tro{ocite na postapkata gi snosi obvinetiot od svojot imot (tro{oci za advokat, ve{ta~ewe, medicinska pomo{ i sl.); - Tro{ocite za smestuvawe, doveduvawe, obezbeduvawe i sproveduvawe se vo nadle`nost na MVR, a spored novite izmeni toj gi kompenzira od konfiskacija na imotot na osudeniot. ^lenovi vo ZKP koi se aplikativni vo odnos na tro{ocite na postapkata: ^len 88 od ZKP: (1) Tro{oci na krivi~nata postapka se izdatocite napraveni po povod krivi~nata postapka od nejzinoto poveduvawe do nejzinoto
124

zavr{uvawe i izdatocite za prezemenite istra`ni dejstvija pred istragata. (2) Tro{ocite na krivi~nata postapka opfa}aat: 1. Tro{oci za svedoci, ve{taci, sudski preveduva~i i stru~ni lica, kako i tro{oci na uvidot; 2. Prevozni tro{oci na obvinetiot; 3. Izdatoci za doveduvawe na obvinetiot, odnosno na liceto li{eno od sloboda; 4. Prevozni i patni tro{oci na slu`benite lica; 5. Tro{oci za lekuvawe na obvinetiot za vreme dodeka se nao|a vo pritvor, zatvor zaradi sudewe, kako i tro{oci za poroduvawe; 6. Pau{alen iznos; 7. Nagrada i nu`ni izdatoci na branitelot, nu`ni izdatoci na privatniot tu`itel i na o{teteniot kako tu`itel i na nivnite zakonski zastapnici, kako i nagrada i nu`ni izdatoci na nivnite polnomo{nici. 8. Nu`ni izdatoci na o{teteniot i na negoviot zakonski zastapnik, kako i nagrada i nu`ni izdatoci na negoviot polnomo{nik. (4) Tro{ocite od to~ka 1 do 5 stav 2 na ovoj ~len, kako i nu`nite izdatoci na nazna~eniot branitel i nazna~eniot polnomo{nik na o{teteniot kako tu`itel (~lenovi 67 i 93), vo postapkata poradi krivi~nite dela za koi se goni po slu`bena dol`nost, se isplatuvaat odnapred od sredstvata na organot {to ja vodi krivi~nata postapka, a se naplatuvaat podocna od licata koi se dol`ni da gi nadomestat spored odredbite na ovoj zakon. Organot {to ja vodi krivi~nata postapka e dol`en site tro{oci {to se odnapred isplateni da gi vnese vo popisot koj }e se prilo`i kon spisite. ^len 91 od ZKP: (1) Koga sudot }e go oglasi obvinetiot za vinoven }e izre~e vo presudata deka e dol`en da gi nadomesti tro{ocite na krivi~nata postapka. (2) Liceto {to e obvineto za pove}e krivi~ni dela nema da se osudi na nadomestuvawe na tro{ocite vo pogled na delata za koi e oslobodeno od obvinenieto, dokolku mo`at da se izdvojat tie tro{oci od vkupnite tro{oci. (3) Vo presudata so koja se oglaseni pove}e obvineti za vinovni, sudot }e opredeli kolkav del od tro{ocite }e podnesuva sekoj od niv, a ako toa ne e mo`no, }e gi osudi site obvineti da gi podnesuvaat tro{ocite solidarno. Pla}aweto na pau{alniot iznos }e se opredeli za sekoj obvinet posebno.
125

Vo vrska so Predlogot za ostvaruvawe na imotno-pravno pobaruvawe mo`na solucija kako da istiot se formulira e slednava: Do Osnoven Sud______________________________________________ Predlog za ostvaruvawe na imotno - pravno pobaruvawe So predlog za opredeluvawe privremeni merki za bezbednost Od o{teteniot: Vrska K.br. Pred _____________sud e zaveden krivi~en predmet K.br. ________protiv obvinetiot_________od______________za krivi~no delo protiv__________~l. ___ od KZ . Na ime materijalna {teta pobaruvam od obvinetiot iznos od _____ Den., a na ime nematerijalna {teta iznos od _____ Den., vrz osnova na ~l.103-114 od ZKP, kako i ~l.31 od Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. Napomenuvam deka so ovoj Predlog se priklu~uvam kon krivi~noto gonewe i baram pokraj kaznata za krivi~noto delo, obvinetiot da bide zadol`en vo smisol na odredbite od ~l.102-111 od ZKP, kako i izmenite vo ~l.31 od Zakonot za Izmeni i dopolnuvawa na ZKP, i da da mi isplati na ime nadomest na {teta iznos od vkupno________ Den., so zakonska zatezna kamata od denot na presuduvaweto do isplatata. Vo smisol na ~l.112 od ZKP, predlagam da se opredelat privremeni merki za obezbeduvawe na imotno-pravno pobaruvawe so zabrana za otuguvawe na dvi`en i nedvi`en imot koi se vo sopstvenost na obvinetiot. Vo smisolna goreizlo`enoto go molam Sudot soglasno ~l.112 od ZKP, vo vrska so ~l.266 st.1 t.2 od Zakonot za izvr{na postapka da go donese slednoto: Re{enie za privremena merka Zaradi obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe na o{teteniot sprema obvinetiot, za {teta nanesena so krivi~no delo utvrdeno kako vo presudata za materijalni i nematerijalni tro{oci vo vkupen iznos od _____________ Den.
126

Se opredeluva privremena merka za zabrana na obvinetiot da raspolaga so svojot dvi`en i nedvi`en imot. Privremenata merka da se pribele`i vo intabulacionite knigi. Polnomo{nik na O{teteniot ____________________ So izmenite na ZKP, Krivi~niot Sudski Sovet e toj koj go dosuduva imotno pravnoto pobaruvawe.

127

128

ANEKS 1
22.3.2001 Ang. Slu`ben vesnik na Evropskata zaednica L 82/1

(Zakoni prilagodeni vo soglasnost so Glava VI od Dogovorot za Evropskata unija) RAMKOVNA ODLUKA NA SOVETOT od Mart 15 2001 za statusot na `rtvite vo krivi~nata postapka (2001/220/JHA) SOVETOT NA EVROPSKATA UNIJA, Vo vrska so Dogovorot za Evropskata unija, a osobeno so ~len 31 i ~len 34 (2)(b) od nego: Vo vrska so inicijativata od Republika Portugalija (1), Vo vrska so misleweto od Evropskiot parlament (2), Imaj}i go predvid slednoto: pet godini od denot na stapuvawe vo sila na Dogovorot, i pra{aweto za poddr{ka na `rtvite, treba da se re{ava so pravewe na sporedben pregled na planovite za obe{tetuvawe na `rtvite i so procenuvawe na mo`nosta za prezemawe na akcija vnatre vo Evropskata unija. (2) Komisijata podnese soop{tenie do Evropskiot parlament, Sovetot i Komitetot za ekonomija i socijalni raboti na 14 Juli, 1999, nasloveno kako @rtvi na kriminalot vo Evropskata unija: vpe~atoci od normite i dejstvuvaweto. Evropskiot parlament usvoi Rezolucija za soop{tenieto na Komisijata na 15 Juli, 2000.

