P. 1
Borba Protiv Trgovijata So Luge i Nelegalna Migracija

Borba Protiv Trgovijata So Luge i Nelegalna Migracija

|Views: 464|Likes:
Published by insatiable_heart

More info:

Published by: insatiable_heart on Jan 31, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/31/2012

pdf

text

original

Sections

  • KRATENKI
  • VOVED
  • 1.1. Definicija
  • 1.2. Pravna ramka
  • 1.5. Koi se `rtvite?
  • 1.6.3. Treta faza: Intervju
  • 1.1. Regrutacija
  • 1.2. Tranzit
  • 1.3. Krajna destinacija
  • 1.5. Kontakt so `rtvata
  • 1.6. Intervju
  • 1.7. Dokumentirawe
  • 1.1. Predistra`na postapka
  • 1.1.2. Posebni istra`ni merki
  • 1.1.3. Zakon za javno obvinitelstvo
  • 1.1.4. Instrumenti na sorabotka
  • 1.2. Krivi~na prijava
  • 1.3. Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot
  • 1.4. O{tetenite
  • 1.5. Podgotovka na obvinitelen akt
  • 1.6. Glaven pretres
  • 1.7. Zavr{ni zborovi
  • 1.8. @alba - odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi
  • 1.9. Javnost
  • 1.1. Pretkrivi~na postapka
  • 1.2. Istraga
  • 1.3. Glaven pretres
  • 1.3.1. Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija
  • 1.2.4. Privremeni merki
  • 1.4. Prvi~en kontakt so `rtvata
  • 1.7.3. Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka
  • 1.7.4.Dol`nost na o{tetenata (`rtva) - svedok
  • 1.7.5. Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe
  • 1.7.6.Sorabotka me|u dr`avnite organi
  • 1.8.2. Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga
  • 1.8.3. Nadomest na {teta
  • 1.8.4. Tro{oci na krivi~nata postapka

PRAKTIKUM

ZA BORBA PROTIV TRGOVIJATA SO LU\E I NELEGALNATA MIGRACIJA

1

ISBN 978 92 9068 238 7 © Me|unarodna Organizacija za Migracii- IOM Site avtorski prava na ovaa publikacija se za{titeni so zakon. Nieden del od ovaa publikacija ne smee da bide reproduciran, za~uvan vo sistemi za javna namena, ili emituvan vo bilo kakva forma i preku bilo kakvi sredstva, elektronski, mehani~ki, vo forma na fotokopija, so presnimuvawe ili drug na~in na neovlasteno koristewe bez predhodno pismeno odobrenie od strana na izdava~ot.
2

Izdava~: Me|unarodna Organizacija za Migracii - IOM, Misija vo Skopje, [ef na Misija G-din Enriko Poncijani Urednici: Jelena Krasi} i Vladimir Danailov Ostanati urednici: En Gutmiler, Sowa Bo`inovska, Marija Nikolovska, Nata{a Georgievska, Ivona Zakoska i Biljana Nastovska Harmonizirawe na delovi od Praktikum: G-din Trpe Stojanovski, Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija Lektura: G-|a Jasmina \orgieva Kompjuterska obrabotka i pe~atewe: Digi Print IOM im se zablagodaruva na ko-avtorite na Praktikumot: - G-din Trpe Stojanovski, Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija - G-din Stoj~e ^oklevski, Grani~na policija, MVR - G-din Goran Ristovski, Oddel protiv organiziran kriminal, MVR - G-din Sterjo Zikov, Osnovno javno obvinitelstvo Skopje - G-din Kosta Petrovski, Zdru`enie na javni obviniteli na Republika Makedonija - G-din Naser Haxiahmetagi}, Istra`no oddelenie, Osnoven sud Skopje 1 - G-|a Lidija Nedelkovska, Osnoven sud Skopje 2 - G-|a Tatijana Temelkoska - Milenkovi}, Centar za kontinuirana edukacija pri Zdru`enieto na sudii na Republika Makedonija - G-|a Nata{a Trpenoska - Tren~evska, Advokat - G-|a Tatjana Mihajlova, Advokat - G-|a Aneta Bateva, Advokat - G-din Zoran Filipovski, Sekretarijat na Nacionalna Komisija za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija - G-ca Tawa Kikerekova, Ministerstvo za pravda
Informaciite sodr`ani vo ovoj Praktikum se baziraat na iskustvata na nacionalnite institucii, specijalizirani za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija i iskustvata na IOM vo Republika Makedonija. Ostanatite akteri vo borbata protiv trgovijata so lu|e mo`e da imaat poinakov, ednakvo efikasen pristap kon aktivnostite opi{ani vo Praktikumot. Iako vo Praktikumot e pretstaven {irok spektar na primeri, istite ne pretstavuvaat seopfatna slika, dotolku {to trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija se kompleksni i postojano menlivi fenomeni.

3

. . . . . . . . Definicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prva faza: Ocenka na indiciite pred sproveduvawe na prvi~noto kratko intervju .17 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. . . . . Treta faza: Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. . . . . . . . . . . . . . .17 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili na krajna destinacija . . . . . . . . . . . . . .6. . . . .2. . . . . . . . . . . . Vtora faza: Prvi~no kratko intervju so voza~ot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite . . . . . . . . . .18 1. . . . . . . . . . . .21 GLAVA 2 PRAKTIKUM-Postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica od specijaliziranite i nespecijaliziranite slu`bi vo razotrkivaweto i prevencijata na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5. . . . . . .20 1. . .17 1. . . . . . . . . . . . . . . Koi se `rtvite? . . . . . . Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so `eni i deca i kriminalnite strukturi prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e . . . . . . . . . . . .15 1. . . Pravna ramka . . . . . . . . . . . . .11 GLAVA 1 PRAKTIKUM-Merki {to se prezemaat na grani~nite premini na Republika Makedonija zaradi prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti .18 1. . . . . . . . . . . .18 1. . . . . . . . . . . . . . . Kriminalni mre`i koi se zanimavaat so regrutirawe i transportirawe na `rtvi . . . . . . . . . . . . .6. . . . . . .8 Voved .SODR@INA: Kratenki . . . . . . . .6. . . . . . .1. . . . . . . . .16 1. . . . . . .1. . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Pravna ramka za inkriminacija na delata povrzani so trgovija so lu|e . . . . . . . . . . . . .

Aktivnosti vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci . . . . . . . . .35 1. . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . .35 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . . . . . . . . . .38 1. . . . . . . . . .36 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1.1. . . . . . . . . . . .39 1. . . . . . . .34 1. . . . . . .`rtvi na trgovija so lu|e . . . . . Nekoi fakti za formiraweto na Tranzitniot Centar za Stranci . . .56 1.6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dokumentirawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Regrutacija . . Tranzit . . . . . . . Strukturna postavenost na Tranzitniot Centar za Stranci i negovata uloga . . . . . . . . .60 1. . . . . . . . Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . .1. . . .3. . . .59 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zakon za javno obvinitelstvo .61 1. . . .8. .4. . .4. . . . . . . . .1.32 1. . . . . . . . .3. . . . . . .8. . . . .8. . . . . . .4. .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posebni istra`ni merki . . . .3. Posebni proceduri za mentalno bolni ili hendikepirani lica . . .62 5 . . . .33 1. . . . . . . . . .5. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 1. . . . . . .7. . . . . . . . . .2. . . . . . . Krajna destinacija .58 1. . . . . .5. . . . . . . . . . . . . . Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal . .26 1. . . . . . . . . . .3. . . . . . . . . . . . . . . . Krivi~na prijava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5. . . . . . . . . . . . . . . . . .6. . . . . . . . . . Kontakt so `rtvata . . . . . . . . . . . Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi od trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija . . .8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . .1. . . . . . . . . . . . . . . .58 1. . . . . . . . . . .31 1.8. . . . . . . . . .1. . . . . . . . . . . . . Instrumenti na sorabotka . . . . . . . . . . . . Predistra`na postapka . . . . . . . .33 1. . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e Standardni operativni proceduri vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 1. . . . . Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 GLAVA 3 PRAKTIKUM .2. . . . . . . .8. . . . . . . . . . . .Ulogata na javnite obviniteli vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot . . . .

. Javnost . .66 1. . . . . . .85 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Glaven pretres .3.6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podgotovka na obvinitelen akt . . . . . . . . . . . Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka .69 1. . . . .2. . . . . . .1. . .Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija . . . . .1. . . . . . . .63 1. . . .73 1. . . . . . . . . . . O{tetenite . . . . . . . . . . . . . . . . .3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85 1. . . . .66 GLAVA 4 PRAKTIKUM-Ulogata na sudiite vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti . . . . . . . . . . . . . . . . .65 1. . .3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 1. . . Glaven pretres . . . . . . . . . . Zavr{ni zborovi . . . . . . . . . . . . .7. . . . .3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . .89 1. .2. . . . . . . . . . . .80 GLAVA 5 PRAKTIKUM . . . . . .1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi . . . . . . .5. . . . . . . . . . . . . . . . . .93 6 . . . Privremeni merki . . . .88 1. . . . Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi . . . . . . . .8. . . .4. . . . Prakti~na implikacija na Evropskata Konvencija vo legislativata na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 1. . . . . . . . Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava .1. . . . . .64 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 1.9. .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. . . . . . . . . . . .78 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pretkrivi~na postapka . . . . Istraga .2. .Ulogata na pravnite zastapnici na `rtvite na trgovija so lu|e vo procesirawe na delata povrzani so trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti . . . . . . . . . .Specifi~nosti na postapkata i odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava . . . . . . . . . . . . . .90 1. . . . . . . . @alba . . . . . . . . . .92 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . .svedok . . . Sorabotka me|u dr`avnite organi . . . . . .120 1. . .104 1. . . . . . . . . . . . . . .8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tro{oci na krivi~nata postapka .139 ANEKS 3-Organigram na Sekretarijatot pri Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija . . . Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe . . . . .2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7. . . . . . . . . . .slu~ai koi se vodeni pred Osnovniot sud vo Skopje. . . . . . . . . . . .7. . . . . . . . .121 1. . . . . . . . . .4. . . . .5. . . . . . . . . . Osnovniot sud Tetovo. Dol`nost na o{tetenata (`rtva) . . . . . . .7.6. . . . . . .143 ANEKS 4 . . . . . . . . . . . . . .Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova . . .3. .2. . . . . . . . . .118 1. . . . . . . .3. . . Osnovniot sud Gostivar i Osnovniot sud Bitola . . .8. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. . . . . . .Pra{alnik za potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e . . . . . . . . . . . . . . .119 1. . . .111 1. . .102 1. . . . . . . . . Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga . . . . . . . . . . . Od dosega{noto prakti~no iskustvo . . . . . . . . . . . . .115 1. .7. . . . . . . . . . . . . . . . . . . Praksa i teorija .145 7 . . . . . . . . . . . .5. . . . . . . . . . . . Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskata postapka . . . .105 1. . . . . . . . . . . . . .Formi/obrasci koi gi koristi MVR .8. . . . . . Prvi~en kontakt so `rtvata . . . . . . . .95 1. . . . . . . . . .Ramkovna odluka na Sovetot od 15 Mart 2001 za statusot na `rtvite vo krivi~nata postapka .104 1. . . . . . . .1. . . . . . . .107 1. . . . . . . . . .8. .8.6. . . Slu~ai pred Osnovnite sudovi vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . .124 ANEKS 1.129 ANEKS 2. . . . . . . . Opravdanosta za davawe pravna pouka i pomo{ na `rtvite . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . . . . . . .7. . . . . . . Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e . . . . . . Slu~ai pred makedonskite sudovi . . .4. . . . . .7. . .Iskustva na advokat Aneta Bateva . . . . . . . . . .7.97 1. . . . . . . . . . . . . Nadomest na {teta . . . . . . . . . . .1. . . . . . .119 1. . Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka . . . . . . . . . . .

Patni~ko Motorno Vozilo PI .@rtvi na Trgovija so Lu|e MVR .Krivi~na Postapka IS .Patni Ispravi OJO .Zakon za Krivi~na Postapka @TL .Tranziten Centar za Stranci CSR .Nevladina Organizacija IOM .Zakon za Izvr{na Postapka TCS .Ovlasteni slu`beni lica KZ .Krivi~en Zakonik ZKP .Me|unarodna Organizacija za Migracii SOP .KRATENKI OSL .Pravilnikot za Vr{ewe na Rabotite KP .Zakon za Parni~na Postapka ZIP .Istra`en Sudija ZOO .Me|unarodni Organizacii PVR .Ministerstvo za Vnatre{ni Raboti PMV .Zakon za Obligacioni Odnosi ZPP .Standardni Operativni Proceduri 8 .Osnoven Javen Obvinitel MO .Centar za Socijalna Rabota NVO .Osnovno Javno Obvinitelstvo .

VOVED

Inicijativata za sozdavawe na ovoj Praktikum proizleze od Me|unarodnata organizacija za migracii (IOM), institucija koja ima golemo iskustvo vo proektite povrzani so migracijata, za{titata na `rtvite i afirmirawe na ~ovekovite prava. Kako edna od najvpe~atlivite institucii so jasna programa za prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e, IOM Misijata vo Republika Makedonija gi sobra pretstavnicite od vladiniot i nevladiniot sektor so cel da sozdade Praktikum za trening na dr`avnite slu`benici, sudiite i nevladiniot sektor, so poseben aspekt na ~ovekovite prava i statusot na `rtvata po nejzinoto identifikuvawe vo sredinata. Republika Makedonija e vo geografskiot region vo koj e prisutna trgovijata so lu|e, i e identifikuvana kako zemja na tranzit i krajna destinacija. Vo obidite za gradewe edinstven pristap na zemjite od Jugoisto~na Evropa za afirmirawe na ~ovekovite prava, no i za borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal, Republika Makedonija gi prifati site relevantni dokumenti na Obedinetite Nacii, Evropskata Unija, Sovetot na Evropa i Paktot za Stabilnost. Nekoi od niv, kako {to se Univerzalnata Deklaracija za ~ovekovite prava i Me|unarodniot Pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, bea prifateni po pat na sukcesija, dodeka pak, Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi 1950 godina, Konvencijata na ON za borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal, Protokolite od Palermo 2000 godina i Deklaraciite od Brisel 2002 godina, Tirana 2002 godina, Sofija 2004 godina i dr. bea potpi{ani i ratifikuvani vo ponovo vreme. Vo soglasnost so Ustavot, ratifikuvanite me|unarodni dogovori se del od doma{noto pravo i ne mo`e da se menuvaat so doma{ni zakoni. Kako rezultat na primenata na ovoj Praktikum treba da se ostvarat dve fundamentalni vrednosti: podignuvawe na nivoto na profesionalizmot i etikata na licata odgovorni za sproveduvawe na zakonot i jaknewe na uveruvaweto za soodveten tretman na `rtvite na
9

trgovija so lu|e. Faktot {to ovoj Praktikum e podgotven od lica so golemo prakti~no iskustvo-eksperti od instituciite koi se sretnuvaat so ovoj vid kriminalitet, kako i so posledicite od nego, koristej}i iskustva od praktikata, negovata struktura ja pravi poavtenti~na. Isto taka, stavovite i sugestiite na licata koi im uka`uvale pomo{ na `rtvite na trgovija so lu|e vo Republika Makedonija ovoj materijal go pravat porealisti~en, osvetluvaj}i gi dobrite strani, no i slabostite koi postojat pri sproveduvaweto na zakonskite proceduri. Ovoj Praktikum slu`i za bazi~na obuka na licata zadol`eni za sproveduvawe na zakonot koga e vo pra{awe kriminalitetot trgovija so lu|e i postapuvawe so `rtvite od ovoj vid kriminalitet. Toj e osmislen taka{to da obezbedi pretpostavki za izveduvawe obuka za ~ovekovite prava, za dol`nostite na organite zadol`eni za sproveduvawe na zakonot, no i za toa kako nevladinite organizacii uspe{no da asistiraat vo jakneweto na strategijata za prevencija i suzbivawe na trgovijata so lu|e, vo sproveduvaweto na zakonot, vo jakneweto na svesta za opasnosta od ovoj vid kriminalitet i vo uka`uvaweto na nu`nata pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e. Praktikumot obezbeduva informacii za standardite za ~ovekovite prava, za primena na efikasni policiski instrumenti i tehniki utvrdeni so me|unarodnite dokumenti i nacionalnoto pravo, so prakti~ni upatstva i citati od najzna~ajnite doma{ni i me|unarodni akti. Avtorite sakaat posebno da se zablagodarat na timot eksperti od Misijata na IOM vo Republika Makedonija koi rabotea vrz razvivaweto na Praktikumot, posebno za nivnite inspirativni zabele{ki i predlozi. Ovoj Praktikum naiduva na poddr{ka od Nacionalnata komisija za prevencija i suzbivawe na trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija. Me|u prioritetite na Komisijata spa|aat sproveduvaweto na treninzi za zajaknuvawe na kapacitetite za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija na licata zadol`eni za efikasna primena na zakonite kako i jakneweto na nacionalnite kapaciteti za efikasno sproveduvawe na zakonite so stavawe na `rtvata vo sredi{teto na interesot. Skopje, 2005 godina Dr. Trpe Stojanovski

10

Pravna ramka za inkriminacija na delata povrzani so trgovija so lu|e
Osnovnata pravna ramka na trgovijata so lu|e vo Republika Makedonija ja so~inuvaat ~lenovite 418-a, b, v od Krivi~niot zakonik i Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal od 2000 godina so Protokolot za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca i Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat koi Republika Makedonija gi ratifikuva na 28 Septemvri 2004 godina. Me|unarodni dokumenti Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, 1950 godina; Konvencija na ON za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enite, 1979 godina; Konvencija na ON za pravata na deteto, 1989 godina so Dopolnitelniot protokol za proda`ba na deca, detska prostitucija i detska pornografija; Univerzalna Deklaracija na ON za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, 1998 godina; Konvencija na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminal, 2000 godina; Protokol za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca, 2000 godina; Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat, 2000 godina; Vremena Merka uredena od Evropskiot Sud za ~ovekovi prava, Praviloto 39 od Delovnikot na Sudot.