(1) Vo soglasnost so Akcioniot Plan na Sovetot i na Komisijata, za toa kako najdobro da se implementiraat odredbite od Dogovorot od Amsterdam vo oblasta na slobodata, bezbednosta i pravdata, a osobeno to~kite 19 i 51( c ) vo rok od
129

(3) Zaklu~ocite od sostanokot na Sovetot na Evropa vo Tampere na 15 i 16 Oktomvri, 1999, a osobeno to~kata 32 od niv, nalo`uvaat deka treba da bidat sostaveni minimum standardi za za{titata na `rtvata na kriminal, a osobeno za dostapnosta na pravdata na `rtvite na kriminalot i za nivnoto pravo na nadomest na {teta, vklu~uvaj}i gi i pravnite tro{oci. Pokraj toa, nacionalnite programi treba da bidat postaveni s do finansiski merki, javni i nevladini, za pomo{ i za{tita na `rtvite. (4) Zemjite-~lenki treba da gi pribli`at nivnite zakoni i regulativi do toj stepen koj e potreben za da se dostigne celta: da im se ovozmo`i na `rtvite na kriminal visoko nivo na za{tita, nezavisno od toa vo koja zemja-~lenka se nao|aat. (5) Potrebite na `rtvite treba da se zemat predvid i da im se obrati vnimanie na eden seopfaten, koordiniran na~in, pritoa izbegnuvaj}i delumni ili nedosledni re{enija koi mo`e da dovedat do sekundarna viktimizacija.
130

(6) Zatoa, odredbite na ovaa ramka na Odlukata ne se celosno ograni~eni na vnimanieto na interesite na `rtvata. Isto taka, tie opfa}aat odredeni merki za pomo{ na `rtvite pred ili po krivi~nite postapki koi mo`at gi namalat posledicite od zlostorstvoto. (7) Merkite za pomo{ na `rtvite na kriminal, a osobeno odredbite koi se odnesuvaat na nadomestot i posreduvaweto, ne se odnesuvaat na dogovorite vo gra|anskata postapka. (8) Pravilata i praksata vo odnos na statusot i glavnite prava na `rtvata potrebno e da se pribli`at, so posebno vnimanie na pravoto da bidat tretirani so po~it kon nivnoto dostoinstvo, pravoto da nao|aat i primaat informacii, pravoto da razberat i da bidat razbrani, pravoto da bidat za{titeni vo razli~ni stadiumi na postapkata i pravoto da imaat nadomestok za nepovolnosta {to `iveat vo razli~na zemja-~lenka od onaa vo koja e napraveno zlostorstvoto. (9) Sepak, odredbite na ovaa Ramkovna odluka ne nametnuvaat obvrska na ze-

mjata-~lenka da se osigura deka so `rtvata }e bide postapuvano na podednakov na~in kako so stranka vo postapka. (10) Vklu~uvaweto na specijalizirani slu`bi i grupi za poddr{ka na `rtvite, pred, za vreme na i po krivi~nata postapka e va`no. (11) Treba da bide napravena soodvetna obuka i vo dovolen broj za licata koi doa|aat vo kontakt so `rtvite, zatoa {to ova e neophodno i za `rtvite i za postignuvawe na celite na postapkata. (12) Treba da se iskoristat postoe~kite dogovori za vospostaveni mesta za kontakt na zemjite-~lenki, bilo pod sudskiot sistem ili vrz osnova na mre`ite na grupite za poddr{ka na `rtvite. JA USVOI SLEDNATA RAMKOVNA ODLUKA: ^len 1 Definirawa Za potrebite na ovaa Ramkovna odluka: (a) @rtva e fizi~ko lice
131

koe pretrpelo {teta, vklu~uvaj}i fizi~ka i mentalna povreda, emotiven stres ili ekonomska zaguba, direktno predizvikani od dejstva ili propu{tawe koi se vo sprotivnost so krivi~noto pravo na zemjata-~lenka; (b) Organizacija za poddr{ka na `rtvata }e zna~i nevladina organizacija, zakonski osnovana vo zemja~lenka, ~ija poddr{ka na `rtvite na kriminal e obezbedena bez nadomest i e vodena pod soodvetni uslovi, nadopolnuvaj}i ja akcijata na dr`avata vo ovaa oblast; (v) Krivi~na postapka }e se tolkuva vo soglasnost so nacionalnoto pravo koe se primenuva; (g) Postapki }e bidat {iroko razbrani za da gi opfatat, kako dopolnuvawe na krivi~nite postapki, site kontakti so `rtvite, kako onie so vlastite, dr`avni te slu`bi ili organizacii za poddr{ka na `rtvite, vo vrska so nivniot slu~aj, pred, za vreme na i po krivi~nata postapka; (d) Posreduvawe vo krivi~ni slu~ai }e bide razbrano kako ispituvawe, pred ili za vreme na krivi~nata postapka, pregovarawe za re{enie me|u `rtvata i

storitelot na deloto, vodeni od kvalifikuvano lice. ^len 2

organi ja ispituvaat `rtvata samo onolku kolku {to e neophodno za potrebite na krivi~nata postapka. ^len 4

Po~it i priznanie 1. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite imaat vistinska i soodvetna uloga vo nejziniot praven sistem. Taa treba postojano da pravi napor da se osigura deka so `rtvite se postapuva so dovolna po~it kon dostoinstvoto na li~nosta za vreme na postapkite i treba da gi priznae pravata i zakonskata korist na `rtvite so posebna vrska so krivi~nata postapka. 2. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka so `rtvite, koi se posebno ranlivi, }e bide postapuvano soodvetno so nivnite okolnosti. ^len 3 Soslu{uvawa i obezbeduvawe na dokazi Sekoja zemja-~lenka }e ja garantira mo`nosta za `rtvite da bidat soslu{ani za vreme na postapkata i da obezbedi dokazi. Sekoja zemja-~lenka treba da prezeme soodvetni merki so cel da se osigura deka nejzinite
132

Pravo na primawe na informacii 1. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura `rtvite da imaat pristap, od prviot kontakt so slu`bite za sproveduvawe na pravoto, na sekoj mo`en na~in koj se smeta za soodveten i s dodeka e mo`no na op{topoznati jazici, do informacii od zna~ewe za za{titata na nivnite interesi. Informaciite od takov tip treba da bidat najmalku slednive: (a) Tipot na uslugi ili organizacii na koi tie mo`at da im se obratat za poddr{ka; (b) Tipot na poddr{ka koja mo`at da ja dobijat; (v) kade i kako mo`at da prijavat krivi~no delo; (g) Postapkite koi sledat po takvata prijava i nivnata uloga vo vrska so takvite postapki; (d) Kako i pod koi uslovi mo`at da dobijat za{tita; (|) Do koj stepen i pod koi uslovi tie imaat pristap do: (1) praven sovet ili (2) pravna pomo{ ili (3) nekoj drug tip na sovet, ako,

vo slu~aite opi{ani vo to~kite(1) i (2), tie imaat pravo da ja dobijat, (e) Potreba da imaat pravo na nadomest na {teta; (`) Dokolku se `iteli na druga dr`ava, nekakvi posebni dogovori dostapni za niv so cel da se za{titat nivnite interesi. 2. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite koi imaat izrazeno `elba za taa cel, se informirani za: (a) Ishodot na nivnata `alba; (b) Relevantnite faktori koi im ovozmo`uvaat, vo slu~aj na progon, da go znaat vodeweto na krivi~nata postapka protiv li~nosta goneta za dela koi gi zasegaat niv, osven vo isklu~ivi slu~ai kade {to pravilnoto vodewe na slu~ajot mo`e da vlijae nepovolno. (v) Sudska kazna. 3. Zemjite-~lenki }e gi prezemat site potrebni merki za da se osiguraat deka, barem vo slu~i kade {to mo`e da postoi opasnost za `rtvite, koga liceto obvineto ili osudeno e oslobodeno, mora da se donese re{enie za da se izvesti `rtvata. 4. Otsega, koga zemjata-~lenka gi prenesuva na svoja inicijativa informaciite od alineja 2 i 3, taa mora da se osigura deka `rtva-

ta ima pravo i da ne ja primi, osven ako komunikacijata e zadol`itelna vo smisla na soodvetni krivi~ni postapki.

^len 5 Garancii za komunikacija

Sekoja zemja-~lenka, vo pogled na `rtvite so status na svedoci ili stranki vo postapkite, }e prezema neophodni merki da gi namali kolku {to e mo`no pote{kotiite vo komunikacijata {to se odnesuva na nivnoto razbirawe za, ili vme{anost vo, soodvetnite ~ekori na krivi~nata postapka za koja stanuva zbor, do onoj stepen do koj, sporedbeno so merkite od ovoj tip koi taa gi prezema vo pogled na obvinetiot.

^len 6 Posebna pomo{ na `rtvata

Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite imaat pristap do Sovetot spomenat vo ~len 4(1)(|)(3), obezbeden bez nadomest, kade {to e garantirana, imaj}i ja predvid nivnata uloga vo postapkite i, koga e soodvetno, pravna pomo{ kako onaa vo ~len 4(1)(|)(2), koga e mo`no za niv da imaat status na stranka vo krivi~nite postapki.

133

^len 7 Tro{oci na `rtvite vo odnos na krivi~nite postapki

semejstva ili lica vo sli~na vrska. 3. Sekoja zemja-~lenka ponatamu }e se pogri`i da bide izbegnat kontakt me|u `rtvite i obvinetite vo samite sudski prostorii, osven ako krivi~nite postapki baraat takov kontakt. Kade {to e soodvetno za taa namena, sekoja zemja-~lenka treba postepeno da predvidi sudskite zgradi da imaat posebni prostorii za ~ekawe za `rtvite. 4. Sekoja zemja-~lenka treba da se osigura deka, onamu kade {to ima potreba od za{tita na `rtvite-osobeno onie najranlivite-od rezultatite od davaweto na dokazi vo sud otvoren za javnosta, `rtvite, so odluka na sudot, mo`at da dobijat pravo da svedo~at na takov na~in koj }e ovozmo`i ova cel da bide postignata, so kakvi bilo soodvetni sredstva koi se soglasuvaat so nejzinite osnovni zakonski principi.

Sekoja zemja-~lenka, vo soglasnost so nacionalnite odredbi koi se primenuvaat, }e im dade na `rtvite koi imaat status na stranka ili na svedok mo`nost za nadomest na tro{ocite koi se napraveni kako rezultat na nivnoto zakonsko u~estvo vo krivi~nite postapki.

^len 8 Pravo na za{tita

1. Sekoja zemja-~lenka }e osigura soodvetno nivo na za{tita na `rtvite i, koga e soodvetno, na nivnite semejstva ili licata vo sli~na vrska, osobeno vo vrska so nivnata bezbednost i za{tita na nivnata privatnost, onamu kade {to nadle`nite vlasti smetaat deka postoi seriozen rizik od odmazda ili cvrsti dokazi za seriozna namera da se naru{i nivnata privatnost. 2. Za taa cel i bez {tetni posledici na alineja 4, sekoja zemja-~lenka treba da ja garantira mo`nosta da se usvojat, ako e potrebno, kako del od sudskite postapki, soodvetni merki za da ja za{titi privatnosta i fotografii na `rtvite i nivnite

^len 9 Pravo na nadomest vo tekot na krivi~nite postapki 1. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite od krivi~ni dela imaat pravo da dobijat odluka vo razumen rok za nadomest od obvinetiot vo tekot na krivi~nite postapki, osven koga vo odredeni slu~ai nacionalnoto pravo ovozmo`uva

134

nadomestot da bide dodelen na poinakov na~in. 2. Sekoja zemja-~lenka }e prezeme soodvetni merki za da go pottikne obvinetiot da obezbedi zadovolitelen nadomest na `rtvata. 3. Osven ako e itno potrebno za celite na krivi~nata postapka, nadomestliviot imotot koj im pripa|a na `rtvite, a koj im e odzemen vo tekot na krivi~nite postapki, treba da im bide vraten bez odlo`uvawe. ^len 10 Kazneno posreduvawe vo tekot na krivi~nite postapki 1. Sekoja zemja-~lenka }e bara da se unapredi (razvie) posreduvaweto vo krivi~nite slu~ai za kazni za koi taa smeta deka se soodvetni za vakov tip na merka. 2. Sekoja zemja-~lenka }e se pogri`i sekoj dogovor me|u `rtvata i obvinetiot postignat vo tekot na takvite posreduvawa vo krivi~nite slu~ai, da bide zemen predvid. ^len 11 @rtva-gra|anin na druga zemja-~lenka