-

Doma{no zakonodavstvo - Krivi~en zakonik na Republika Makedonija, Slu`ben vesnik na RM br. 37/96 so Izmenite i dololnuvawata, Slu`ben vesnik na RM br. 88/99, 04/2002, 43/2003 i 19/2004.

11

prodava. so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na 12 . izmama. zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija. prisilna fertilizacija. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. prisilni brakovi. (5) Ako deloto od stav (4) na ovoj ~len e storeno so dete ili maloletno lice. (3) Toj koj{to }e odzeme ili uni{ti li~na karta. ili drugi formi na prisilba. prinudna rabota ili sluguvawe. (2) Toj koj{to vrbuva. so zloupotreba na svojata polo`ba ili sostojba na bremenost. so grabnuvawe. ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo. kupuva.” Krium~arewe na migranti ^len 418-b “(1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice. prodava. paso{ ili druga tu|a identifikaciona isprava zaradi vr{ewe na deloto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len. (4) Toj koj{to koristi ili ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi od lice za koe znae deka e `rtva na trgovija so lu|e. prenesuva. ropstvo. prevezuva. nemo}. fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug. grabnuvawe.Trgovija so lu|e ^len 418-a “(1) Toj {to so sila. pornografija. }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. se odzemaat. vrbuva. seriozna zakana doveduva vo zabludi. storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (6) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice. zasolnuva ili prifa}a deca ili maloletni lica zaradi eksploatacija na ovoj ~len }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. kupuva. od koristoqubie. izmama. }e se kazni so pari~na kazna. prenesuva. prevezuva. nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos. (7) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto.

(5) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto. prenesuva.” Organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti ^len 418-v “(1) Toj {to organizira grupa.10. nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel. }e se oslobodi od kazna. storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. zasolnuva ili prifa}a migranti. (2) Toj {to vrbuva. }e se kazni so zatvor od najmalku edna godina. (2) Toj {to }e stane pripadnik na grupa. prodava. (4) Ako deloto od stavovite (1) i (2) e storeno so maloletno lice. }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. ili so migrantot se postapuva osobeno poni`uva~ki ili surovo.” .Zakon za Krivi~na Postapka. (3) Pripadnik na grupata od stav (1) koj }e ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea. se odzemaat.74 od 22. banda ili drugo zdru`enie od stav (1) ili na drug na~in ja pomaga grupata. }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (4) Toj {to povikuva. prevezuva. storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. Slu`ben vesnik br. 15/1997 so Izmenite i Dopolnuvawata od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Krivi~na Postapka. kako i toj {to pravi.2004 godina. }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. kupuva. “Slu`ben vesnik na RM” br. 13 . banda ili drugo zdru`enie za vr{ewe na krivi~ni dela od ~lenovite 418-a i 418-b. bandata ili zdru`enieto. (3) Ako pri vr{eweto na delata od stavovite (1) i (2) e zagrozen `ivotot ili zdravjeto na migrantot.nemo}ta na drug. ili se spre~uva toj da gi koristi pravata {to mu pripa|aat spored me|unarodnoto pravo. ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. pottiknuva ili poddr`uva izvr{uvawe na krivi~nite dela od ~lenovite 418-a i 418-b.

FDSATFRTRWYTRW 14 .

nameneti za ovlastenite slu`beni lica na grani~nite premini.GLAVA 1 PRAKTIKUM -Merki {to se prezemaat na grani~nite premini na Republika Makedonija zaradi prevencija i borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migrantiG G G G G G Definicija Pravna Ramka Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili na krajna destinacija Kriminalni mre`i na distribucija Koi se `rtvite Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e i kriminalnite strukturi prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e Celta na ovaa glava e da ni gi prika`e merkite na prevencija na grani~nite premini vo delot na borbata protiv trgovijata so lu|e. no koi. vo tekot na svoeto sekojdnevno rabotewe i izvr{uvawe na svoite dol`nosti mo`at da se sretnat so izvr{itelite i `rtvite na ovoj vid krivi~ni dela. pak. Nivno osposobuvawe za profesionalno i adekvatno postapuvawe sprema kakva bilo indicija ili tvrdewe za postoewe na 15 . Nivno osposobuvawe da go prepoznavaat ovoj kriminal koga naiduvaat na nego kako del od nivnite sekojdnevni dol`nosti. koi ne se specijalizirani vo borbata protiv trgovijata so lu|e. Vo nasoka na ispolnuvawe na ovaa cel potrebno e da se postigne slednovo: Zgolemuvawe na svesta na nespecijaliziranite slu`beni lica na grani~nite premini za primena na zakonot vo pogled na fenomenot na kriminalot na trgovijata so lu|e.

zaradi postignuvawe na soglasnost na nekoe lice koe ima kontrola nad drugo lice. Definicija Izvornata definicija.” Palermo Protokolot za prevencija. osobeno `eni i deca od 2000 godina. izmama. zaradi potrebite na eksploatacija. sluguvawe ili vadewe na organi. vo najmala raka. Eksploatacijata. ja opfa}a eksploatacijata na prostitucijata na drugi lica ili drugi formi na seksualna eksploatacija. suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e osobeno `eni i deca od 2000 godina e sostaven 16 . po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prinuda. poznat kako Protokol od Palermo. transportirawe. ropstvo ili praksi sli~ni na ropstvoto.krivi~no delo trgovija so lu|e i sprema sekoja potencijalna `rtva na toj kriminal. zala`uvawe ili so zloupotreba na mo} ili na sostojba na nemo} ili so davawe ili primawe na pari ili korist. transfer. zasolnuvawe ili prifa}awe na lica. b) Soglasnosta na `rtvata na trgovija so lu|e poradi namerata za eksploatacija predvidena vo to~kata (a) na ovoj ~len nema da bide relevantna onamu kade {to e upotreben nekoj od na~inite opredeleni vo to~kata (a). zasolnuvaweto ili prifa}aweto na dete za potrebi na eksploatacija }e se smetaat za “trgovija so lu|e” duri i koga toa ne vklu~uva nekoj od na~inite opredeleni vo to~kata (a) na ovoj ~len. Nivno osposobuvawe za prepoznavawe i sobirawe na kriminalisti~ki informacii povrzani so ovoj vid na kriminal. kako minimum.1. transferot. g) Poimot “dete“ zna~i sekoe lice koe e na vozrast pod osumnaeset ( 18 ) godini. ~len 3: “a) Trgovija so lu|e zna~i regrutirawe. prevezuvaweto. 1. proizleguva od Protokolot na ON za prevencija. prinudna rabota ili prinudni uslugi. suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica. v) Regrutiraweto. ili kidnapirawe. od koja e izvedena i doma{nata.

kamioni. Pravna ramka Od aspekt na grani~nata policija osobeno treba da se imaat vo predvid Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija. 1. Kriminalni mre`i koi se zanimavaat so regrutirawe i transportirawe na potencijalnite `rtvi Kriminalnite grupi regrutiraat i transportiraat `rtvi od edna preku druga dr`ava (zemja na poteklo i zemja na tranzit) i niv gi prodavaat vo lokalni bordeli i krugovi na prostitucija vo nekoja treta dr`ava (zemja na krajna destinacija). a vo nekoi slu~ai duri i pe{.preku ilegalni kanali vo dol`inata na zelenata granica. Metod i na~in na vleguvawe vo dr`avata na tranzit ili krajna destinacija Postojat dva osnovni metoda na vleguvawe vo dr`avata: Legalno . vozovi i sli~no. Nelegalno . taksi vozila. tovarni motorni vozila-kontejneri ili pe{. 1. trgovcite preferiraat da gi prevezuvaat `rtvite so patni~ki motorni vozila. avtobusi. so nivnite sopstveni ili falsifikuvani dokumenti. vozovi i sli~no).2. so patni~ki vozila. na legalen na~in. krium~areweto so migranti i nelegalniot vlez preku dr`avnata granica. avioni.so patni~ki motorni vozila. preku prezentirawe na ispravni patni dokumenti i vizi. so taksi vozila ili so drug vid na prevoz (avtobusi.4.3. Republika Makedonija naj~esto se javuva kako zemja na tranzit i zemja na krajna destinacija.del na Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal od 2000 godina. Zakonot za vnatre{ni raboti i Zakonot za preminuvawe na dr`avna granica koi sodr`at odredbi koi gi inkriminiraat trgovijata so lu|e. Vo vrska so ova. Od dosega{noto iskustvo. no ne e retka pojavata tie da patuvaat i sami ili vo nivna pridru`ba. 1. 17 .

Koi se `rtvite? Va`no e da se zapomni faktot deka ne postoi nitu eden to~en profil na liceto .6. Potencijalnite `rtvi naj~esto se regrutiraat od mali ruralni sredini ili sredno golemi gradovi vo siroma{ni regioni. Klu~no pra{awe za slu`benicite koi rabotat na grani~nite premini pretstavuva pravilnoto i brzo identifikuvawe na liceto . sé pogolem e brojot na pomladi lica. Belorusija. No.potencijalna `rtva na trgovija so `eni i deca. pa duri i da imaat i visoko obrazovanie.5.potencijalna `rtva na trgovija so lu|e. No. Potencijalnite `rtvi naj~esto se na vozrast me|u 18 i 30 godini. Albanija. Romanija. dopolnitelen faktor od kriti~no zna~ewe e potrebata da se pravi razlika me|u trgovijata so `eni i deca i krium~areweto na migranti. no ova ne e pravilo bidej}i mo`at da se sretnat i `rtvi koi{to se dobro educirani. se nevraboteni i siroma{ni lica. naj~esto se `eni i devojki. Moldavija. Potencijalnite `rtvi naj~esto se lica so niski edukativni standardi i mnogu retko zboruvaat stranski jazik.1. no i ma`i i mom~iwa. 1.6.Organiziranite kriminalni mre`i glavno poteknuvaat od Ukraina. Rusija. Bugarija.prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e 1. Na~ini na otkrivawe na tekovnite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e i kriminalnite strukturi . Srbija i Crna Gora i drugi dr`avi od kade {to naj~esto poteknuvaat i `rtvite na ovoj vid kriminal. Prva faza: Ocenka na indiciite pred sproveduvawe na prvi~noto kratko intervju Prvata faza otpo~nuva vo momentot na samoto pristignuvawe na grani~niot premin na potencijalnite `rtvi i nivnite prevoznici/potencijalni trgovci so lu|e koi se zanimavaat so organizacija i 18 . Potencijalnite `rtvi. i pokraj toa. vo najgolem broj. 1. Imeno. slednive karakteristiki naj~esto mo`at da se prepoznaat kaj potencijalnata `rtva: Potencijalnite `rtvi.

Ne se retki slu~aite nivnite patni ispravi i vizi da bidat falsifikuvani ili ukradeni. Rusija. osobeno tinejxeri i pomladi mom~iwa. Dr`avjanstvoto . Ovaa faza se sostoi od prvi~no vnimatelno razgleduvawe na nadvore{nite okolnosti pred da im se postavi kakvo bilo pra{awe na potencijalnite `rtvi ili potencijalnite storiteli na ova krivi~no delo. Bugarija. Voziloto i negovite soobra}ajni dokumenti . Srbija i Crna Gora i drugi. tuku za kontrola na grani~niot premin gi predava prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e. a dokumentite za voziloto da se falsifikuvani. zapo~nuva da se zgolemuva i taa ne smee da se isklu~i.potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e obi~no se na vozrast od 18 do 30 godini {to ne zna~i deka vo ovoj vid na kriminal ne mo`e da bidat vovle~eni i maloletni lica. Za taa cel i na ovie dokumenti treba da im se obrati posebno vnimanie.voziloto so koe se prevezuvaat licata naj~esto e ispravno i so uredni dokumenti.sproveduvawe na nivniot transport. Patnite dokumenti . Moldavija. pa za taa cel i na niv mora da im se obrati osobeno vnimanie. Isto taka. Trgovijata so pripadnici na ma{kiot pol za potrebite na prostitucija. 19 . Pri kontrolata na patnite ispravi treba da se proveri dali imaat pe~ati i od drugi me|unarodni grani~ni premini i od koi datumi se pe~atite i dali e ova nivna prva poseta na Republika Makedonija.naj~esto potencijalnite `rtvi na trgovijata se lica koi poteknuvaat od siroma{ni regioni i dr`avi kako {to se Ukraina. Romanija. Vo ovaa faza potrebno e da se ocenat slednive indikatori: Vozrasta . potencijalnata `rtvata nema da gi poseduva dokumentite. Polot .obi~no im se odzemaat na `rtvite od strana na kriminalnite strukturi kako del na mehanizmite za kontrola od strana na trgovcite. Voobi~aeno. vo odredeni slu~ai. Albanija.trgovija so `eni i mladi devojki zaradi seksualna eksploatacija ostanuva najgolema i najprofitabilna forma na eksploatacija. no mo`no e. da e ukradeno.