2. Sekoja zemja-~lenka }e se pogri`i nejzinite nadle`ni vlasti da mo`at da prezemaat soodvetni merki za da gi namalat te{kotiite na koi naiduvaat koga `rtvata e gra|anin na dr`ava vo koja ne se slu~ilo zlostorstvoto, osobeno vo odnos na organizacijata na samite postapki. Za ovaa cel, nejzinite vlasti treba, osobeno, da bidat vo pozicija : - Da bidat nadle`ni da odlu~uvaat dali `rtvata mo`e da dade izjava neposredno po storuvaweto na deloto; - Da mo`at da pribegnat kolku {to e potrebno kon odredbite za videokonferencii i telefonski konferenciski javuvawa utvrdeni vo ~len 10 i 11 od Konvencijata za zaemna pomo{ vo krivi~ni predmeti me|u zemjite-~lenki na Evropskata unija od 29 Maj, 2000(3) so cel da se soslu{a `rtvata koja `ivee vo stranstvo. 3. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvata na deloto storeno vo zemja-~lenka na koja taa ne e dr`avjanin, mo`e da podnese `alba pred nadle`nite organi vo negovata mati~na zemja vo slu~aj da ne bila vo mo`nost da go stori toa vo zemjata-~lenka kade {to e storeno deloto ili, vo slu~aj na te{ko delo, ako ne sakala da go stori toa. Nadle`nite vlasti do koi e upatena `albata, dokolku nemaat ovlastuvawe vo ovaa smisla,

1.@rtva-gra|anin zemja-~lenka

na druga

135

treba bez odlo`uvawe da ja prenesat do nadle`nite vlasti na teritorijata kade {to e storeno deloto. So `albata }e bide postapuvano vo soglasnost so nacionalniot zakon na zemjata vo koja e storeno deloto.

priznavawe i osnovawe na organizacii za poddr{ka na `rtvite. 2. Sekoja zemja-~lenka }e gi poddr`i dejstvata prezemeni vo postapkite od strana na takvite vraboteni ili od organizaciite za poddr{ka na `rtvite, osobeno vo odnos na: (a)Pru`awe informacii na `rtvite; (b) Pomagawe na `rtvite spored nivnite neodlo`ni potrebi; (v) Pridru`uvawe na `rtvite, ako e potrebno i mo`no za vreme na krivi~nite postapki; (g) Pomagawe na `rtvite, na nivno barawe, otkako zavr{ile krivi~nite postapki. ^len 14 Obuka na vrabotenite vklu~eni vo postapkite ili vo drug na~in vo kontakt so `rtvite 1. Preku nejzinite javni slu`bi ili so osnovawe na organizacii za poddr{ka na `rtvite, sekoja zemja-~lenka }e gi poddr`i inicijativite za ostru~uvawe na vrabotenite koi se vklu~eni vo postapkite ili se na drug na~in vo kontakt so `rtvite, da dobijat soodvetna obuka so posebno vnimanie na potrebite na najranlivite grupi. 2. Alineja 1 }e se primenuva osobeno na policiskite slu`benici i advokatite.

^len 12 Sorabotka me|u zemjite~lenki

Sekoja zemja-~lenka }e ja pottiknuva, razviva i podobruva sorabotkata me|u zemjite-~lenki so cel da ovozmo`i poefikasna za{tita na interesite na `rtvite vo kriminalnite postapki, bilo vo vid na mre`i direktno povrzani so sudskiot sistem ili kako vrski me|u organizaciite za poddr{ka na `rtvite.

^len 13 Ekspertski uslugi i organizacii za poddr{ka na `rtvite

1. Sekoja zemja-~lenka, vo smisla na postapkite, }e ja potpomognuva vme{anosta na sistemite za poddr{ka na `rtvata odgovorni za organizirawe na prvi~niot priem na `rtvata i za nejzina poddr{ka i ponatamo{na pomo{, bilo preku obezbeduvawe na stru~no obu~eni vraboteni vo samite javni slu`bi ili preku

136

^len 15 Vistinski uslovi vo pogled na mestoto na `rtvite vo postapkite

^len 17 Implementacija

1. Sekoja zemja-~lenka }e go pozdravi postepenoto sozdavawe, vo pogled na postapkite op{to, i osobeno na mesta kade {to krivi~nite postapki mo`at da se pokrenat, na neophodnite uslovi za obid da se spre~i sekundarnata viktimizacija i da se izbegnuva podlegnuvaweto na `rtvite na nepotreben pritisok. Ova }e se primenuva osobeno so vnimanie na soodvetniot prvi~en priem na `rtvite, i vospostavuvaweto na uslovi soodvetni na taa situacija vo mestata za koi stanuva zbor. 2. Za celite na alineja 1, sekoja zemja-~lenka treba osobeno da obrati vnimanie na sudskite prostorii, policiskite stanici, javnite slu`bi i organizaciite za poddr{ka na `rtvite. ^len 16 Teritorijalen obem

Sekoja zemja-~lenka }e sprovede vo sila zakoni, podzakonski akti i upravni akti koi e neophodno da bidat vo soglasnost so ovaa ramka na Odlukata: - Vo pogled na ^len 10, 22 Mart, 2006 - Vo pogled na ^len 5 i ^len 6, 22 Mart, 2004 - Vo pogled na drugi odredbi, 22 Mart , 2002. ^len 18 Procenuvawe Po~nuvaj}i od datite citirani vo ^len 17, sekoja zemja~lenka }e go isprati do Generalniot sekreterijat na Sovetot i do Komisijata tekstot na odredbite koi gi propi{uvaat vo nacionalnoto pravo uslovite utvrdeni so ovaa Ramkovna odluka. Sovetot }e proceni dali , vo period od edna godina, po~nuvaj}i od sekoja od ovie dati, merkite prezemeni od strana na zemjite~lenki se vo soglasnost so odredbite na ovaa Ramkovna odluka, preku izve{taj sostaven od Generalniot sekretarijat vrz osnova na podatocite dobieni od zemjite-~lenki i izve{taj, pismeno podnesen od Komisijata.

Ovaa ramka na Odlukata }e se primenuva vo Gibraltar.

137

^len 19 Stapuvawe vo sila Ovaa Ramkovna odluka }e stapi vo sila na denot na nejzinoto objavuvawe vo Slu`beniot vesnik na Evropskata zaednica.