Dokolku voziloto e na tu|o ime.2. Vidlivi znaci na povreda . prijatelski ili qubovni vrski i sli~no) i nivnata cel na patuvawe. Dokolku tranzitiraat treba da bidat zapra{ani za kontakti vo zemjata vo koja{to odat.obi~no prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e prevezuvaat edno do dve lica. delovni vrski. Treba da bidat zapra{ani za sumata na pari {to ja poseduvaat (obi~no potencijalnite `rtvite voop{to ne poseduvaat ili poseduvaat mala suma na pari poradi nivniot socijalen status). nemawe ili vgradeno neoriginalno kapa~e na rezervoarot za gorivo i sli~no). adresi. aktivnosti. treba da se posveti osobeno vnimanie na polnomo{noto za negovo upravuvawe i negovata verodostojnost.postojat i nadvore{ni vidlivi belezi na voziloto koi{to mo`at da uka`at deka toa e steknato po pat na kra`ba (menuvani i staveni neoriginalni strani~ni stakla. toj treba da bide zapra{an za celta i motivite na negovite ~esti patuvawa. poznavawa za zemjata vo koja{to patuvaat i sli~no. telefonski broevi. Dokolku vo patnata isprava na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e e zabele`itelno negovoto ~esto patuvawe vo edna od rizi~nite zemji. neposeduvawe na originalni klu~evi ili upotreba na pove}e klu~evi namesto eden. Vtora faza: Prvi~no kratko intervju so prevoznikot/ potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite Prvo. Potencijalnite `rtvi se obi~no izlo`eni na zloupotre20 . Potrebno e da se najde logi~na povrzanost me|u prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite (rodninski vrski.kakvi bilo vidlivi znaci na fizi~ki povredi na liceto ili teloto na patnicite/potencijalnite `rtvi mo`e da pretstavuvaat indikator za trgovija so lu|e. 1. Nivniot broj . o{teteni predni bravi na vratite. gorenavedenite treba da bidat zapra{ani za motivite i celta na nivnoto patuvawe. nedostatok na zadna brava na baga`nikot.6.

su{ewe na ustata i poradi toa ~esto obli`nuvawe.3.6. voo~uvawe na nelogi~nosti i utvrduvawe kaznena odgovornost. a voziloto da bide preparkirano na strana i soodvetno pretreseno vo prisustvo na voza~ot/ potencijalniot trgovec. potrebno e slu`benikot na paso{ka kontrola za ova vedna{ da go izvesti rakovoditelot na smena. menuvawe na temata na razgovor. na postavenite pra{awa odgovara prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e pri {to site mo`at da manifestiraat znaci na nevoobi~aena nervoza. Dokolku postojat pove}e od gorenavedenite indikatori. nevoobi~aeno silno stiskawe ili tropawe so prstite na volanot od voziloto. od prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e treba da se odzemat site dokumenti. menuvawe na stanici. vrtewe na pogledot na strana. mobilniot telefon i sli~ni predmeti i dokumenti. Pri pretresot. Za site predmeti i dokumenti koi vremeno se odzemaat vedna{ mora da mu se izdade potvrda za privremeno odzemeni predmeti. silno ~ukawe na vratnata arterija. izbegnuvaj}i go pogledot “o~i vo o~i” i sli~no.vo tekot na intervjuto treba da se sledi nivnoto odnesuvawe (govorot na nivnoto telo). liv~iwa so telefonski broevi. Za taa cel treba da bidat pra{ani kade. 1. kreditni karti~ki. Treba da se nastojuva da se porazgovara i so sopatnikot/potencijalnata `rtva. koga i kako gi zdobile povredite. kaseti ili kompakt diskovi na radiouredot vo voziloto. Drugi nadvore{ni znaci koi mo`at da se manifestiraat kaj prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e se: triewe i potewe na dlankite. treperliv glas.ba od strana na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e. Znaci vo nivnoto nadvore{no odnesuvawe . Treta faza: Intervju Za taa cel sekoe od licata mora da bide odneseno vo posebna prostorija so cel podocne`no vr{ewe na komparativna analiza na dadenite odgovori na postavenite pra{awa. 21 . Voobi~aeno. a podocna i soodvetno obezbedeno. Toj treba da organizira prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i patnicite/potencijalnite `rtvi vedna{ da bidat razdvoeni. Licata-sopatnici/potencijalnite `rtvi treba da bidat povikani vo slu`benite prostorii zaradi prodol`uvawe na intervjuto so niv.

dr`avjanstvo. masa`erka.Potencijalnata `rtva treba da bide intervjuirana od strana na slu`benik od ist pol. vo kakvi odnosi se (qubovni. bra~na sostojba. no ne po sekoja cena. data i mesto na ra|awe. Dokolku izjavi deka í bilo veteno vrabotuvawe. prezime i tatkovo ime. da í se predo~i deka sega e na bezbedno mesto i deka }e í se pomogne. doma{en telefonski broj. profesija. Vo vakvi situacii najdobro e so potencijalnata `rtvata da razgovara obu~en psiholo{ki sovetnik koj treba da se obezbedi od zdravstvena ustanova ili nevladina organizacija (NVO). Ova e so cel da se pridobie nejzinata doverba zaradi otpo~nuvawe na intervjuto. Dokolku stanuva zbor za slu~aj poinakov od gorenavedeniot.grabnuvawe. vo koja dejnost potencijalnata `rtva veruvala deka }e bide 22 . datum i mesto na ra|awe. imotna sostojba. kolku dolgo se poznavaat. profesija. tan~erka. vrabotuvawe. bra~na sostojba. dadilka. dali nad nea bila primeneta prisilba od strana na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i sl. poradi {to taa se nao|a vo posebna psihi~ka sostojba na emotiven stres. Ova osobeno treba da se praktikuva vo slu~aite koga potencijalnata `rtva e dete. prijatelski. intervjuto so potencijalnata `rtva treba da prodol`i so slednite pra{awa: Li~ni detali . strav i nedoverba kon drugi lica.od potencijalnata `rtva prvo treba da bide pobarano da gi ka`e svoite generalii (ime. mora da se ima predvid deka mo`e da postoi elementot na izmama sodr`an vo ova krivi~no delo i deka potencijalnata `rtva ne e svesna za svojata podocne`na uloga (taa naj~esto e izmamena deka }e raboti kako kelnerka. i kako {to se predviduva vo zakonite so posredstvo na preveduva~. Po ova potencijalnata `rtva treba da bide zapra{ana i za li~nite podatoci na prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e i ostanatite sopatnici/potencijalnite `rtvi: ime i prezime. kako i da prezentira kakvi bilo drugi dokumenti za nejzina identifikacija. kade se zapoznale. Potrebno e na potencijalnata `rtva da í se ponudi lekarska pomo{. doma{na adresa.). ne{to za piewe ili jadewe. semejni ili drugi). cel na patuvaweto i dr.). dr`avjanstvo. hostesa i sl. Pritoa. Vo retki slu~ai mo`no e vrz potencijalnata `rtva da bila primeneta i prisilba .

dokolku nivnoto tvrdewe e to~no. cel na patuvaweto. kreditni karti~ki i sli~no). Po ova toj treba da bide zapra{an i za li~nite podatoci na ostanatite sopatnici/potencijalnite `rtvi: ime i prezime. dr`avjanstvo. Dali na potencijalnata `rtva í bilo ka`ano deka taa mo`ebi }e treba da plati i za tro{ocite za prevoz. tatkovo ime. No. voza~ka dozvola. prezime i tatkovo ime. prekar. bra~na sostojba. vo kakvi odnosi se (qubovni. Dali potencijalnata `rtva odnapred platila odredena suma na pari ili dali postoel kakov bilo aran`man na dol`ni~ki odnos. se voo~at odredeni nesovpa|awa vo nivnite izjavi. kolku dolgo se poznavaat. prijatelski. doma{na adresa. Dokolku podocna. semejni ili drugi) i sli~no. profesija. ili í bilo nalo`eno za toa da ne ka`uva nikomu. sprotivno na ovie tvrdewa. profesija. imotna sostojba. imotna sostojba. Dali ~lenovite na nejzinoto semejstvo ili drugi nejzini bliski lica znaele za aran`manite i za toa kade }e patuva. datum i mesto na ra|awe. doma{en telefonski broj.). Na primer: prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e ~estopati za svojata sopatni~ka tvrdat deka im e devojka ili verenica koja{to ja poznavaat podolg vremenski period i so koja{to imaat namera da stapat vo brak. kako i da prezentira kakvi bilo drugi dokumenti za negova identifikacija (li~na karta. pri vr{eweto na komparativna analiza na intervjuata. 23 . data i mesto na ra|awe. dr`avjanstvo. profesija i sli~ni detali koi{to. smestuvawe i sl. koj go iniciral prviot kontakt i dali taa se prijavila na nekoj oglas za vrabotuvawe vo stranstvo. kakvi bile finansiskite aran`mani. Za taa cel potrebno e liceto prevoznik/potencijalen trgovec so lu|e vedna{ da bide zadr`ano vo soodvetna prostorija. postojat indicii ili osnovi za somnenie deka e mo`no da stane zbor za potencijalna `rtva na trgovija so lu|e. to~na data na ra|awe. bi trebalo da gi znaat eden za drug.anga`irana po pristignuvaweto vo dr`avata na destinacija. bra~na sostojba. podatoci za voziloto koe{to go upravuva i dr. vrabotuvawe.po izvr{eniot detalen pretres na voziloto i baga`ot. kade se zapoznale. voobi~aeno eden za drug ne znaat da ka`at odredeni detali kako {to se to~no ime i prezime. isto taka se prodol`uva intervjuto so prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e pri {to mu se postavuvaat sli~ni pra{awa kako i na potencijalnata `rtva (ime. Prevoznikot/potencijalniot trgovec so lu|e .

sumata na pari~ni sredstva so koi{to raspolagaat i sli~no. potrebno e so niv vo slu`benite prostorii da se izvr{i slu`ben razgovor-intervju i da im se dade da popolnat Pra{alnik koj e vo prilog kako Aneks 2 na Praktikumot. avtobus. sepak. 24 . taa mora da dobie tretman soodveten na nejzinata polo`ba i mora celo vreme da bide tretirana na ~uvstvitelen i profesionalen na~in i so celosna po~it na nejzinite ~ovekovi prava i dostoinstvo. a.Vo slu~aite vo koi{to licata/potencijalni `rtvi patuvaat sami ili vo ne~ija pridru`ba. Imaj}i predvid deka potencijalnata `rtvata na trgovijata so lu|e ne e kriminalec. Rakovoditelot na smena e dol`en na najbrz mo`en na~in za slu~ajot da go izvesti Sektorot za borba protiv organiziraniot kriminal. motivite za vlez i prestoj. kako i za vozilata koi tie gi koristat. zaradi prevzemawe natamo{ni merki od nivna nadle`nost. postoele odredeni indicii za toa. vozrasta. so cel sozdavawe na baza na podatoci za ovaa pojava. osobeno za prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e. taksi) ili granicata ja minuvaat pe{. so nekoe od prevoznite sredstva (avion. a pritoa postojat izvesni indicii bazirani na zemjata na poteklo. Po ova treba da se izgotvi i soodveten slu`ben materijal (slu`beni bele{ki. operativni informacii i sli~no) za izvr{enite razgovori i prezemenite merki i dejstva. treba da se izraboti operativna informacija koja{to }e bide dostavena do Sektorot za kriminalisti~ko razuznavawe i analiza i do analiti~kite slu`bi vo Ministerstvoto. polot. Vo slu~aite kade {to ne se konstatirani elementi na postoewe na ova krivi~no delo. voz.

izmama. osobeno pri kontrolata na grani~nite premini. grabnuvawe. ili drugi formi na prisilba. so zloupotreba na svojata 25 . kontrolata na soobra}ajot i redovnoto patrolirawe. seriozna zakana doveduva vo zabludi.GLAVA 2 PRAKTIKUM -Postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica od specijaliziranite i nespecijaliziranite slu`bi vo otkrivaweto i prevencijata na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti- Regrutacija Tranzit Krajna destinacija Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Kontakt so `rtvata Intervju Dokumentirawe Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi od trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija Celta na ovaa glava e da ni ja obrazlo`i razlikata me|u krivi~nite dela ‘trgovija so lu|e’ i ‘krium~arewe na migranti’ koi mo`at da bidat mnogu sli~ni kako i da ni gi pojasni indiciite koi na Ovlastenite slu`beni lica (OSL) na MVR bi im uka`ale za eventualno postoewe na nekoe od ovie dela. Razlikata pome|u osnovnite oblici na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti vedna{ mo`e da se voo~i od zakonskata inkriminacija na istite vo KZ: ^len 418-a Trgovija so lu|e ‘‘(1) Toj {to so sila.

}e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. so grabnuvawe. prevezuva. nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos. prisilni brakovi.’’ ^len 418. ropstvo. Republika Makedonija naj~esto se definira kako tranzitna i zemja na krajna destinacija na `rtvite na trgovijata so lu|e. vrbuva. nemo}. }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini.polo`ba ili sostojba na bremenost. prenesuva. pornografija. fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug. nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel.1. ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo. prinudna rabota ili sluguvawe. izmama. nudewe pomo{ na onie 26 . ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica. zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija. 1. Poradi ova. Vo vakov slu~aj treba da se deluva preventivno. OSL treba da znaat deka eden od na~inite na analizirawe na procesot na trgovija so lu|e e preku slednive fazi: Regrutacija Tranzit i Krajna destinacija Kako {to e ve}e napomenato. od koristoqubie. prisilna fertilizacija.’’ Informaciite do koi doa|aat OSL se od ogromno zna~ewe za specijaliziranite slu`bi za borba protiv ovoj vid kriminal.b Krium~arewe na migranti ‘‘(1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto. iako toa ne bi zna~elo deka e isklu~ena i trudovata eksploatacija. so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na nemo}ta na drug. prodava. Regrutacija Ova e faza vo koja licata naj~esto se obiduvaat da gi regrutiraat svoite `rtvi so nudewe na la`ni vrabotuvawa. ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice. kupuva. Treba da se ima vo predvid deka vo Republika Makedonija postoi mo`nosta za pojava na potencijalni `rtvi na vnatre{na trgovija so lu|e naj~esto zaradi seksualna eksploatacija. kako i toj {to pravi.

Ovie OSL treba da vr{at proverki dali ne{to od ova se slu~uva vo reonot kade {to patroliraat i dokolku toa e slu~aj. Republika Makedonija oficijalno ne se smeta za zemja na poteklo na `rtvi na trgovijata so lu|e. reklami na razni agencii za li~ni kontakti itn. Mestata kade {to se organiziraat zaedni~ki dru`ewa na ~lenovite na agencijata za posreduvawe. zadol`ena za borba protiv trgovija so lu|e. Treba da se znae deka. obi~no vo drug grad vo dr`avata. no za toa ne poseduvaat soodvetni vizi i sl. Izvonredno korisni }e bidat informaciite za: Sopstvenikot na agencijata. Kontinuirano da se zabele`uva to~noto vreme i mesto kade {to licata poznati kako izvr{iteli na ovoj vid krivi~ni dela bile zabele`ani i so kogo. Vozilata koi gi koristat sopstvenicite na agenciite ili nekoj od vrabotenite. posreduvawe za dobivawe vizi za patuvawe vo stranstvo. Da se utvrdi liceto koe go vr{i intervjuto. da se potrudat da obezbedat {to podetalen opis na licata. Da se utvrdat {to pove}e podatoci za licata koi doa|aat na intervju. Adresa kade {to se vr{at navodni intervjuirawa na zainteresiranite za vrabotuvawe vo stranstvo. Telefonski broj na agencijata (naj~esto telefonskiot broj e registriran na fizi~ko lice. Ova naveduva na potrebata OSL na MVR koi vr{at patrolna slu`ba. pa potrebno e da se utvrdi koj go koristi). do sega. Sepak ova ne ja eliminira mo`nosta Republika Makedonija da stane i zemja na poteklo posebno ako se ima vo previd deka istite olesnuva~ko-naveduva~ki faktori ve}e postojat vo zemjata. redovno da gi sledat oglasite vo javnite glasila koi nudat vrabotuvawe vo stranstvo. a istovremeno da bide izvestena i specijaliziranata slu`ba vo MVR. Ovie uslugi naj~esto se reklamiraat preku elektronskite i pe~atenite mediumi. razni oglasi so koi se baraat mladi lu|e za rabota kako kelneri-ki. Za sekoj podatok da se 27 .koi sakaat da ja napu{tat mati~nata zemja od ekonomski pri~ini. Dokolku ne se vo mo`nost da utvrdat to~ni podatoci. vedna{ da zapo~nat so pribirawe na informacii. Adresata na sedi{teto na agencijata (dali agencijata e registrirana vo sudskiot registar).

bidej}i taa e uverena deka sé {to i bilo ka`ano pri regrutacijata e vistina i deka }e stasa do sakanata destinacija. nivniot profesionalen pristap vo tie momenti e od ogromno zna~ewe. patnicite i baga`ot vo soglasnost so ~lenovite 53. podocna da bide eden od glavnite materijalni dokazi pri procesuiraweto na ovie krivi~ni dela. Tranzit Ova e onoj moment od procesot na trgovija so lu|e koj mnogu te{ko mo`e da se razgrani~i od krium~areweto na migranti. sé so cel da bidat prefrleni do krajnata destinacija. neophodno e da bidat prezemeni slednive dejstva: Pregled na prevoznite sredstva. Nekoi od niv ve}e platile za uslugite. sé u{te sorabotuva so prevoznikot/potencijalniot trgovec. Dokolku vo vozilo se zateknat lica za koi postoi somnevawe deka mo`ebi se ilegalni migranti ili pak potencijalni `rtvi na trgovija so lu|e (vo ovaa faza e mnogu te{ko da se utvrdi dali se raboti za migranti ili `rtvi na trgovija so lu|e. osobeno na magistralnite pati{ta. osobeno pri prviot kontakt na soobra}ajnata ili grani~nata policija). 55. OSL koi vr{at kontrola na soobra}ajot. Ova u{te pove}e gi motivira `rtvite i migrantite da sorabotuvaat so prevoznikot/ potencijalniot trgovec i da se gri`at policijata da ne otkrie nekoj detal za niv. a koi prijavile prestojuvali{te na stani~noto podra~je (~l. 57. Vo ovaa faza potencijalnata `rtva ili migrantot sé u{te ne e svesna za svojata sostojba. ^esto se slu~uva ona {to tie }e go konstatiraat. 1. Vo ovaa faza so migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e naj~esto prvi se sre}avaat OSL od grani~nata policija. 28 . Poradi toa. 58 i 59 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR. no ne retko i drugite pripadnici na MVR.2.252 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). odnosno veruva vo sé ona {to i bilo veteno.izraboti slu`bena bele{ka i da se informira specijaliziranata slu`ba za borba protiv trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti. Migrantot ili potencijalnata `rtva na trgovija so lu|e. 54. Operativno pokrivawe na stranski dr`avjani za koi postojat indicii deka se zanimavaat so somnitelni aktivnosti. 56.

vo organiziranite grupi na trgovcite so lu|e. kako i eksploatacija na trudot. iako gi ima obele`jata na taksi kompanijata. vo ovaa faza kaj sebe imaat adresa so edno ime ili telefonski broj od zemjata na krajnata destinacija. Ako licata se prevezuvaat so taksi vozilo. onie koi gi prezentiral na OSL kako del od svoite patni ispravi (PI) ili nekakov drug doku29 . Kako indicija deka se raboti za vakov vid kriminal mo`e da poslu`i i dokolku kaj nekoj od patnicite se pronajde dokument so negovite li~ni podatoci. Pri prezemaweto na ovie dejstva ne treba da se dozvoli razgovor me|u licata koi se nao|aat vo voziloto. Voobi~aeno. vnimatelno da se razgledaat nivnite patni ispravi. zatoa {to naj~esto.Isklu~itelno e va`no da se sostavi slu`bena bele{ka za izvr{eniot pregled (~len 53 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR) i primerok od nea da bide dostaven do specijaliziranata slu`ba vo MVR. Zadol`itelno da se proveri dali vo niv imaat viza za zemjata na krajna destinacija. Ne retko toa e isto taka obele`ano taksi vozilo. Ednakvo vnimanie da se obrati dokolku vo voziloto ima samo ma{ki lica. zatoa {to trgovijata so lu|e ne pretpostavuva samo seksualna eksploatacija na `enski lica. notesi i zabele{ki koi }e bidat pronajdeni. Dokolku se raboti za stranski dr`avjani. Da se obrati vnimanie na site liv~iwa. kako bi mo`ela da se prilo`i kako dokaz so eventualnata krivi~na prijava. i seksualna eksploatacija na ma{ki lica i deca. od ~ovekot koj u~estvuva vo nivnoto krium~arewe ili eksploatacija. isto taka. Organiziranata kriminalna grupa koja se zanimava so vakov vid kriminal re~isi sekoga{ ima u{te najmalku edno ili pove}e od edno vozilo koi go sledat voziloto vo koe se nao|aat migrantite ili potencijalnite `rtvi. prevoznicite ja koristat ulogata na taksisti. da se sprovede istata postapka. nitu pak da im se dozvolat kakvi bilo telefonski kontakti. migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e. tuku.

Potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e redovno se zapla{uvani od strana na kriminalcite deka imaat prijateli vo policijata. vo ovaa faza. dali posetuvale nekoi restorani vo gradot kade {to prestojuvale i sl. da mu postavat nekolku pra{awa za tie zemji (kade bile. osobeno vo porazvienite zemji. vo koj grad. od krucijalno zna~ewe za celiot natamo{en tek na ovoj slu~aj i negovoto procesuirawe. treba da bide 30 . vo slu~aj na kontrola. Ova mo`e da se konstatira pri pregledot na nivnite PI. Zatoa. Pristapot kon vakvite pregledi na vozila. }e ima nekakvo objasnuvawe za toa. na koj grani~en premin vlegle vo dr`avata. treba da bide isklu~itelno seriozen i profesionalen. Se slu~uva migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e vo fazata na tranzit. e sostojbata da se konstatira vo slu`bena bele{ka koja }e ja sostavi OSL (~len 53 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). sekako. me|utoa. {to zna~i deka taa PI e koristena pove}e pati. kade ja izvadile tranzitnata viza (dokolku taa se nao|a vo PI) i sl. Falsifikuvaweto naj~esto se sostoi vo promena na fotografijata. baga`. na koja adresa prestojuvale. ^estopati se slu~uva patnite ispravi na migrantite ili potencijalnite `rtvi na trgovija so lu|e. deka im pla}aat na policajcite so cel da ja imaat nivnata za{tita itn. Ova od pri~ina {to koga na migrantite im se obezbeduvaat falsifikuvani PI (~esto i makedonski PI). Toj. OSL treba da go iskoristat i ovoj moment i da postavat pra{awa za toa kade prestojuvale vo Republika Makedonija. OSL treba da go iskoristat toa i na korisnikot na PI vo koja ima pe~ati od grani~ni premini od pove}e patuvawa. premnogu prijatelskiot odnos na voza~ite/potencijalnite trgovci ili sopatnicite/ potencijalnite `rtvi. na koj tie insistiraat.ment. da prestojuvaat opredelen period vo Republika Makedonija.). podatocite od vakvite dokumenti im se davaat odnapred kako bi mo`ele da gi nau~at.. patnici. da se nao|aat kaj voza~ot/potencijalniot trgovec ili nekoj od ~lenovite na organiziranata kriminalna grupa koj patuva zaedno so niv.

vsu{nost od niv po~nuva steknuvaweto na doverbata na potencijalnite `rtvi i nivnata transformacija vo svedoci vo podocne`niot tek na slu~ajot. OSL treba da bidat dlaboko uvereni deka pri vakvite kontroli. Mo`ebi prevoznicite/potencijalnite trgovci so lu|e se zakanile deka }e mu nanesat nekakvo zlo na nekoj od nejzinoto ili negovoto semejstvo koe se nao|a daleku od Republika Makedonija. OSL. moteli.252 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na MVR). Vo ovaa faza. Krajna destinacija Ova e fazata od procesot na trgovija so lu|e vo koja se sproveduva seksualnata ili drug vid eksploatacija na `rtvite. ta`ni. zaedno so ~lenovi na organizirana kriminalna grupa. rasplakani. no}evali{ta. koristat nivni uslugi i so toa stanuvaat odli~en izvor na korisni informacii za OSL.indicija za OSL deka mo`ebi pred sebe imaat `rtvi na trgovija so lu|e ili ilegalni migranti. isto taka. za da gi materijaliziraat kriminalnite aktivnosti. no}ni klubovi i drugi ugostitelski objekti koi se nao|aat vo nivniot patrolen reon i da vr{at povremeni kontroli vo knigite za prestoj na gosti (~l. proveruvani i prosleduvani do niv. Site informacii se od golema korist za specijaliziranite slu`bi za borba protiv trgovijata so lu|e i tie treba redovno da bidat pribirani. 31 . a toa gi ~ini ranlivi i lesni za detekcija. pri redovnoto patrolirawe. OSL ne treba da o~ekuvaat potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e da bidat povle~eni. Ova e faza vo koja OSL najlesno mo`at da dojdat do opredeleni informacii koi mo`at da dadat indicii za eventualno postoewe na trgovija so lu|e. trgovcite moraat da ja reklamiraat svojata roba. pri pregledot mo`at da se odnesuvaat prijatelski kon OSL.3. 1. Zatoa. osobeno vnimanie treba da posvetat na slednovo: Da imaat spisok na site hoteli. Tie. Isto taka. so vidlivi povredi po teloto itn. duri i da koketiraat so niv. i klientite (koga se raboti za seksualna eksploatacija) doa|aat do `rtvite.

koi se nao|aat na nivniot reon. tie mo`at da bidat i dr`avjani na Republika Makedonija. ~estopati se prevezuvaat do klientite so taksi vozila. agencii za nedvi`nini. @rtvite na trgovija so lu|e ne mora sekoga{ da bidat stranski dr`avjani. Zatoa. 1. a koi se od drug kraj na dr`avata (lica od isto~na Makedonija rabotat vo zapadniot del na zemjata i sl.4. korisno bi bilo dokolku OSL pribiraat informacii i za taksi zdru`enijata vo nivniot reon i da se obidat da vospostavat kontakti so dispe~erskite slu`bi na tie zdru`enija. sedi{ta na `e{ki linii. Da se obiduvaat da pribiraat {to e mo`no pove}e informacii za sopstvenicite na vakvite objekti i nivnite vraboteni (li~ni podatoci. @rtvite na trgovijata so lu|e. telefonski broevi i sl. Tie treba da izgotvuvaat i soodvetni bazi 32 . Da pribiraat {to e mo`no pove}e informacii za stanovi koi se iznajmuvaat vo nivniot patrolen reon i nivnite sopstvenici. saloni za masa`a i sl. osobeno zaradi seksualna eksploatacija. prijatelski vrski.). Zatoa.Da imaat spisok na site agencii za li~ni kontakti. Postapuvawe na specijaliziranite clu`bi vo MVR zadol`eni za borba protiv trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Ovie slu`bi vo MVR treba redovno da ja sledat sostojbata na podra~jeto na celata dr`ava.). vozila koi gi koristat. vo odnos na steknuvawe na doverbata na `rtvite i nivnata transformacija vo svedoci. Ovie informacii treba redovno i navremeno da se prosleduvaat do specijaliziranite slu`bi vo MVR. Pri kontrolite vo ovie objekti pri sekojdnevnoto rabotewe OSL moraat da se odnesuvaat kako {to e navedeno vo gorenavedeniot tekst. pri patroliraweto treba da se obrati vnimanie i na pogore spomenatite objekti i lokali vo koi ima vraboteno makedonski dr`avjani.

Tie se zadol`eni za procesuiraweto na krivi~nite dela od ovoj vid. ovie slu`bi moraat da ostvaruvaat i da odr`uvaat kontakti so soodvetnite stranski slu`bi. 1.na podatoci. pak. Zatoa.142-b. odnosno posebnite istra`ni merki regulirani so ~l. Po`elno e intervjuto da go vodi OSL od ist pol kako `rtvata. Intervju Pripadnicite na specijaliziranite slu`bi se najpovikani da izvr{at kone~na procena dali navistina se raboti za `rtva na trgovija so lu|e. Prioritet na ovie slu`bi treba da bide proaktivnoto istra`uvawe na slu~aite na trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti. Kontakt so `rtvata @rtvite na trgovijata so lu|e pristignuvaat do OSL na MVR na razli~en na~in: Nekoi uspevaat da izbegaat od mestoto kade {to bile prisilno ~uvani ili eksploatirani. Nekoi se pronajdeni pri kontrola od strana na MVR.5. 142-d. Intervjuto so potencijalnite `rtvi ne treba da se vodi samo so cel da se obezbedi dokaz protiv osomni~eniot koj ve}e se nao|a vo 33 . 1. a ovie odli~no da ja poznavaat situacijata na poleto na borba protiv trgovijata so lu|e vo zemjata i po{iroko.6. 142-|. 142-v. osobeno so ovlastuvawata koi gi dobivaat organite na progonot so Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za krivi~na postapka. da razmenuvaat informacii so niv itn. odnapred isplanirano. intervjuto koe ovie OSL go vodat so potencijalnite `rtvi treba da bide dobro osmisleno. preku diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva na nivnite mati~ni zemji vo Republika Makedonija itn. vo zavisnost od resursite so koi raspolagaat i gi analiziraat podatocite koi pristignuvaat. 142-g. Drugi. ili pak da se ostavi potencijalnata `rtva da izbere so kogo }e razgovara. Toa ne zna~i deka sekoga{ iskazot na nekoja `rtva }e inicira nivna itna akcija na terenot. Bidej}i ovoj vid kriminal redovno ima me|unarodni razmeri.

Pripadnicite na specijaliziranite edinici moraat sekoga{ koga toa e mo`no. medicinska. pri vodeweto na intervjuto so potencijalnata `rtva da koristat pomo{ od stru~ni lica od NVO i MVR koi davaat psiholo{ka. slu`beni lica koi bile vo kontakt so kriminalnata grupa i sl. Dokolku e potrebno. treba da se napravi procena na rizicite. svedocite i dr. da izvr{at prepoznavawe na licata koi bile trgovci ili krium~ari (~l. Nikako ne smee da se slu~i javniot obvinitel (OJO) za slu~ajot da bide zapoznaen so podnesuvaweto na krivi~nata prijava. telefonski broevi. pravna pomo{ i poddr{ka na `rtvite kako i pomo{ od preveduva~ na maj~iniot jazik. koi toa mo`at da go storat. 1. taa ne podle`i na sankcii za dejstvija koi gi storila kako `rtva na trgovija so lu|e.. Koga se raboti 34 . vklu~uvaj}i imiwa. za site dr`avi kade {to `rtvata prestojuvala ili tranzitirala. prekari. Intervjuto rezultira so ili bez potvrda na statusot na `rtva na trgovija so lu|e.policijata. So potencijalnata `rtva pri intervjuto i natamo{nite kontakti so slu`benite lica ne smee da se postapuva kako so kriminalec. Soglasno so iskustvata na najdobrata evropska praksa. zasolni{ta. Poradi ova. Dokumentirawe Za prijavite koi OSL gi dobivaat od `rtvite na trgovija so lu|e. tipovi i boja na vozila. mesta na eksploatacija.137 od PVR na MVR). OSL moraat postojano da vodat osobena gri`a za bezbednosta na `rtvata. }e se pobara od `rtvite. Ova zna~i pribirawe na {to e mo`no pove}e podatoci za licata koi u~estvuvale vo ovoj proces.7. tuku treba da sodr`i pra{awa za site tri fazi od procesot na trgovija so lu|e.163 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite-PVR na MVR) kako {to e navedeno vo ~len 164 od Pravilnikot. treba da sostavat zapisnik (~l. Sleden ~ekor e da se napravi procena na celokupnata situacija i da se donese odluka dali izvestuvawata dobieni od `rtvata }e predizvikaat itna akcija na OSL ili pak toa }e bide ostaveno za podocna. Za site vaka pribrani informacii OSL moraat navremeno da go izvestat nadle`niot javen obvinitel i site natamo{ni merki treba da bidat planirani i prezemani so zaemen dogovor.

`rtvi na trgovija so lu|e vo Republika Makedonija e vostanoven na 4 April 2001 godina. kade ostanuvaat se do nivnoto dobrovolno vra}awe vo zemjite na poteklo. 202.`ena. da se odredi OSL koe }e gi pribira site pronajdeni dokazi. Nekoi fakti za formiraweto na Tranzitniot Centar za Stranci Tranzitniot Centar za Stranci .1. treba da se ima predvid zadol`itelnoto prisustvo na OSL.od ZKP). Dokolku OSL procenat deka e potrebno da izvr{at pretres na stan ili drugi objekti (~l. OSL zadol`itelno treba da prezemat se za da go utvrdat nivniot identitet (~l. 199.167 od PVR na MVR. 201.8. Site koi u~estvuvaat vo ovie dejstva mora da bidat svesni deka dokolku bidat pronajdeni drugi `rtvi na trgovija so lu|e. Zna~eweto na Tranzitniot Centar za Stranci za zgri`uvawe na `rtvi na trgovija so lu|e i na~inot na nivnoto procesirawe niz ovaa institucija 1. a `rtvata se smestuva vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje.za ilegalni migranti ili pak krium~ari so lu|e. Odnosot na OSL treba da bide krajno profesionalen. Vredno e da se spomene deka pred negovoto postoewe `rtvite na trgovija so lu|e bile celosno pomognati od strana na IOM vo smisla na nivno hotelsko zgri`uvawe.141 od ZKP). kade {to prestojuvale `rtvite na trgovija so lu|e. Site obezbedeni dokazi so krivi~na prijava se dostavuvaat do nadle`niot javen obvinitel (~l. Odtoga{ pa navamu site identifikuvani `rtvi na trgovija so lu|e zadol`itelno se procesirat preku Tranzitniot Centar za Stranci (TCS).132 od PVR na MVR) na na~in utvrden so ~lenovite 133. 135.198. 134. 1.8. 200. ilegalnite migranti ili pak nekoj od pripadnicite na kriminalnata grupa. tie toa treba da go planiraat mnogu vnimatelno. ~l. Isto taka. koj profil i kolku OSL se potrebni da go storat toa. 138 od PVR na MVR. ili pak smetaat deka }e pronajdat drugi predmeti koi mo`at da poslu`at vo nasoka na doka`uvawe na postoeweto na krivi~noto delo. steknuvaweto na nivnata doverba vo instituciite na dr`avata i nivnata transformacija vo svedoci po~nuva tokmu od niv i moraat da vnimavaat na sekoja postapka. anga`irawe na privatni agencii za 35 . Mora povtorno da se ima predvid bezbednosta na onoj od kogo se primeni tie izvestuvawa.