Podgotveno vo Brisel, 15 Mart, 2001

Za Sovetot, Pretsedatel

138

ANEKS 2
Pra{alnik za potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e

Ime: Prezime: Data na ra|awe: Mesto na ra|awe:

Mesto na `iveewe-oficijalno: Posledna adresa na `iveewe-registracija: Eventualna adresa vo Makedonija: Doma{en telefonski broj za kontakt: Mobilen telefonski broj: Ime, prezime na soprugot /soprugata: Mesto i data na sklu~uvaweto na brakot: Data na eventualen razvodot na brakot: Adresa na soprugot /soprugata: Ime, prezime i data na ra|awe na decata: Ime i prezime na tatkoto: Ime i prezime na majkata: Pra{alnik 1. Dali raspolagate so dokument za utvrduvawe na identitetot? Dokolku poseduvate dokument za li~na identifikacija, poka`ete go na uvid na policiskite slu`benici.

139

2. Vo slu~aj da ne poseduvate dokument za li~na identifikacija, ka`ete kade se Va{ite dokumenti (paso{, li~na karta)?

3. Dali ste pominale niz proverka na drugi grani~ni premini? Dokolku odgovorot e DA, navedete kade i koga?

4. Ste koristele li drugo ime na teritorijata na Makedonija ili druga dr`ava?

5. Koga i kako ja napu{tivte sopstvenata dr`ava?

6. Po koj pat patuvavte?

7. Koga pristignavte na grani~niot premin?

8. So kakvo transportno sredstvo dopatuvavte?

9. Zo{to ja napu{tivte sopstvenata dr`ava?

10. Koj vi pomogna da ja napu{tite Va{ata dr`ava (lice, organizacija)?

11. Sam /sama li ja napu{tivte dr`avata ili vo ne~ija pridru`ba?

12. Plativte li nekomu izvesna suma na pari~ni sredstva so cel da Vi ovozmo`i da ja napu{tite Va{ata dr`ava? Kolku i kako mu plativte na liceto/organizacijata?

140

13. Dali s u{te raspolagate so biletite {to gi kupivte pri patuvaweto (za avionot, vozot, avtobusot)?

14. Ste koristele li falsifikuvani li~ni dokumenti pri patuvaweto? Dokolku ste koristele, navedete kako gi dobivte? Kolku ste platile za niv?

15. Dali raspolagate so adresi ili telefonski broevi na lica vo Makedonija so koi mo`ete da vospostavite kontakt pri pristignuvaweto vo zemjata ili pri eventualni problemati~ni situacii?

16. Dali imate rodnini vo Makedonija?

17. Imate li rodnini, bliski, vo drugi evropski dr`avi ili dr`avi vo regionot?

18. So kogo i na koj na~in kontaktiravte vo Makedonija (imiwa na lica, organizacii)?

19. Koj Ve informira ili Vi sovetuva{e da dojdete vo Makedonija?

20. Kakva e celta na Va{eto patuvawe? Imate li namera da se vrabotite ili naselite vo Makedonija ili minuvate ottuka na patot do druga dr`ava? Imate li poznati tamu? Kolku }e prestojuvate tamu, kako }e pristignete tamu?

21. Ve donel li nekoj do Va{ata sega{na destinacija? Dokolku odgovorot e DA, so kakvo Patni~ko sredstvo? Ve molime da go opi{ete voziloto. Ve molime da go opi{ete i voza~ot na voziloto. Treba{e li da mu isplatite opredelena suma pari na voza~ot?

141

22. Kakvi instrukcii Vi bea dadeni, pod uslov da bidete zadr`ani od strana na policiskite slu`benici? Dali treba{e da vospostavite kontakt so nekogo? So kogo? Kade? Kako?

23. Sakate li da dopolnite ne{to?

___________________________________________________________ Pra{alnikot go popolnuva ovlasteno slu`beno lice na grani~niot premin !

Potpis na OSL ____________________

Potpis na liceto ____________________

142

ANEKS 3
Organigram na Sekretarijatot pri Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija
NACIONALEN KOORDINATOR

ZAMENIK NACIONALEN KOORDINATOR SEKRETAR

NACIONALNA KOMISIJA ZA BORBA PROTIV TRGOVIJA SO LU\E I ILEGALNA MIGRACIJA

SEKRETARIJAT

ME\UNARODNI ORGANIZACII

NEVLADINI ORGANIZACII

MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI

IOM
OTVORENA

SAI

PORTA OBSE SEI i MS UNDP SRE]NO DETSTVO SMPS


UNICEF

ICITAP

OPDAT

USAID

ICMPD

143

144

ANEKS 4
ANEKS 4 Formi/Obrasci koi gi koristi MVR
Formi/Obrasci koi gi koristi MVR

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Organ za vnatre{ni raboti Mesec i godina na upis _________________________________________ _________________________________________

KRIM - 3

Broj na upisnik _____________________________ Podbroj na krivi~noto delo __________________ Broj na papka _______________________________ Zakonska kfalifikacija gl.____ ~l.____ st.____ Prv podatok - 1, izmena - 2, bri{ewe - 3

PRA[ALNIK ZA O[TETENO FIZI^KO LICE


Reden broj na o{teteniot _________________________________________________________________ Prezime Ime Mati~en broj 1 Pol Godina na ra|awe Dr`avjanstvo _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________

Stranec na privremen prestoj vo RM ___________________________________________ 1 Begalec so priznat status _____________________________________________________ 2 Stalno naselen stranec _______________________________________________________ 3 2 Status na liceto Stranec na propatuvawe - transit ______________________________________________ 4 Turist ________________________________________________________________________5 Dr`avjanin na RM na privremen prestoj vo stranstvo _____________________________6 @iveali{te 3 Republika Op{tina Mesto Adresa _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________

Nacionalnost

_____________________________________________________

Posledici

Smrt - 1, te{ka telesna povreda - 2, lesna povreda - 3, materijalna {teta - 4, ostanato - 5

Materijalna {teta

___________________________________________________________

145

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI _____________________________________________ (naziv na organizacionata edinica) Br. _________________________________________ ______________________________________ godina _____________________________________________

Vrz osnova na ~len 141 stav 3 od Zakonot za krivi~na postapka (Slu`ben vesnik na R Makedonija, br. 15/97) i ~len 163 stav 1 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM, br. 12/98) se sostavuva

ZAPISNIK za primawe krivi~na prijava


Na den ____________________ godina vo _____________________ ~asot vo _______________________________________________________________________________________________ Ovlasteno slu`beno lice: _______________________________________________________________ Zapisni~ar: ____________________________________________________________________________ PRIJAVITELOT: __________________________________________ od tatko___________________ _________________________roden-a________________________godina, vo ____________________________, dr`avjanstvo_____________po zanimawe _______________________, na rabota vo _____________________ so `iveali{te vo ______________________________ ul. ____________________________________________ broj ______________ izjavi deka saka da podnese krivi~na prijava protiv ___________________________ _________________za krivi~no ______________________________________________________________ Prijavitelot e predupreden za posledicite od la`no prijavuvawe propi{ani ~len 336 od Krivi~niot zakon na Republika Makedonija. delo

so

OPIS NA NASTANOT - vreme na izvr{uvawe (datum, den vo nedelata i ~as) - mesto na izvr{uvawe (mesto, ulica i broj, bliska oznaka na mestoto) - na~in na izvr{uvawe (detalen opis na na~inot na izvr{uvawe) - upotrebeni sredstva za izvr{uvawe (opis na site upotrebeni sredstva i najdeni tragovi) _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ ________________________ Prijavitelot izjavi: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ O{teten-ne e o{teten so krivi~no delo.