Iako ottoga{ pa navamu mnogu e storeno na legislativen plan vo odnos na zbogatuvawe na instrumenatriumot za gonewe na delata od ovaa oblast so novi podobruvawa na KZ i na ZKP od ovoj aspekt. sepak zakonskata osnova na vaka vostanovenata praksa na procesirawe na `rtvi na trgovija so lu|e preku TCS. obleka obezbeduvawe patni dokumenti za nivnoto dobrovolno vra}awe vo zemjata na poteklo. bea derogirani pove}eto oderedbi koi se odnesuvale na re`imot na begalcite me|u koi i ovaa za Tranzitniot Centar za Stranci. 1. iako vo negovata nacrt verzija e ostavena mo`nosta za smestuvawe na lica od isklu~itelno humanitarni pri~ini. 2003 godina. Soglasno so novite zakonski izmeni upravuvaweto so Tranzitniot Centar za Stranci e vo nadle`nost na Grani~nata policija. seu{te ne e jasno definirana so ogled na seu{te nezavr{eniot nacrt na noviot Zakon za stranci. postoi ~len koj upatuva na postoeweto na Tranzitniot Centar za Stranci kako ustanova kade se upatuvaat stranskite dr`avjani-`rtvi na trgovija so lu|e pred nivnata repatrijacija. Ostanuva verbata deka noviot nacrt na Zakonot za Stranci dopolnitelno }e ja zacvrsti pravnata osnova na vakviot na~in na procesuirawe na @TL-stranski dr`avjan/ki preku TCS.2. Eden negov del seu{te slu`i za smestuvawe na baratelite na azil ili pak za onie ~ie barawe e negativno procesirano i vo o~ekuvawe na nivna deportacija ili dobrovolno vra}awe vo zemjite na poteklo. So donesuvaweto na noviot Zakon za Azil od 25 juni. So implementirawe na Programata KARDS vo Republika Makedonija se sozdavaat uslovi za izgradba na nov prifaten centar za baratelite za azil i sega{niot centar }e bide celosno namenet za 36 .nivno obezbeduvawe. razotkrieni na teritorijata na Republika Makedonija. Strukturna postavenost na Tranzitniot Centar za Stranci i negovata uloga Inaku Tranzitniot Centar za Stranci se nao|a vo sklop na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo eden podolg period od negovoto formirawe za nego be{e odgovoren Sektorot za nelegalna migracija poto~no toga{niot Oddel za azil i nelegalna migracija.8. 192 od KZ na RM). Vo Zakonot za prestoj i dvi`ewe na stranci vo Republika Makedonija od 1992 godina. ishrana. Ova e periodot koga deloto trgovija so lu|e ne bilo prepoznavano kako posebno krivi~no delo i kade istoto voglavno se procesiralo pod delata na Posreduvawe vo prostitucija ili pak ovozmo`uvawe na istata (~len 191. koj se u{te e vo primena.

no so mali preureduvawa istiot ovozmo`uva smestuvawe na 40 . ili zaradi za{tita na drugi lica za koi postoi mo`nosta da bidat trguvani. so posredstvo i so asistencija na IOM i vo koordinacija so MVR-Grani~nata policija.stranski dr`avjan/ki.`rtvi na trgovija so lu|e. 37 . Kapacitetot na Centarot iznesuva 20 legla. a so cel zgolemuvawe na efikasnosta vo goneweto na ovoj vid kriminalitet. So ogled na mo`noto u~estvo na `rtvite vo sudski postapki pokrenati protiv storitelite na krivi~nite dela trgovija so lu|e.50 lica .@TL. korisnicite na ovoj Praktikum treba da bidat informirani za slednoto: Site informacii vo odnos na dostapnosta. statusot i sostojbata na sekoj stranski dr`avjanin-`rtva od trgovija so lu|e. MVR odnosno Oddelot za borba protiv trgovija so lu|e se obvrzuva sekoja pismena korespondencija. Vo Tranzitniot Centar za Stranci `rtvite se zgri`uvaat otkako }e bidat identifikuvani od strana na MVR. IOM nema da gi otkrie doverlivite podatoci za `rtvata na trgovija so lu|e bez predhodno pismeno odobrenie od istata. koi ne se od li~na priroda. i za poefikasen progon na storitelite na ova delo. vo svojstvo na svedoci odnosno o{teteni. Oddelot protiv organiziran kriminal i NVO.`rtvite od trgovija so lu|e . kako i postapuvawe so `rtvite od trgovija so lu|e soglasno me|unarodnite standardi. So negovoto formirawe se sozdadoa osnovni preduslovi za standardizirano procesirawe na `rtvite od ovoj vid kriminal. na dr`avnite organi zaradi za{tita na bezbednosta na drugi @TL koi seu{te se pod kontrola na trgovcite so lu|e. Polnoto ime na ovaa ustanova e Tranziten Centar za Stranci . mo`e da se dobijat edinstveno od strana na Oddelot protiv organiziraniot kriminal. i se nao|a vo Skopje. osven koga e neophodno ograni~eno otkrivawe na doverlivi podatoci. pokana ili izvestuvawe do `rtvata od strana na javnoto obvinitelstvo. i vo nego ostanuvaat do nivnoto dobrovolno vra}awe vo mati~nite zemji. Pristapot do Tranzitniot Centar za Stranci e ograni~en i restriktiven i MVR e nadle`no za bezbednosta i za{titata na objektot. nezavisno od nejzinoto svojstvo na svedok ili o{teten. otkrieni na teritorija na Republika Makedonija.

`rtvata dobiva soodvetni pravni soveti vo odnos na nejziniot praven status. a najkasno do krajot na naredniot raboten den. Na toj na~in se prevenira povtorna viktimizacija na `rtvite so nivno vodewe nadvor od Centarot zaradi davawe na izjavi.8. Vedna{ po smestuvaweto.istra`nite sudii i drugite pravosudni organi i sudovi. So posredstvo i finansiska podr{ka na IOM na `rtvite od trgovija so lu|e smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci im e obezbedena besplatana pravna pomo{. 7 dena vo nedelata. Ova od pri~ina {to obvrskata i kordinacijata za navremena dostava na pokanite za novo repatriranite `rtvi ja prezema MVR. 38 . nu`no e istite da bidat zapoznaeni so aktivnostite koi vo koordinacija so IOM se odvivaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. kako i mo`nosta da bide blagovremeno sovetuvana i pravno pomognata od strana na profesionalni pravni zastapnici i polnomo{nici. preku soodvetnite slu`bi za me|unarodna policiska sorabotka. 12 ~asa na den i na povik. socijalno-reitegrativna psiho-socijalna terapija i sovetuvawe od strana na soodvetna Nevladina Organizacija specijalizirana i obu~ena za vakov tip na asistencija. nega i kontrola od strana na kompetenten medicinski tim na IOM. 1. Dopolnitelno se informiraat (i pottiknuvaat) nadle`nite organi za progon. Isto taka so posredstvo i finansiska podr{ka na IOM. na `rtvite im e obezbedena soodvetna i stru~na post-traumatska. so prethodna najava i vo koordinacija so Oddelot protiv organiziran kriminal. Aktivnosti vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci Od aspekt na pravilno postapuvawe na site korisnici na ovoj Praktikum. vedna{ ja dostavi i vra~i na/do samata `rtva. Vakvoto postapuvawe doprinesuva i za blagovremeno informirawe na `rtvata za svojstvoto vo koe se pokanuva. sovetuvawe i pravno zastapuvawe. prvenstveno javniot obvinitel i istra`niot sudija deka odredeni predistra`ni dejstvija koi podrazbiraaat u~estvo na `rtvite. mo`at da gi prezemaat vo Tranzitniot Centar za Stranci.3. i toa: Sekoja `rtva na trgovija so lu|e smestena vo TCS e podlo`ena na Medicinska gri`a.

preveduva~. so poseben osvrt kon delot {to se odnesuva na pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo soglasnost so minimalnite humanitarni i ~ovekovi prava i soglasno so me|unarodno prifatenite standardi. socijalna i zdravstvena gri`a i pravna pomo{. u{te vo ranite fazi na postapuvawe. Vo prodol`enie ke bidat prika`ani Standardnite operativni proceduri (SOP) koi vo detali gi reguliraat me|usebnite postapuvawa i koordinacija. pravi napori vo odnos na dekriminalizacijata i zgri`uvawe na `rtvite od trgovija so lu|e. Standardnite Operativni Proceduri se odnesuvaat na slednive pra{awa: 39 . kako i za prevencijata na nivna reviktimizacija i humano repatrirawe vo zemjite na poteklo. Republika Makedonija. So toa se ovozmo`uva `rtvata blagovremeno da gi dobie site potrebni soveti vo odnos na nejzinite prava i obvrski kaka o{tetena. hrana. 1. a dokolku e pokaneta na sudsko ro~i{te ili u~estvuva vo predistra`ni dejstvija. no i so pomo{ od me|unarodnata zaednica (prvenstveno IOM). pravo na preveduva~ i na branitel-odnosno polnomo{nik. se gri`i za niv vo site fazi od postapkata. osobeno nejzinite prava i pouki za o{tetni pobaruvawa. na `rtvata i e obezbedeno besplatno pravno pridru`uvawe. pomo{ i zastapuvawe. samostojno.4. informacii za nivnite prava. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e . nezavisno od svojstvoto vo koe e povikana.Standardni operativni proceduri vo Republika Makedonija Celta na Standardnite operativni proceduri se sostoi vo obezbeduvawe na konkretna poddr{ka vo pogled na implementiraweto na Nacionalnata Programa za borba protiv trgovija so lu|e i nelegalna migracija. kako i me|usebnite odgovornosti i zadol`enija na site subjekti koi imaat nadle`nost vo TCS. so vospostavuvawe na tranzitni domovi (tranzitni centri) kade {to `rtvite na trgovijata so lu|e }e najdat zasolni{te. Pomo{ta i poddr{kata na `rtvite na trgovija so lu|e e naso~ena kon unapreduvawe na uslovite i mo`nostite za sigurno i humano vra}awe preku za{tita i pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e.nejzinite prava i obvrski vo soglasnost so va`e~kite pravni propisi.8.

3. @rtvite na trgovijata so lu|e }e bidat zgri`eni oddelno vo odnos na ilegalnite migranti. 1. 4. Procenkata }e se bazira vrz osnova na intervju izvr{eno od strana na personalot na IOM. Osnovni principi i definirawe na pomo{ta na `rtvite na trgovijata so lu|e. vklu~uvaj}i ja i Konvencijata za za{tita na pravata na decata. Osnovni principi i definirawe na pomo{ta na `rtvite na trgovijata so lu|e Ramkovni principi Sekoj vid na pomo{ za `rtvite na trgovijata so lu|e }e bide ovozmo`en zemaj}i ja vo predvid dobrosostojbata na `rtvite vo soglasnost so me|unarodno prifatenite standardi. Koordinacija me|u me|unarodnite organizacii. navedeni vo Protokolot na ON za spre~uvawe. 2. i drugi relevantni evropski standardi. Osnovna uloga i odgovornost na Vladata. otkako }e gi dobie celosnite informacii od strana na personalot na IOM za Programata za vra}awe i reintegracija. @rtvata na trgovijata so lu|e.1. toa mora da bide oceneto deka e `rtva na trgovija so lu|e. spored me|unarodno prifatenite standardi. IOM mo`e unilateralno da donese odluka i da go suspendira obezbeduvaweto na neposrednata pomo{ vo Tranzitniot Centar za Stranci. Za{titata na `rtvite na trgovijata so lu|e mora da bide vrz osnova na nivnata dobrovolna soglasnost so predhodno celosno informirawe za nivniot status pod nadle`nost na relevantnite vlasti. dokolku minimalnite uslovi vo odnos na humanitarnata pomo{. po~ituvaweto na ~ove~kite prava i 40 . Definirawe na pomo{ta na IOM IOM im uka`uva pomo{ na `rtvite na trgovijata vrz osnova na slednive kriteriumi: Za edno lice da dobie pomo{ od IOM. osobeno `eni i deca koj pretstavuva dopolnenie na Konvencijata na Obedinetite Nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal. dobrovolno se soglasuva da ja primi ponudenata pomo{. suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e. Na decata `rtvi na trgovijata so lu|e }e im bide dodelena specifi~na pomo{ i za{tita. relevantnite ministerstva i agencii vklu~eni vo obezbeduvaweto pomo{. Upaten sistem.

a vo soglasnost so me|unarodno prifatenite standardi (UNICEF-Preporaki za specijalni merki za za{ti41 . aktivnosti treba da se prezemat vo interes na dobrosostojbata na deteto. so prethodno usoglaseno odobrenie od strana na odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i odgovornoto lice za kontakt na IOM.Da gi spasuva i identifikuva potencijalnite `rtvi na trgovijata.Dokolku `rtvata e dete.Da garantira deka sekoja potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e e soodvetno intervjuirana i pregledana pred sproveduvaweto na zakonskata regulativa za nelegalen vlez vo zemjata i neregularen prestoj i/ili raboten status. . vklu~uvaj}i iten upat do soodvetna socijalna institucija koja }e obezbedi praven staratel. Bezbednost Bezbednosta na korisnicite na programata za neposredna pomo{ (vklu~uvaj}i gi zgri`uvaweto. 2. Osnovni prava i obvrski na ustanovite involvirani vo obezbeduvawe pomo{ Ministerstvo za vnatre{ni raboti -MVR Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e bide odgovorno: . Dokolku so evaluacijata na rizi~nost sprovedena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se otkrie deka ima potencijalna opasnost za involviranite agencii. . da prezeme posebni merki na za{tita na dete-`rtva na trgovijata so lu|e. IOM mo`e da odlu~i privremeno da gi suspendira svoite aktivnosti vo Tranzitniot Centar za Stranci. . so osoben akcent na nivnata psihosocijalna sostojba. vra}aweto i reintegracijata) i na onie koi ja obezduvaat pomo{ta e od najgolemo zna~ewe.Da gi prezeme site neophodni merki so cel da se garantira dobrosostojbata i za{titata na `rtvite. i dokolku IOM projavi posebna zagri`enost okolu bezbednosta. Sekoja poseta na Tranzitniot Centar za Stranci od strana na treti subjekti }e bide dozvolena samo dokolku se ima vo predvid dobrosostojbata na `rtvite. Pristap do Tranzitniot Centar za Stranci Nema da postoi pristap za mediumite vo Tranzitniot Centar za Stranci ili do negovite {titenici.op{tite uslovi definirani spored me|unarodno prifatenite standardi ne im se garantiraat na `rtvite.

i kade {to postoi osnovano somnenie deka liceto mo`e da bide pod 18 godi{na vozrast. Da bide odgovorno za sevkupnata sigurnost na Tranzitniot Centar za Stranci. Da inicira upat na `rtvite na trgovijata so lu|e za koordinirana pomo{ vo Tranzitniot Centar za Stranci. vklu~uvaj}i fizi~ko/prostorno odvojuvawe na ovie slu~ai od `rtvite primeni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Da garantira deka samo `rtvite na trgovijata so lu|e }e bidat zgri`eni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Vedna{ da go informira IOM za identifikuvanata potencijalna `rtva. i da osiguri itno sproveduvawe na intervju i pristap do `rtvata vo posebna prostorija vo TCS. Da nazna~i lice odgovorno za koordinacija so nadle`nite organi: socijalni slu`bi. Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali `rtvata e polnoletna. Identifikacijata na deteto kako potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e ne bara natamo{no istra`uvawe od strana na MVR. soodvetniot sektor na MVR raboti koj gi vklu~uva maloletnite `rtvi na trgovijata so lu|e (kako na primer Oddelot protiv organiziraniot kriminal i Sektorot za stranci). Dokolku se ima v predvid sorabotka na `rtvata so sudskite or42 . so nea/nego }e bide postapuvano kako kon dete se dodeka ne se verificira negoviot/nejziniot identitet/status. Da upravuva so Tranzitniot Centar za Stranci za `rtvite na trgovijata so lu|e. Da obezbedi sigurnost na `rtvata vklu~uvaj}i i ocenka na zakana od rizik pred vleguvaweto vo Tranzitniot Centar za Stranci. vklu~uvaj}i i odr`uvawe na ustanovata i snabduvawe so hrana.- - - - - - - - - - ta na decata `rtvi na trgovijata so lu|e vo Jugoisto~na Evropa). Da prezeme soodvetni merki vo odnos na slu~aite koi ne se vo soglasnost so kriteriumite za pomo{ od strana na IOM. Da obezbedi potrebni informacii za bezbednosta na partnerite vklu~eni vo pomo{ta i da prezeme soodvetni bezbednosni merki za sigurnosta na partnerite. Ve}e repatriranite `rtvi koi doa|aat vo Makedonija za sudski potrebi }e bidat smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci samo vo iskli~itelni slu~ai i fizi~ki/prostorno oddeleni od @TL na koi im sleduva pomo{ od strana na IOM.