146

Popis i opis na ukradenite ili o{tetenite predmeti poedine~no i detalno kako i pribli`na visina na {tetata. _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ ________________________ Pou~en za imotno-pravnoto barawe prijavitelot izjavi: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ __________________ Prijavitel __________________ Zapisni~ar ______________________ Ovlasteno slu`beno lice _______________________

147

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Sektor za vnatre{ni raboti PS____________________________________ Br. ____________________________________ _________________________________godina

Vrz osnova na ~len 12 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 3 stav 1 i 2 ~len 188 stav 4 i 5 od Zakonot za krivi~na postapka (Sl. Vesnik na RM, br. 15/97 i 44/2002), ~len 30 stav 1, ~len 32, ~len 35, ~len 44 stav 3 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Sl. Vesnik na RM, broj 12/98) se dostavuva

Z A P I S N I K za pouka i osvaruvawe na pravo na branitel i drugi prava na povikano, privedeno, zadr`ano i lice li{eno od sloboda
Na den _____________________ godina vo _______________ ~asot, vo prostoriite na _____________________ e ________________________________________________________________________

liceto: _______________________________________________________________ roden vo________________ povikano, privedeno, li{eno od sloboda so mesto na `iveewe vo ___________________________________________________ so___________________ stan na ul. _________ br. _______________________________________________________________________, poradi________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ (osnova na povikuvaweto, priveduvaweto, zadr`uvaweto i li{uvaweto od sloboda) Vrz osnova na ~len 12 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 3stav 1 i 2 ~len 188 stav 4 i 5 od Zakonot za krivi~na postapka (Sl. Vesnik na RM br. 15/97 i 44/2002), ~len 30 stav 1, ~len 44 stav 3 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Sl. Vesnik na RM br. 12/98), liceto _______________________________e pou~eno za pravoto da mol~i i za pravo na branitel i istiot izjavi:

Bara da ima branitel _______________________________ (potpis)

Ne bara da ima branitel _________________________________ (potpis)

148

Koristej}i go pravoto na branitel na den __________________ vo ___________ ~asot, izvesten e branitelot _______________________________________. Branitelot ____________________pristigna vo prostoriite na __________________________________ na den ___________________vo ____________ ~asot. Branitelot se legitimira so advokatska legitimacija i prilo`i polnomo{no br. ______________od ______________________________________________________________________________.

Vrz osnova na ~len 3 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka (Sl. Vesnik na RM br. 15/97 i 44/2002), ~len 30 stav 1, ~len 32 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Sl. Vesnik na RM br. 12/98), na liceto __________________________________________ mu e ovozmo`eno pravoto da se izvesti ~len od negovoto poblisko semejstvo za negovoto priveduvawe-povikuvawe-zadr`uvawe-li{uvawe od sloboda i pri toa e izvesteno liceto ________________________________________, so `iveali{te na ul. _________________________________ br. ________, vo _________________________ i tel. br. ___________________, vo srodstvo na _________________________________. Izvestuvaweto e izvr{eno na den _______________________, vo ______________ ~asot. Liceto povikano-privedeno-zadr`ano-li{eno od sloboda ima-nema zabele{ki na odnosot na ovlastenoto lice vo policiskata postapka: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________

Povikano-privedeno-zadr`ano lice lice li{eno od sloboda: _________________________________ m.p.

Ovlasteno slu`beno lice

______________________________

Branitel: ____________________________________

149

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Sektor za vnatre{ni raboti Br. _______________________________ ____________________________ godina

ZAPISNIK Za pravo na branitel


Vrz osnova na ~len 12 od Ustavot na Republika Makedonija soop{teni mu se pri~inite, a vrz osnova na stav 2 od ~len 12, predo~eno mu e deka ima pravo na branitel i istiot BARA, NE BARA, koj branitel go pobara_____________________________________________________________________________ (ime i prezime na advokatot)

Na den ____________________ godina _________, povikano, privedeno, li{eno od sloboda e liceto _______________________________________ roden __________________________________________ godina vo ______________________________ SO ________________________________________ dr`avjanin na__________________________________________, `ivee vo ______________________________________ ul. _____________________________________ br. ______, raboti vo _____________________________________. Pri~ina za povikuvaweto, priveduvaweto, li{uvaweto od sloboda: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Ovozmo`eno mu e da stapi vo kontakt so nekoj od semejstvoto (so kogo) _______________________________________________________________________________________________ ime i prezime-srodstvo ul. ____________________________ br. _______________ mesto ___________________ tel. _______________

_________________________________ (Potpis na liceto)

________________________________ Ovlasteno slu`beno lice

Advokat ____________________________

150

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. __________________________________________ _____________________ 200_____________ godina

Z A P I S N I K za pretres na lice
Vrz osnova na ~len 201 od Zakonot za krivi~na postapka (Slu`ven vesnik na RM, br. 15/97) i ~len 49 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM (Slu`ben vesnik na RM, broj 12/98) se sostavuva zapisnik za pretres na liceto:___________________________, od tatko _______________________ i majka___________________________________________________________ (ime i prezime) so `iveali{te vo _________________ ul. _______________________________________ br. ______________. Pretresot na liceto go prevzema ovlastenoto slu`beno lice _____________________________________ ______________________________________________________________________ koj voedno e i zapisni~ar. Pred prevzemawe na pretresot se utvrdi slednoto: 1. a) Pretres na liceto naredi ________________________________________________________ sud __________________________ so naredba br. ______________________ od ___________________ godina; - Naredbata vo smisla na ~len 199 stav 2 od ZKP e predadena na liceto na koe se vr{i pretresot, so pokana dobrovolno da gi predade predmetite {to se baraat; - So pretresot se zapo~na bez prethodno predavawe na naredbata i bez prethodna pokana za predavawe na predmetite, zaradi postoewe na pri~inite od ~len 199 stav 3 od SKP: - Se pretpostavuva{e vooru`en otpor; - Be{e potrebno pretresot da se izvr{i nenadejno; - Pretresot treba{e da se izvr{i vo javni prostorii. b) Pretresot e izvr{en bez naredba vrz osnova na ovlastuvawata od ~len 202 stav 2 od ZKP, za vreme na izvr{uvaweto na naredbata za priveduvawe - za vreme na li{uvaweto od sloboda, zatoa {to postoe{e somnevawe deka toa lice: Poseduva oru`je ili orudie za napad,