. .Identifikuvanite nedostatoci redovno da im gi poso~uvaat na relevantnite vlasti. granicata.- gani. kako i psihijatriskata i psiholo{kata nega obezbedeni na potencijalnite `rtvi pred da se izvr{i procenkata od strana na IOM. .Da obezbedat celosna supervizija na raboteweto na nevladinite organizacii (NVO) koi deluvaat vo Centarot. so prezemawe na site soodvetni bezbednosni merki. IOM ne e odgovorna za smestuvaweto. IOM }e obezbedi vakva pomo{ vo soglasnost so raspolo`livite fondovi i programskite specifiki. . bolnicata.Da se pogri`i za pomo{ta za vra}awe i za reintegracija za `rtvite prifateni od IOM. IOM IOM }e bide odgovoren za: . da osiguri soodvetno i celosno informirawe na `rtvata od strana na relevantni profesionalni pravni lica vo odnos na negovite/nejzinite prava. so cel soodvetno da se prosledat od strana na MVR. statusot i momentnata situacija. .Redovno da vr{at monitoring na statusot na korisnicite na pomo{ od IOM vo koordinacija so site relvantni institucii i vo soglasnost so potrebite na programata na IOM. NVO (Nevladini organizacii) NVO }e gi obezbedat nivnite uslugi pod neposreden nadzor i super43 . da obezbedi medicinski pregled i pomo{ po nivnoto prifa}awe vo Tranzitniot Centar za Stranci i ako e potrebno i natamo{na medicinska gri`a vo soodvetna zdravstvena institucija. aerodromot.Da go informira MVR za slu~aite na koi im sleduva pomo{ od IOM i za slu~aite na koi ne im sleduva pomo{ od IOM. Da se organizira transportot na `rtvite od/do Tranzitniot Centar za Stranci. prostoriite za pregled.So soglasnost na `rtvite. i vrz osnova na ova toj/taa da odlu~at vo negov/nejzin najdobar interes. policiskite stanici.Da opredeli i odlu~i koi slu~ai se kvalifikuvaat za pomo{ta od IOM. . .Brzo intervjuirawe i procenka na statusot na potencijalnata `rtva odkako MVR ja spasilo i identifikuvalo `rtvata.Da obezbedat prakti~na obuka za NVO koi rabotat vo Centarot. medicinskiot tretman. sudot. .

3. NVO i drugite partneri NVO }e bide odgovorna: . Koordinacija me|u agenciite Lica odgovorni za kontakt Sekoja u~esnik-organizacija }e postavi odgovorno lice za kontakt vo oblasta na trgovijata so lu|e i negov zamenik.Da go osiguri obezbeduvaweto na pravno zastapuvawe na `rtvite na trgovijata vo tekot na site fazi na sorabotkata so organite za sproveduvawe na zakonot i sudskite organi so cel da osiguri zapazuvawe na interesite/dobrosostojbata na `rtvata vo tekot na site fazi na istr`nite i pravnite proceduri vo koordinacija so relevantnite vlasti. edukativna i rekreativena obuka.Da ja nadgleduva dnevnata pomo{ obezbedena na `rtvite vo Tranzitniot Centar za Stranci so cel da identifikuva i predlo`i re{enie za unapreduvawe na istata. .Da razviva i da obezbeduva rekreativni i edukativni aktivnosti za `rtvite prifateni vo Tranzitniot Centar za Stranci. . .vizija na IOM i vo sorabotka so menaxerot na Tranzitniot Centar za Stranci. .Da osiguri obezbeduvawe na legalna pomo{ na sekoja `rtva opfatena so pomo{ta na IOM. . Odgovornite lica za kontakt }e ja koordiniraat sekoja faza vo programata za pomo{. taka i vo zemjata na poteklo.Sekojdnevno da rakovodi so programite za pomo{ na IOM nameneti za `rtvite zgri`eni vo Tranzitniot Centar za Stranci. . .Da pomogne vo izgotvuvawe na psiholo{kiot profil na `rtvata.Da razviva specifi~na programa za maloletnite `rtvi na trgovijata so lu|e vklu~uvaj}i psiholo{ka poddr{ka.Da ovozmo`i individualno ili grupno psiholo{ko sovetuvawe na `rtvite.Da osiguri sekoja od `rtvite da bide celosno informirana i svesna za negovite/nejzinite prava i za administrativnite i pravnite implikacii kako vo Republika Makedonija. . Imiwata i kontakt-podrobnostite na odgovornite lica }e im bidat 44 . Psiholo{kiot profil na `rtvata so strogo zagarantirana doverlivost }e se upotrebuva od strana na IOM samo so cel da se dizajnira podobra socijalna reintegracija na `rtvite.

1 Koga e mo`no. 45 . Koordinativnata grupa e nazna~ena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. taa }e se preveze i smesti vo Tranzitniot Centar za Stranci i nivnoto odgovorno lice za kontakt telefonski }e go informira odgovornoto lice za kontakt na IOM vo najkus mo`en rok. Operativniot tim sostaven od odgovornite lica za kontakt na IOM. ne podocna od 24 ~asa po identifikacijata. Koordinacija me|u agenciite Odgovornite lica za kontakt vospostavuvaat Koordinativna grupa za direktna pomo{ na `rtvite na trgovija so lu|e. }e bidat povikani da prisustvuvaat odgovornoto lice za kontakt od UNICEF i odgovornoto lice za maloletnici od MVR.dostaveni na odgovornite lica od drugite involvirani organizacii i nivnite nazna~eni zamenici i redovno }e se obnovuvaat vo slu~aj na izmeni. Site barawa za informacii ili pomo{. 4. IOM i NVO koi rabotat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Koordinativnata grupa se sre}ava mese~no so cel da se oceni statusot na korisnicite na pomo{ od IOM i da se prepoznaat relevantnite potrebi kako i da se osvrnat na drugi pra{awa povrzani so neposrednata pomo{. Ulogata na UNICEF }e se sostoi vo poddr{ka na Vladata za prezemawe na neophodnite merki za implementacija na Preporakite na UNICEF za specijalnite merki za za{tita na decata . Vo me|uvreme odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e dostavi pismeno izvestuvawe so li~ni podatoci za `rtvata. patnata isprava i li~nite predmeti treba da se nosat zaedno so `rtvata koja bila trguvana. Ministerstvoto za trud i socijalna politika.`rtvi na trgovijata so lu|e vo Jugoisto~na Evropa. ili drugi pra{awa povrzani so pomo{ta za `rtvite na trgovija so lu|e }e bidat naso~uvani samo kon odgovornite lica za kontakt. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i NVO }e se sre}avaat nedelno. Ova verbalno izvestuvawe oficijalno go zadol`uva IOM da raboti na procenka na nejzinata status kako `rtva. Standardni Operativni Proceduri Identifikacija na `rtvite 1. Vo slu~aj na prisustvo na maloletni lica vo prifatili{teto ili pak pri razgleduvawe na pra{awa povrzani so maloletnite lica. Koga Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima osnovano somne1 nie deka ima potencijalna `rtva na trgovija so lu|e pod svojot nadzor. so cel da ja koordiniraat programata za neposredna pomo{.

3. nazna~en od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. i toa od 09 ~asot do 12 ~asot. spored Programata za Vra}awe i Reintegracija vo smisla na nejziniot status na `rtva. Odgovorno lice za kontakt na MVR treba da go izvesti odgovornoto lice za kontakt na IOM istiot den. IOM nema da uka`e pomo{. i nejzinata `elba da ja prifati pomo{ta od IOM. 8. {to treba da go vodi ovlasteno lice od IOM. Vo toj slu~aj za liceto se odgovorni dr`avnite organi i toa prostorno }e bide zgri`eno oddelno od `rtvite na koi IOM im uka`uva pomo{. 7. no koja ne e zainteresirana za toa. Nedelite se nerabotni denovi. Ako istoto se slu~i posle 17 ~asot. 11. }e potpi{e formular-izjava za odrekuvawe od toa pravo i }e bide primena oddelno od `rtvite na koi IOM im uka`uva pomo{. Vo me|uvreme nema da se prezemaat merki za deportirawe ili proteruvawe na potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e.2. 5. Dopolnitelno taa }e bide informirana za sekoja poznata specifi~na sostojba so koja bi mo`ela da se soo~i po vra}aweto vo nejzinata mati~na zemja. Intervjuto se pravi od 09 ~asot do 17 ~asot vo rabotnite denovi. vo prostor na Tranzitniot Centar za Stranci. Dokolku ispitanikot migrant ne e podoben za Programata za Vra}awe i Reintegracija na `rtvite na trgovija so lu|e. na nejziniot maj~in jazik. @rtvata }e bide celosno informirana za nejzinite prava i status spored va`e~kiot zakon. Intervjuto na IOM se odviva vo Skopje. po inicijalnoto verbalno izvestuvawe. 46 . @rtvata na koja i sleduva pomo{ od strana na IOM. Dokolku se poka`e deka ispitaniot migrant e podoben za Programata za vra}awe i reintegracija na `rtvite na trgovijata so lu|e. izvestuvaweto }e bide odlo`eno do narednoto utro. 9. IOM vedna{ }e jasprovede utvrdenata postapka. Ako priemot na potencijalnata `rtva na trgovijata so lu|e se slu~i pred 17~asot. 6. Po intervjuto IOM }e go informira Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za rezultatot vo pismena forma. IOM. }e potpi{e formular-izjava za pomo{ i dobrovolna repatrijacija. Celta na intervjuto e da se utvrdi dali na mo`nata `rtva i sleduva pomo{ od IOM. 4. od strana na IOM. }e zaka`e intervju so `rtvata. a vo sabotite samo vo isklu~itelni situacii. @rtvata na koja i sleduva pomo{ od IOM. 10. i so soodvetni sredstva za ovaa cel. pod uslovi na celosna informiranost i soglasnost.

@rtvite na trgovijata so lu|e na koi im sleduva pomo{ od IOM treba da se fizi~ki/prostorno oddeleni od drugite `rtvi nepodobni ili nezainteresirani za pomo{ta od IOM. 21. za da oceni dali na `rtvata i sleduva pomo{ta spored Programata za Vra}awe i Reintegracija na `rtvite na trgovija so lu|e. 15. MVR treba da dozvoli specijalna medicinska gri`a vo soodvetni institucii. koga nejzinata psihi~ka sostojba }e go dozvoli toa. 20. Li~nite dokumenti na `rtvata }e i/mu ostanat nea/nemu dostapni. Upat do Tranzitniot Centar za Stranci i priemna procedura 16. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja izvr{uva Procedurata za priem na `rtvite vo Tranzitniot Centar za Stranci vklu~uvaj}i ja i registracijata na `rtvata i na nejzinite li~ni predmeti.12. spored stru~noto mislewe na nadle`en lekar. koi za ovaa cel }e bidat informirani za prisustvoto na `rtvata vo Tranzitniot Centar za Stranci. 19. Ovlastenoto lice na Ministerstvo za vnatre{ni raboti go informira ovlastenoto lice na IOM deka zavr{ila priemnata procedura za `rtvata na trgovijata so lu|e. i kako takov podrazbira into deluvawe od strana na socijalnite rabotnici. Vo slu~aj potencijalnata `rtva na trgovijata so lu|e da e maloletna. taa }e bide itno upatena do Centarot za Socijalna Rabota. Nejzinite dokumenti }e bidat provereni od strana na konzularnite vlasti. odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na MVR. 13. Decata sekoga{ }e se smetaat za podobni za pomo{ta od IOM i od nevladinite organizacii vo Tranzitniot Centar za Stranci. IOM }e napravi preliminarno intervju. 18. toa ne dozvoluvaa taa da bide intervjuirana ili ispituvana. Mobilnite telefoni vo sopstvenost na `rtvata }e bidat odzemeni i vrateni po zaminuvaweto od Tranzitniot Centar za Stranci. 17. Otkako `rtvata }e bide smestena vo Tranzitniot Centar za 47 . 14. Sekoj slu~aj koj se odnesuva na maloletnik treba da se tretira kako iten slu~aj. koj }e nazna~i zakonski staratel. prezemaj}i gi site neophodni merki na bezbednost. i }e bide prefrlena vo Tranzitniot Centar za Stranci bez da bide podlo`ena na procenka od strana na IOM (i bez vremenski ograni~uvawa). IOM }e otpo~ne so intervjuirawe toga{. Koga `rtvata e so psihi~ki naru{eno zdravje ili vo sostojba na psihi~ko rastrojstvo.

24. obleka i higienski paketi. Sekoe dvi`ewe treba da bide odnapred koordinirano me|u odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i odgovornoto lice za kontakt na IOM. 27. Po priemot NVO }e sproveduva psiholo{ka evaluacija na `rtvata na trgovijata so lu|e. 23. Aktivnostite za pomo{ vo delot od Tranzitniot Centar za Stranci namenet za @TL na koi im sleduva pomo{ od IOM }e bidat sprovedeni od nevladina organizacija koja }e pru`a psiho-socijalno sovetuvawe spored odnapred dogovorena programa so i pod supervizija na IOM. so ad hoc programi implementirani od strana na NVO vo koordinacija so zakonskiot staratel na deteto. Pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo ramkite na Tranzitniot Centar za Stranci 22. Pomo{ im se obezbeduva samo na @TL koi vleguvaat vo kriteriumite na proektite na IOM. individualna i grupna. }e bide obezbeduvana redovno. 48 . no istata mo`e da bide uka`ana od humanitarni pri~ini i na drugi @TL zgri`eni na drugo mesto vo Tranzitniot Centar za Stranci. Edinstvena pri~ina za dozvola na dvi`ewe nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci e za medicinski potrebi. Elaboriran psiholo{ki profil na `rtvata }e bide dostaven do IOM samo za reintegraciski celi. nejzinata sloboda na dvi`ewe i nadvore{na komunikacija treba da se limitirani poradi nejzinata li~na bezbednost i `rtvata treba navremeno da e informirana za pri~inata za ograni~uvaweto kako i za internite pravila na Tranzitniot Centar za Stranci. povremeno dodeluvani od IOM. Istata NVO }e razviva i sproveduva rekreativni i edukativni aktivnosti za `rtvite vo Centarot. Posebni psiholo{ki programi }e bidat obezbedeni za decata `rtvi na trgovija. Vrz baza na ova }e bide izgotven plan za psiholo{ka pomo{ za potrebite na {titenicite. poseta na konzularnata kancelarija i u~estvo vo sudskite proceduri. Psiholo{kata pomo{. NVO odgovorna za psiho-socijalna pomo{ }e gi informira `rtvite za pravilata na Tranzitniot Centar za Stranci. NVO sekojdnevno }e ja uka`uva seta neophodna pomo{ na {titenicite vo forma na distribucija na hrana obezbedena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. 25.Stranci. 26.

vklu~uvaj}i preporaka do nacionalnata medicinska ustanova. odgovornoto lice za kontakt na Ministerstvoto 2 Ova e vo soglasnost so postoe~kiot dogovor me|u IOM i Dr`avnata Bolnica. 37. Otkako {titenikot }e bide smesten vo Centarot. so isklu~ok na slu~aite predvideni vo postoe~kiot zakon. Gorenavedenoto pravilo ne se odnesuva na decata `rtvi na trgovijata so lu|e. 34. Ovaa medicinska gri`a se sproveduva na dobrovolna osnova. spored me|unarodno poznatite standardi. slu~ajot }e bide upa2 ten do soodvetnite medicinski ustanovi. vo tekot na ad hoc rabotilnicite. nazna~en za zakonski staratel. 36. vrabotenite vo IOM. NVO zadol`ena za pravna pomo{ }e ja informira `rtvata za zakonskata sostojba so koja mo`e da se soo~i koga }e se vrati vo svojata zemja. Pravnata NVO }e im obezbedi na `rtvite potpolna informacija za nivniot momentalen status i pravata spored va`e~koto zakonodavstvo. 32. Vo slu~aj na maloletnici. medicinskata pomo{ e koordinirana i odobrena od socijalniot rabotnik. MVR ostanuva odgovorno za sproveduvawe na medicinska gri`a vo site slu~ai. pod supervizija na odgovornoto lice za kontakt na IOM }e go iniciraat celosnoto rakovodewe na slu~ajot. Ako okolnostite baraat `rtvata da sorabotuva so policijata ili sudstvoto. 31. Vo slu~aj medicinskata slu`ba na IOM da dijagnosticira itna potreba. Ako `rtvata bara osobena medicinska gri`a. IOM obezbeduva kvalifikuvana medicinska supervizija vo Tranzitniot Centar za Stranci preku celata no}. Dopolnitelno.28. kade }e ja deklarira svojata voqa za prifa}awe na ponudenata medicinska pomo{. toga{ Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vedna{ }e bide informirano i posledovatelno }e prezeme itna aktivnost. odgovorni za socijalnata gri`a i staratelstvoto vo zemjata od koja poteknuva deteto. 30. Za taa cel `rtvata }e potpi{e formular. 29. 33. 35. se dodeka uslovite za uspe{no vra}awe vo tatkovinata ne se istra`at vo koordinacija so kompetentni institucii. `rtvata smestena vo Tranzitniot Centar za Stranci da bide upatena na specijalisti~ka medicinska gri`a. spored relevantnoto zakonodavstvo 49 . Medicinskite lica vraboteni vo IOM }e bidat odgovorni za izvr{uvawe na op{tiot medicinski pregled na `rtvata. Pravnata NVO }e obezbedi itno pravno sovetuvawe na `rtvite smesteni vo Tranzitniot Centar za Stranci.