Ima namera da gi otfrli, sokrie ili uni{ti predmetite {to od nego teba da se odzemat kako dokaz vo krivi~nata postapka. 2. Pri pretresot na liceto kako svedoci prisustvuvaa ovie polnoletni gra|ani: 1. ______________________________________________________od ___________________________________, ul. _____________________________________________________br. __________________________________. 2. ______________________________________________________od ___________________________________, ul. _____________________________________________________br.___________________________________ koi se pou~eni za nivnata uloga za vreme na vr{eweto na pretresot (~len 200 stav 3 od ZKP). Pretresot na liceto e izvr{en bez prisustvo na svedoci zatoa {to ne be{e vozmo`no da se obezedi nivno prisustvo, a postoe{e opasnost od odlagawe na (~len 200 stav 4 od ZKP).

151

Obrazec 18 a 3. Za izvr{uvawe na telesniot pregled vrz osnova na ~len 251 stav 1 od ZKP i utvrdvawe na va`nite dokazi za krivi~nata postapka odredena e od od _______________________________________, ul. ______________________________________, br. _________ mesto __________________________________ po zanimawe______________________ ____________________________________________________________.

Pri pretresot i telesniot pregled e pronajdeno slednoto: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________

Za vreme na pretresot se najdeni predmeti koi vrz osnova na ~len 200 stav 8 i 9 i ~len 203 stav 1 i 5 od ZKP privremeno se odzemaat. Za odzemenite predmeti e izdadena potvrda br._______ ___________________________________________________, koja se smeta za sostaven del na ovoj zapisnik. Po barawe od liceto na koe e izvr{en pretres vo zapisnikot se vnesuva _________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________

Pretresot e zavr{en vo _____________________ ~asot. Vo smisla na ~len 78 od ZKP zapisnikot im e pro~itan na prisutnite i istite izjavija deka sodr`inata na zapisnikot e vistinita.

Prisutni: 1. ________________________________

Ovlasteno slu`beno lice _________________________________

2. ________________________________

Pretreseno lice ____________________________

152

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________ Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 3 stav 1 od Upatstvoto za na~inot za postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni (Slu`ben vesnik na RM br. 56/95) se izdava

POTVRDA za privremeno odzemeni predmeti


Na den ____________________ godina, vo __________________________________________ od liceto ___________________________________________ roden-a _____________________________ godina vo ____________________________ , so `iveali{te ______________________________________________ na ul. __________________________________ br. __________, ovlastenoto slu`beno lice _________________ ____________________________ privremeno gi odzede slednite predmeti (dadeni spored nivnite op{ti ili individualni karakteristiki po broj, vid, marka ili odreden kvalitet).

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________

10. ________________________________________________________________________________________

Navedenite

predmeti

se

predmet

na:

_____________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________ (osnov po koj e izvr{eno odzemaweto)

Predmetite se odzemeni od liceto:

Ovlasteno slu`beno lice m.p.

___________________________

____________________

153

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________ Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 35 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM br. 12), se sostavuva

ZAPISNIK za zadr`uvawe na lice


Liceto _______________________________________________ od ______________________________ ul. _________________________________ br. ______, so li~na karta - patna isprava br. ______________ ~asot na den _______________ izdadena od __________________ i zadr`ano od ___________________ ~asot na den ____________________________ godina vo ______________~asot na den

___________________godina.

PRI^INI: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________

Zadr`ano lice

Ovlasteno slu`beno lice

__________________

____________________________

154

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200___________________ Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 29 od zakonot za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM br. 19/95) i ~len 29 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM br. 12), se donesuva

RE[ENIE za zadr`uvawe na lice


Liceto ___________________________________ roden-a _____________________________ godina vo _____________________________________ , dr`ava __________________________________ , dr`avjanin na _____________________ so `iveali{te vo _________________ na ul. ____________________________ br. _____________ , so li~na karta ____________________ , patna isprava br. _______________ izdadena od ____________________________________________________________________________________________.

SE ZADR@UVA PORADI: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Zadr`uvaweto zapo~na vo _________________________________________________________ ~asot.

Obrazlo`enie
_______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ PRAVNA POUKA: Zadr`anoto lice ima pravo na `alba do ministerot za vnatre{ni raboti vo rok od 12 ~asa od momentot na zadr`uvaweto. @albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

___________________________godina

_________________________________ m.p.

____________________________

____________________________

155

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI _____________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. _________________________________________ ________________ 200___________________ Godina _____________________________________________

SLU@BENA BELE[KA za zadr`ano lice


Vrz osnova na ~len 143 stav 1 i ~len 188 stav 3 od Zakonot za krivi~nata postapka (Slu`ben vesnik na RM br. 15/97) odnosno ~len 27 od Zakonot za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM br. 19/95) i ~len 35 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM br. 12/98), se

ZADR@UVA
Liceto ___________________________________ od ____________________________________, ulica __________________________________________ br. ____________________ , so li~na karta - patna isprava br. _______________ izdadena od _________________________________________________________.

PRI^INI ZA ZADR@UVAWE: Zadr`uvaweto trae{e od ______________ na den _________________ godina do ________~asot na den ____________________________________________________________________________________ godina. Liceto ima{e - nema{e branitel, advokat _______________________________________________. Semejstvoto na liceto, odnosno pretprijatieto kade {to raboti e - ne e izvesteno za zadr`uvaweto na den _________________________ godina vo ___________________________ ~asot.

ZABELE[KA:

m.p.

Ovlasteno slu`beno lice

____________________________

156

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 207 od Zakonot za krivi~na postapka (Slu`ben vesnik na RM broj 15/97) i ~len 7 od Upatstvoto za postapuvawe na ovlasteni slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni predmeti se izdava

POTVRDA za vrateni predmeti


Jas dolupotpi{aniot __________________________________________________ , so postojano mesto na `iveewe vo _______________________________ na ul: ____________________________________ ________________________, br. _________, potvrduvam deka na den _________________________ godina od ____________________________________________ gi primiv slednite predmeti: (opis na predmetite):

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________

10. ________________________________________________________________________________________

Zaklu~no so reden br. ____________ (so bukvi) _____________________________________.

Predmetite izgubeni - odzemeni - ukradeni na den ___________________________ godina od _____________________________________________________________________________________.