45. so cel `rtvite da se vratat vo zemjite od kade poteknuvaat. }e deluva vo odnos na razvojot na sekoj slu~aj po nalog na potrebite. IOM }e i dostavi paket proizvodi za dostoinstveno patuvawe na sekoja `rtva pred nejzinoto poa|awe. NVO zadol`ena za pravna pomo{ vo koordinacija so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i sudskite vlasti. Za sekoe dvi`ewe na `rtvata nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci za istraga ili sudski potrebi. 43. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e mu dostavi na IOM. po suvozemen i/ili po vozdu{en pat. kako i sekoj drug potreben dokument za vra}awe vo nivnite zemji. vo tekot na site fazi na procedurite. 50 . Ako po ovaa to~ka `rtvata saka da sorabotuva so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i so sudstvoto. 39. IOM }e bide odgovoren da go organizira vra}aweto na `rtvite od Tranzitniot Centar za Stranci do krajnata destinacija. vo soglasnost so fondovite i programskite specifikacii na IOM. Po ovaa faza IOM }e go izvr{i baranoto dobrovolno vra}awe i reintegracija vo koordinacija so relevantnite ambasadi. vo razumen vremenski period. 38.za vnatre{ni raboti vo najkratok mo`en rok treba da go izvesti odgovornoto lice za kontakt na IOM za ovie okolnosti. kako {to e pobarano vo koordinacija so misiite na IOM vo tranzitnite zemji i zemjite na nivnata krajna destinacija. Po potreba Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e obezbedi pridru`ba za obezbeduvawe niz teritorijata na Republika Makedonija. 44. pravnata NVO }e i ponudi pravna pomo{ i zastapuvawe od strana na kvalifikuvani advokati (pravni zastapnici). ova }e bide realizirano od medicinskiot personal na IOM. so cel da se podgotvi soodvetno psiholo{ko i pravno sovetuvawe na `rtvata. Ova go vklu~uva izdavaweto na potrebnite patni dokumenti i tranzit vizi na `rtvite. 42. treba da bide izvesteno odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na NVO najmalku 6 ~asa porano. Procedura na dobrovolno vra}awe 41. Pred poa|aweto IOM }e izvr{i procenka na sposobnosta za patuvawe i dokolku istata poka`e potreba od medicinska pridru`ba. pismo za ovlastuvawe za dobrovolno vra}awe na `rtvite vo zemjite od kade poteknuvaat. 40.

pomo{ta. Na krajot.5. Maloletni `rtvi na trgovijata so lu|e treba da bidat smesteni oddelno od vozrasnite `rtvi na trgovijata so lu|e. Posebni proceduri za deca ili maloletni `rtvi na trgovija so lu|e Vo soglasnost so Preporakite na UNICEF za Posebni merki za za{tita na decata. 1. vra}awe vo tatkovinata. imaj}i gi predvid nivniot status. Vo slu~aj na barawe od istra`nite vlasti za intervju na deteto kako `rtva na trgovijata so lu|e ili/i kako svedok. deteto `rtva na trgo51 . 3. barawata. vklu~uvaj}i i ako e potrebno odbivawe na soslu{uvaweto na deteto. Vo nieden slu~aj dobrovolnoto vra}awe vo tatkovinata nema da se izvr{i bez prethodna soodvetna koordinacija so instituciite odgovorni za socijalnata gri`a i staratelstvoto vo zemjata na poteklo na deteto. za{tita i merkite za reintegracija. Otkako nadle`nite organi }e bidat informirani i }e obezbedat garancija deka site soodvetni merki za prifa}awe na deteto se prezemeni.`rtvi na trgovija so lu|e vo Jugoisto~na Evropa. kako i zakonskiot staratel. Odgovornoto lice za kontakt na IOM i odgovornoto lice za kontakt na MVR }e obezbedat zakonski staratel. t. na decata ili maloletni `rtvi na trgovijata so lu|e treba da im se obezbedi poseben tretman vo site fazi na procesiraweto so cel da se za{titat nivnite prava i da se prezeme neophodnata aktivnost. specijaliziran socijalen rabotnik (vo slu~aj zakonskiot staratel da ne e socijalen rabotnik) i }e bide nazna~en pravnik da osiguri pravata i interesite na deteto da bidat najdobro zapazeni. bez ogled na zakonski reguliranoto staratelstvo napraveno od dr`avata primatel. odgovornoto lice za kontakt na IOM }e bide vedna{ informirano.e. Toa vklu~uva konsultacii i koordinacija so postaveniot zakonski staratel na sekoe nivo na procedurata. {to se odnesuva do identifikacijata. do avionot ili do granicata-dokolku prevozot e so drug vid prevozno sredstvo. se dodeka relevantnite vlasti za socijalna rabota ne se odlu~at poinaku. 2. Maloletnata potencijalna `rtva na trgovijata so lu|e avtomatski e podobna za pomo{ i za{tita od IOM. deteto mo`e }e bide vrateno vo svojata tatkovina od strana na IOM i pridru`uvano od negoviot zakonski staratel ili socijalen rabotnik od Centarot za socijalni raboti do poslednata mo`na destinacija.

5. 2.8. Ambasadata ili Konzularnata kancelarija treba da gi prezeme site neophodni ~ekori vo zemjata od kade poteknuva `rtvata vo odnos na utvrduvawe na statusot na `rtvata. kako {titenik na dr`aven stratel (ex officio). 3. Na sekoja `rtva na trgovijata so lu|e za koja e medicinski potvrdeno deka e mentalno bolna ili hendikepirana }e i se obezbedi poseben tretman pod specijalizirana medicinska supervizija. Odgovornoto lice za kontakt od relevantnite institucii za medicinska i socijalna gri`a treba da bide nazna~eno za ovie slu~ai od strana na dr`avnite organi. Zakonski staratel mo`e da bide ve}e nazna~eniot medicinski specijalist. i }e se informiraat relevantnite vlasti i so nea }e se postapuva soodvetno kako stranski dr`avjanin. 1. Pozitivnata “ocenka za podobnosta za patuvawe” (vo pismena forma) od strana na centarot za socijalna rabota e zadol`itelna pred repatrijacijata. odgovornoto lice za kontakt na IOM i relevantnite medicinski i socijalni ustanovi.5. Bez natamo{no istra`uvawe `rtvite na trgovijata so lu|e vedna{ }e se prenesat vo Tranzitniot Centar za Stranci i dokolku e mo`no }e se smestat na drug prostor oddelno od drugite `rtvi i }e im se obezbedi posebno vnimanie. @rtvite na trgovija so lu|e vedna{ }e bidat ispitani od medicinskite lica na IOM i od nazna~eniot medicinski specijalist. Ako `rtvata e mentalno bolna soglasno so vakvata sostojba se smeta deka ne e vo sostojba da ja izrazi svojata voqa. odnosno MVR (ili vo tekot na preliminarnoto intervjuirawe). Istra`nite vlasti mo`e da ja intervjuiraat hendikepiranata 52 .vija ostanuva soodvetno zgri`eno (Tranziten Centar za Stranci ili druga specifi~na ustanova). Za posebni slu~ai vo koi se smeta za soodvetno izdavawe na humanitarna viza mo`e da se zeme v predvid soodvetno smestuvawe nadvor od Tranzitniot Centar za Stranci. }e se nazna~i praven zastapnik i istiot }e gi zastapuva nejzinite interesi. Koga }e se zabele`i deka `rtva na trgovijata so lu|e e potencijalno mentalno bolno lice od strana na prvite odgovorni organi. odnosno. nivnite odgovorni lica za kontakt }e bidat vedna{ informirani i slu~ajot }e se tretira kako iten. 4. Posebni proceduri za mentalno bolni ili hendikepirani lica-`rtvi na trgovija so lu|e 1. 4.

socijalna i psiholo{ka gri`a (toa mo`e da e pi{ana soglasnost. Vo sprotivno. Vo sorabotka so IOM tie }e odlu~at za soodvetnoto vreme za vra}awe na `rtvata. @rtvata treba da bide vratena vo zemjata od koja poteknuva {to e mo`no pobrzo ako nejzinoto semejstvo. kako izvor na informacii. Intervjuto }e se izvede so cel da se identifikuvaat odgovornite lica za lo{oto tretirawe na `rtvata. e proceneto za sposobno vo celost da se gri`i za nea. 6. od strana na kompetentnite vlasti.mentalno bolnoto lice samo vo prisustvo na praven zastapnik i zakonski staratel i dokolku staratelot se soglasi na toa. Specifi~nite zakonski odredbi va`e~ki vo Republika Makedonija za za{tita na pravata na mentalno bolnata ili na hendikepiranata li~nost }e bidat implementirani vo celost. 8. bezbedni uslovi so soodvetna medicinska. 53 . pravniot zastapnik }e deluva vo nejzin interes i }e sorabotuva so nazna~eniot medicinski specijalist.a imaj}i go predvid posebniot status na `rtvata . NVO zadol`ena za pravna pomo{ }e nazna~i eden ili dvajca od svoite ~lenovi da rabotat edinstveno so slu~aite na mentalno bolni ili hendikepirani lica. i samo vo interes na `rtvata. 7. lista na merki koi treba da se prezemat i drugo). Vo sekoj slu~aj misijata na IOM vo zemjata primatel }e se povrze so relevantnite institucii za socijalni gri`i za da go sledi vra}aweto.`rtva na trgovijata so lu|e . soodvetnite institucii treba da bidat identifikuvani i da gi prezemat specifi~nite proceduri. IOM go zadr`uva pravoto da odbie repatrijacija vo soglasnost so nejzinite interni pravila koga relevantnite vlasti vo zemjata primatel i vo zemjata na repatriacija nema da gi obezbedat potrebnite garancii koi se odnesuvaat na bezbednoto vra}awe na `rtvata. Ako mentalno bolnata li~nost ne mo`e da ja izrazi svojatata voqa.

54 .

so poseben akcent na nivnata pravna validnost.Ulogata na javnite obviniteli vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Predistra`na postapka Posebni istra`ni merki Zakon za javno obvinitelstvo Instrumenti na sorabotka Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Krivi~na prijava Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot O{teteni Podgotovka na obvinitelen akt Glaven pretres Zavr{ni zborovi Postapka po `alba Javnost Celta na ovaa glava e da ni ja prika`e i objasni novata uloga na javniot obvinitel. obezbeduvaweto na dokazite vo postapkata.1.GLAVA 3 PRAKTIKUM . 1. Predistra`na postapka Organiziraniot kriminal kako realna zakana naso~ena kon osnovnite vrednosti na dr`avata e edna od posebno naglasenite pri~ini za 55 . negovoto aktivno u~estvo u{te vo ranata faza na otkrivaweto na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija.

Osobeno zna~ajni se izmenite koi prakti~no zna~at nova uloga na javniot obvinitel. posebniot priod vo otkrivaweto i obezbeduvaweto na validni dokazi. osobeno na nivnata pravna validnost. negovo aktivno u~estvo u{te vo fazata na otkrivawe. a od tie pri~ini. Proporcionalnosta prakti~no zna~i primena na uslovno “poblagata” merka dokolku i so nea mo`e da se realizira celta.2. a vo sistemot na subjekti so ovlastuvawa vneseni se Finansiskata policija i Carinskata uprava na Republika Makedonija. Privremenosta se sogleduva niz ograni~ena primena na ovie merki vo pogled na vremeto na upotrebata i obvrskata za prestanuvawe vo momentot na ostvaruvaweto na celta.neodlo`na reforma vo krivi~no-pravniot sistem na Republika Makedonija. {to dava pogolemi garancii za uspe{nosta vo otkrivaweto i obezbeduvaweto na dokazite. 1. poradi serioznosta na ovoj vid kriminal. negovata kompleksnost. proporcionalnost i privremenost. Delikatnosta na ovie istra`ni merki se reflektira niz mo`nosta da dojdat vo sudir so odredbite od Ustavot koi gi {titat osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Posebni istra`ni merki Vo ~lenot 142-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~na postapka se predvideni procesnite celi i uslovite pod koi mo`at da bidat primeneti posebnite istra`ni merki koi poradi svojata isklu~itelnost se temelat na principite na supsidijarnost. tokmu predistra`na postapka be{e posebno tretirana pri izmenuvaweto na Zakonot za krivi~na postapka. porevolucionerni izmeni i instrumenti. Vo ovaa faza koja dobi i poseben naslov “predistra`na postapka“ (Glava XV). Vo predistra`nata postapka merkite se opredeluvaat so naredba na javniot obvinitel i 56 . no samo koga stanuva zbor za krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal. Vo ovaa smisla. vneseni se pozna~ajnite. Supsidijarnosta prakti~no zna~i upotreba na ovie merki dokolku na drug na~in ne mo`e da se obezbedat podatoci i dokazi ili nivnoto sobirawe bi bilo povrzano so pogolemi pote{kotii.1. kontrolata na nivnata primena e regulirana vo site fazi na postapkata.

za site posebni merki osven od to~kata 1 .sledewe na komunikacii. treba da se pojde od kone~nata cel: Najbrzo i najefikasno obezbeduvawe validen dokazen materijal za site elementi koi ja so~inuvaat su{tinata na krivi~noto delo i validen dokaz za storitelite na krivi~noto delo. Vo ostanatite slu~ai.8 od ~len 142-b i samo vo slu~aj storitelot da e nepoznat.toa samo za onie od to~kite 3 . Vo slu~ajot. odnosno organiziranosta. -Kako da se izbere vistinskata merka? Iskustvata poka`uvaat deka na planot na krivi~noto delo trgovija so lu|e ne sekoja od ovie merki dava efektivni rezultati. kakov kvalitet na soznanija. kaj krivi~noto delo trgovija so lu|e organiziranosta doa|a po definicija. a koi ja reguliraat primenata na posebnite istra`ni merki. vo praksata produciraat (barem od aspekt na javnoobvinitelskoto postapuvawe) mnogu dilemi i pra{awa koi niz praksata treba da dobijat i svoj pravilen odgovor. pritoa koristej}i gi iskustvata od zakonodavstvata na zemji koi podolg period gi prakticiraat ovie merki i imaat verifikuvan uspeh. no ~uvstvitelnosta vo fazata na otkrivaweto i zaokru`uvaweto na strukturata na organizacijata. -Koga aktivno se vklu~uva javniot obvinitel? -[to prakti~no zna~i obrazlo`en predlog na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. osobeno ako se ima predvid deka naj~esto so posebnite merki treba da se otkrie i doka`e organiziraniot karakter na krivi~noto delo? Pri davaweto na odgovor na ovie i mnogu drugi pra{awa od ~isto prakti~en proceduralno-tehni~ki karakter. odnosno javniot obvinitel i koga toj se obra}a do istra`niot sudija? Vo ovaa smisla. Od ovie pri~ini. Tokmu vakvite mo`nosti koi gi ovozmo`uva ZKP. sekako. dokazi treba da go sledat predlogot. sorabotkata me|u javniot obvinitel i ovlastenite organi se nametnuva kako nu`nost u{te vo najranata faza na pre57 . naredba nosi istra`niot sudija na pismeno obrazlo`en predlog na javniot obvinitel. doa|a od faktot {to }e se slu~i vo taa struktura ako imame slu~aj vo nea da se vklu~eni nositeli na javni funkcii odnosno nositeli na vlast. indicii.