Predmetite gi vratil Ovlasteno sl. lice

Predmetite gi primil ____________________________________ L.Karta br._________________________

___________________________________

Izdadena od ________________________

157

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 43 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM, br. 12/98) se izdava

POTVRDA za predavawe na lice


Ovlastenoto slu`beno lice _________________________________________________vrz osnova na nalog za sproveduvawe broj _______________________ od _____________________________ godina izdaden od ______________________________ izvr{il predavawe na liceto________________________________od ________________________________ ul. __________________________________, br. ________________li~na karta broj _________________________ izdadena od ________________________________________________. Liceto go primi od __________________________________________ vo _______________________________ vo _______________ ~asot ________________________________________________________________ godina. Liceto go predade na _____________________________________ vo ___________ ~asot ___________godina. (naziv na organot).

So liceto se predavaat slednite predmeti: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________

zaklu~no so reden broj ______ (so bukvi: ______________________).

Predal _____________________________ m.p.

Primil ______________________________

158

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 203 od Zakonot za krivi~na postapka (Slu`ben vesnik na RM br. 15/97) i ~len 59 stav 1 od Zakonot za prekr{oci (Slu`ben vesnik na RM br. 15/97) i ~len 5,13,14 i 15 od Upatstvoto za na~inot za postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronajdeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM br. 56/95) se sostavuva

ZAPISNIK za predavawe na pronajdeni - odzemeni predmeti

Sostaven na den ____________________ godina, vo __________________________________________


(naziv na organizacionata edinica)

Predavaweto na predmetite go izvr{i ovlastenoto slu`beno lice _________________________ ______________________________ od _____________________________________________________________. Ovlastenoto slu`beno lice ________________________________________________ gi predade na _____________________________________________________________________________ predmeti:
(naziv na dr`avniot organ ili drugo pravno lice)

slednite

1. 2. 3. 4. 5.

________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ zaklu~no so reden broj ____________ (so bukvi) ___________________________________________.

Predmetite se pronajdeni - odzemeni na den ______________ godina vo _______________________ _________________________ od __________________________________________________________________.

P r e d a l:

P r i m i l:

_________________________

________________________

159

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI

Slu`ba za javna bezbednost_____________ Uprava za vnatre{ni raboti____________ Oddelinie za vnatre{ni raboti ________ Policiska stanica ____________________ Br.________________KU br. _____________ ____________________200_________godina

P R I J A V A Za primena poplaka

Na den ________________________ 200___ godina vo _____________~asot , nepovikano vo prostoriite na PS ______________dojde liceto ____________ MB ______________________ roden ____ 19 ____ godina vo s.gr. _____________so __________so stan i ul: _____________________ br.__________________________ vo _____________________ , i na ovlastenoto slu`beno lice __________________________ ja dade slednata : P OP L A K A

Sodr`ina na poplakata : ( protiv kogo i zo{to se poplakuva ) :

Ovlaseno slu`beno lice ____________________________

Prijavitel _________________________ _____

/Ime i prezime/

/Ime i prezime/

Zabele{ka: Poplakata se zaveduva vo Knigata za dnevni nastani i e sostaven del na Slu`benata bele{ka za prezemeni merki.

160

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 10 stav 3 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ( Slu`ben vesnik na RM broj 12/98 se

P R E D U P R E D U V A

Liceto : ____________________________ od tatko _____________majka_____________________roden-na __________________ 19________godina ____________vo __________________________________________ Op{tina____________________dr`ava _______________________________________________narodnost ___________________________ zanimawe _______________________________________so `iveali{te vo _____________________Ul.________________________br. ______________________ so li~na karata broj ____________________izdadena od __________________________ na den ___________________godina vo _______________________ ~asot , vo prostoriite na policiskata stanica ______________________ od strana na OSP _________________________________________________ bev predupreduvan za slednoto:

Predupreden

Ovlasteno slu`beno lice


m.p

_____________________

________________________

161

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 17 od Upatstvoto za na~inot na postapuvawe na ovlastenite slu`benii lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronjadeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM BR. 56/95) se izdava

P OT V R D A Za vra}awe na pronajdeni predmeti

Jas dolupotpi{aniot _________________________________________________________ so `iveali{te vo ____________________ ul. ______________________________________________________ so li~na karta br. ___________________________ izdadena od_____ _______________________gi primiv slednite predmeti:

1. _____________________________________________________________________________________________ 2. _____________________________________________________________________________________________ 3. _____________________________________________________________________________________________ 4. _____________________________________________________________________________________________

Zaklu~no so reden broj ____________________________ (so bukvi) ___________________________________ Data ____________________ 200 ___________________ godina.

Predmetite gi primal: ________________________

Predmetite gi vratil: Ovlasteno slu`beno lice _____________________________

162

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 43 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM, br 12/98 ) se izdava

P OT V R D A Za predavawe na lice

Ovlasteno slu`beno lice _______________________________ vrz osnova na nalog za sproveduvawe broj _________________________ od __________________________________________________ godina izdaden od ____________________________ izvr{i predavawe na liceto _____________________________________od ________________________ul. ________________________, br. __________________________________ li~na karta broj _____________________________ izdadena od ____________________________________________. Liceto go primi od _______________________________ vo __________________________ vo _____________ ~asot __________________________________________________________________________________ godina. Liceto go predade na _____________________ vo______________________~asot _________________godina. So liceto se predavaat slednite predmeti : 1. _____________________________________________________________________________________________ 2. _____________________________________________________________________________________________ 3. _____________________________________________________________________________________________ 4. _____________________________________________________________________________________________ 5. _____________________________________________________________________________________________ 6. _____________________________________________________________________________________________ 7. _____________________________________________________________________________________________ 8. _____________________________________________________________________________________________ 9. _____________________________________________________________________________________________ 10. ____________________________________________________________________________________________ zaklu~no so redden broj ______ ( so bukvi : _________________________)

Predal

m.p

Primil

___________________________

___________________________

163

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________


(naziv na organizaciona edinica)

Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________

Vrz osnova na ~len 17 od Upatstvoto za na~inot na postavuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvo za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronajdeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM br, 56/95) se izdava

P O T V R D A za vra}awe na pronajdeni predmeti

Jas dolupotpi{aniot _________________________________________________________ so `iveali{te vo _________________________ ul. _________________________________________________so li~na karta br. _______________________izdadena od ___________________________________________________gi primiv ______________ slednite predmeti:

1. _____________________________________________________________________________________________ 2. _____________________________________________________________________________________________ 3. _____________________________________________________________________________________________ 4. _____________________________________________________________________________________________ 5. _____________________________________________________________________________________________

Zaklu~no so redden broj __________ ( so bukvi ) _________________________ Data ________________________________ 200 ______________________ godina

Predmetite gi primal :

Predmetite gi vratil: Ovlasteno slu`beno lice ____________________________

___________________________

164

165

166

You might also like