Toj ima pravo da bara Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugi nadle`ni organi 58 . kako i za drugi krivi~ni dela za koi e predvidena kazna od najmalku ~etiri godini zatvor. 1. Zakon za javno obvinitelstvo Vo javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija. Ovlastenoto slu`beno lice postapuva po nalozite i upatstvata na javniot obvinitel i pred nego e odgovorno za izvr{uvawe na rabotite. so vnatre{nite akti e izvr{ena raspredelba na posebni specijalnosti od sodr`inata na organiziraniot kriminal. so cel da ostvari finansiska korist.1. i na toj na~in se sledat iskustvata od golem broj zakonodavstva. Oddelenieto postapuva pred site sudovi vo Republikata. a e nadle`no za krivi~ni dela izvr{eni od strana na organizirana grupa od najmalku tri lica koja dejstvuva odreden period. so {to na izvesen na~in se obezbeduva sostojba na porelaksirana profesionalna anga`iranost. {to prakti~no zna~i deka i krivi~nite dela povrzani so trgovijata so lu|e se posebno tretirani i se predmet na postapuvawe na posebna grupa vo ramkite na Oddelenieto. javniot obvinitel mo`e da bara od nadle`nite dr`avni organi da mu stavat na raspolagawe. 1. storitelot ili sou~esnikot da ne se skrie ili izbega. da se otkrijat i obezbedat tragite od krivi~noto delo i predmetite {to mo`at da poslu`at kako dokaz.1.4. ovlasteni slu`beni lica. vo soglasnost so ~len 29 od Zakonot za javno obvinitelstvo e osnovano Oddelenie za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata. a toa barawe za funkcionerot koj rakovodi so organot e obvrzuva~ko. Instrumenti na sorabotka Zaradi ostvaruvawe na efikasnost vo realiziraweto na funkcijata na gonewe na krivi~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal. no i preporaki od me|unarodnite dokumenti. Javniot obvinitel ja naso~uva rabotata na ovlastenite slu`beni lica vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vo drugi nadle`ni dr`avni organi za prezemawe na potrebnite merki za pronao|awe na storitelot na krivi~noto delo.3. So cel da se obezbedi maksimalna efikasnost i racionalnost vo sorabotkata na Oddelenieto so ovlastenite dr`avni organi.distra`nata postapka. vo site fazi na krivi~nata postapka.

kako i pravni i drugi lica se dol`ni da gi prezemat potrebnite merki i sredstva i vo najkratok mo`en rok da mu gi dostavat na javniot obvinitel baranite podatoci. a osobeno na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Carinskata uprava. Pravilnik za organizacija i sostav na Oddelenieto za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Vo ostvaruvaweto na funkcijata na otkrivawe i gonewe na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal. pri izvr{uvaweto na svoite nadle`nosti.5. izvestuvawa i spisi. ima pravo da bara podatoci i od drugi pravni lica i poedinci za koi mo`e osnovano da smeta deka raspolagaat so takvi podatoci ili informacii. kako i od organizaciite {to vr{at javni ovlastuvawa. javniot obvinitel za nivnoto nedostavuvawe }e go izvesti ministerot za vnatre{ni raboti ili drugite odgovorni lica vo drugite dr`avni organi i pravni lica do koi nadle`niot javen obvinitel se obratil i mo`e da predlo`i prezemawe na soodvetni merki opredeleni so zakon. Javniot obvinitel ima pravo da bara od dr`avnite organi i od organite na edinicata na lokalnata samouprava. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugite dr`avni organi.ili pravni lica da gi soberat site izvestuvawa i da prezemat drugi merki zaradi otkrivawe na krivi~ni i drugi kaznivi dela i nivnite storiteli. Javniot obvinitel ima pravo da bara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da mu bidat staveni na uvid dokumentite i drugiot dokazen materijal do koi tie do{le pri otkrivaweto na krivi~nite i drugite kaznivi dela i nivnite storiteli. a mo`e da izvr{i konsultacii i da dobie mislewe od stru~ni lica od soodvetnata oblast {to mu se neophodni za da mo`e da odlu~i. Javniot obvinitel. Oddelenieto sorabotuva i ja naso~uva rabotata na nadle`nite dr`avni organi. Dokolku organite i licata na javniot obvinitel koj postapuva ne mu gi dostavat baranite podatoci. predmeti i izvestuvawa koi mu se potrebni za izvr{uvawe na dejstvata od svojata nadle`nost. spisi. 1.1. izvestuvawa i spisi. da mu dostavat dokumenti. 59 .

Na pismeno barawe na javniot obvinitel ovlastenite funkcioneri i rakovoditeli se dol`ni vedna{ da mu stavat na raspolagawe odredeni slu`beni lica. javniot obvinitel da ne bide informiran za soznanijata na policijata i namerata da se podnese krivi~na prijava. Organite ovlasteni za otkrivaweto . Se slu~uva. Zaedni~ko utvrduvawe na prioriteti. sorabotkata ja ostvaruvaat preku: Me|usebna razmena na informacii. Formirawe na multidisciplinarni timovi. .potpisni~ki na Memorandumot. Koga po pismena naredba se primenuva posebna istra`na merka. Naso~uvaweto na dejstvata i merkite vo predistra`nata postapka. 1. stru~ni mislewa i pismeno obrazlo`eni naredbi dokolku se raboti za posebni istra`ni merki. ovlastenite slu`beni lica kontinuirano go izvestuvaat javniot obvinitel za tekot na primenata i rezultatite od primenata na postoe~kata istra`na merka. taka i od po{irok karakter. policijata doznava za krivi~noto delo trgovija so lu|e i sobira dokazi. javniot obvinitel go vr{i so pismeni upatstva i predlozi. ovlastenoto slu`beno lice postapuva samostojno vo ramkite na zakonskite ovlastuvawa. Po priemot na izvestuvaweto. Toa e pogre{no postapuvawe i mo`e da dovede do 60 .Vedna{ po li{uvaweto od sloboda na lice pod somnenie deka e izvr{itel na krivi~no delo od oblasta na organiziraniot kriminal.6.Vedna{ po soznanieto deka e storeno krivi~no delo od oblasta na organiziraniot kriminal. Dokolku javniot obvinitel ne go prezeme naso~uvaweto. javniot obvinitel vedna{. Memorandum za Sorabotka vo otkrivaweto i goneweto na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal Vo soglasnost so odredbite od Memorandumot. Vo ovaa faza. Formirawe na zaedni~ki informativen centar-sistem. kako od regionalen. organite nadle`ni i ovlasteni za otkrivawe i gonewe.1. na ovlastenoto slu`beno lice mu dava upatstva za prezemawe konkretni merki i dejstva. a najdocna vo rok od tri dena.Oddelenieto sorabotuva so soodvetni oddelenija od drugi zemji i u~estvuva vo me|unarodnite mre`i na javni obviniteli. se dol`ni da go izvestat javniot obvinitel: . Razrabotka na zaedni~ki standardi. Prezemawe zaedni~ki akcii.

problemi vo ponatamo{niot tek na postapkata. Zatoa, konsultaciite so obvinitelot se neophodni so ogled deka pomagaat da se soberat site potrebni dokazi koi bi bile validni vo ponatamo{niot tek na postapkata, kako i naso~uvawe na postapkata vo vistinskiot pravec u{te od samiot po~etok. Naj~esto upotrebuvani dokazi vo postapkite za krivi~noto delo trgovija so lu|e se iskazite na svedocite. Ponekoga{ mo`e da bide mnogu korisno svedocite da se pojavat pred istra`en sudija vo postapkata protiv nepoznat storitel - vo smisla na ~len 148 od ZKP - i vo toj iskaz da dadat pove}e korisni informacii koi mo`at da se koristat ponatamu, koga postapkata }e se naso~i kon konkretni lica. Vakviot iskaz bi mo`el mnogu da pomogne vo zacvrstuvaweto na drugite sobrani dokazi i da dade pogolema sigurnost na policijata i obvinitelstvoto za zapo~nuvawe na krivi~nata postapka. 1.2. Krivi~na prijava Policijata vr{i apsewe i go izvestuva obvinitelot za toa. Pritoa, ako se smeta deka postojat pri~ini za pritvor, se izvestuva obvinitelot za da mo`e da go bara toa od istra`niot sudija, davaj}i soodvetni argumenti. Obvinitelot vo usmenata komunikacija so policijata vo periodot dodeka se podgotvuva krivi~nata prijava gi sobira site podatoci, za da dobie celosna slika za dokazite so koi{to se raspolaga, za kakov nastan se raboti, kako i dali postojat pri~ini za pritvor. Spored ~len 184 od ZKP, pritvor protiv odredeno lice mo`e da se opredeli ako se krie ili postoi opasnost od begstvo, ako postoi osnovano somnenie deka }e gi uni{ti tragite na krivi~noto delo ili }e vlijae na svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite, ili ako postoi opasnost deka }e go povtori krivi~noto delo, }e go dovr{i obidenoto ili }e go stori krivi~noto delo so koe se zakanuva. Isto taka, se sobiraat informacii za toa kade se nao|aat `rtvite na krivi~nite dela i dali ve}e se predadeni vo Tranzitniot Centar za Stranci. Ako ne e vospostavena sorabotka vo prethodnata postapka
61

me|u policijata i obvinitelot, mo`e da se pojavat pove}e problemi za koi{to mo`ebi }e bide docna da se sovladaat, a, sekako, vremeto za sobirawe novi dokazi, razgovarawe so novi svedoci e mnogu kuso, zatoa {to policijata mo`e da gi zadr`i osomni~enite najmnogu 24 ~asa. Otkoga gi uapsile osomni~enite, na policajcite naj~esto im se potrebni okolu 10 ~asa do prviot kontakt so obvinitelot. ^esti se situaciite koga na mnogu va`ni pra{awa ne e odgovoreno, krivi~nata prijava se u{te ne e izgotvena, a u{te se ~eka i na zavr{uvawe na administrativnite raboti vo MVR. Pritoa ne smee da se zanemari i faktot deka vo docnite ve~erni i no}ni ~asovi, obvinitelot, istra`niot sudija i branitelite odbegnuvaat da rabotat, {to dopolnitelno go skusuva vremeto do prvoto pojavuvawe na osomni~enite pred istra`niot sudija. Vo vakva situacija treba da se ima predvid mo`nosta za kratkotraen pritvor, obrabotena vo ~len 186-a od ZKP. Vo ovoj ~len se razrabotuvaat situaciite koga istra`niot sudija mo`e da odredi kratkotraen pritvor od najmnogu 48 ~asa, ako obvinitelot go pobara toa, i ako postojat osnovi za odreduvawe merka pritvor od ~len 184 od ZKP, a obvinitelot sé u{te ne podnel barawe za sproveduvawe istraga ili neposredno obvinenie. Isto taka, javniot obvinitel mo`e da predlo`i kratkotraen pritvor zaradi utvrduvawe na identitetot i proverka na alibito. Vo ovoj slu~aj istra`niot sudija odreduva kratkotraen pritvor od 24 ~asa koj mo`e da se prodol`i za u{te 24 ~asa. Voveduvaweto na ovaa mo`nost vo pogolem del mo`e da gi otstrani problemite koi se odnesuvaat na kusoto vreme za obrabotka na krivi~no-pravniot nastan od strana na policijata vo sorabotka so obvinitelstvoto. 1.3. Obrabotka na krivi~nata prijava od strana na obvinitelot Krivi~nata prijava se podnesuva kaj obvinitelot pred istekot na 24-~asovnoto zadr`uvawe na osomni~eniot. Potrebno e krivi~nata prijava dobro da se prou~i, da se identifikuvaat site elementi na krivi~noto delo, a potoa i da se izvr{i procena dali postojat pri~inite za odreduvawe na merka pritvor. Vo ovaa faza na postapkata va`no e iskustvoto i prisebnosta na obvinitelot da gi
62

proceni dokazite so koi raspolaga policijata, i pravilno da go postavi baraweto za sproveduvawe istraga kako i istra`nite dejstva koi }e bara da gi sprovede istra`niot sudija. Obvinitelot go izvestuva istra`niot sudija deka }e mu podnese barawe za sproveduvawe istraga so predlog za odreduvawe na merka pritvor i se organizira pojavuvaweto na osomni~enite vo sudot, kaj istra`niot sudija. Naj~esto, branitelite na osomni~enite ve}e se nao|aat pred sudot i pri prviot kontakt so niv gi sovetuvaat svoite klienti da se branat so mol~ewe. 1.4. O{tetenite Istovremeno, o{tetenite se smestuvaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Naj~esto e problem da se najde preveduva~ na nivniot jazik. Istra`niot sudija ima obvrska da gi povikuva branitelite na osomni~enite i na soslu{uvaweto na o{teteniot, me|utoa, mnogu e va`no da go stori toa na na~in {to }e bide vidliv vo spisite, za da se doka`e deka branitelot bil izvesten za soslu{uvaweto. Ako branitelot e prisuten i postavuval pra{awa, kako i drugite negovi aktivnosti, treba da se vnesat vo zapisnikot za raspit na o{tetenite. O{tetenite imaat pravo i obvrska da davaat iskaz, a pod odredeni uslovi opredeleni vo ~lenovite 218, 219 i 221 od ZKP mo`e i da bidat oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe. Isto taka, o{tetenite imaat pravo, so niv, pri davaweto na iskazot, da bide i nivniot polnomo{nik koj naj~esto e anga`iran od Nevladina Organizacija od Republika Makedonija. Polnomo{nikot im pomaga na o{tetenite so toa {to gi sovetuva da ne odgovaraat na pra{awa koi bi go izlo`ile svedokot ili blizok rodnina na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe, kako i vo delot na o{tetnoto pobaruvawe. Imalo slu~ai koga istra`niot sudija ne dozvoluval polnomo{nicite na o{tetenite da bidat prisutni za vreme na soslu{uvaweto. Toa e nezakonski i mora da mu se uka`e na sudijata, deka nema nikakva zakonska pre~ka za o{teteniot da ima svoj zastapnik pri davaweto iskaz kako svedok i o{teten. 1.5. Podgotovka na obvinitelen akt Koga istragata }e se zavr{i i predmetot }e se vrati na obvinitelot za odlu~uvawe, obvinitelot pred sebe gi ima site spisi i dokazi so koi treba da odlu~i dali }e podnese obvinitelen akt
63

Naj~esto toa e negirawe na obvinenieto i tvrdewe deka o{tetenite samo rabotele kaj niv. bar i sli~no. na storitelot }e mu se konfiskuva drug imot {to odgovara na pribavenata imotna korist. mora da se ima predvid i mo`nosta za predlagawe konfiskacija na imot i imotna korist pribavena so krivi~noto delo. mnogu e va`no da se ima predvid mo`nosta za predlagawe kaznata zabrana za vr{ewe profesija. a ako nivnata konfiskacija ne e mo`na. vo ~len 97 od KZ se naveduva deka nikoj ne mo`e da zadr`i posredna ili neposredna imotna korist pribavena so krivi~no delo. Inaku. mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna. davaat odbrana. restoran. 1. sudijata koj e odgovoren za postapuvawe po ovoj predmet na krivi~no delo trgovija so lu|e. Zakonot predviduva i mo`nost o{teteniot da bara svoeto imotno pravno pobaruvawe da go namiri od konfiskuvanata vrednost. Naj~esto se vr{i proverka i odmeruvawe na site dokazi. ova odlu~uvawe mora da se napravi brzo. na primer kako nositel na dejnost povrzana so rakovodewe so hotel. Glaven pretres Po zavr{uvaweto na postapkata okolu prigovorite protiv obvinitelniot akt. od storitelot }e se konfiskuva imotnata korist pribavena so krivi~noto delo {to se sostoi vo pari. a dali davale seksualni uslugi na drugi lica toa ne e nivna rabota i deka nemaat nikakva vrska so izvr{uvaweto na krivi~noto delo. podvi`ni ili nedvi`ni predmeti od vrednost. Na pretresot obvinetite koi prethodno naj~esto se branele so mol~ewe. Imeno.protiv obvinetiot ili }e se otka`e od goneweto. se proveruva dali se ispolneti site elementi na krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a od KZ i se podnesuva obvinitelen akt do nadle`niot sud. Isto taka. So ogled na faktot {to naj~esto se raboti za pritvorski predmet. materijalni ili nematerijalni prava. imot ili aktiva. Tie ve}e se zapoznale so site dokazi so koi raspolaga obvinitelot i vrz osnova na toa odlu~uvaat kakva odbrana }e dadat. 64 . Pritoa. ovaa kazna. go zaka`uva pretresot.6. kako i sekoja druga sopstvenost. bidej}i u~estvuval vo istragata. predvidena vo ~len 33 od KZ. dejnost ili dol`nost ako obvinetiot krivi~noto delo go vr{el niz svojata profesija. {to vo praksata ne prestavuva pogolem problem zatoa {to obvinitelot e dobro zapoznaen so predmetot. Taka.

Vo toj slu~aj.O{tetenite. odnosno vo Tranzitniot Centar za Stranci. Toga{ o{tetenata bila soslu{ana von pretres. osobeno ako na toa procesno dejstvo ne bile prisutni branitelot na obvinetiot i obvinetiot za da postavuvaat pra{awa. Ova procesno dejstvo mo`e da bide problemati~no vo smisla dali mo`e da se smeta za pravilno izveden dokaz. Na toj na~in }e se doka`e deka na obvinetiot ne mu bilo povredeno pravoto na pravi~no sudewe. pa osobeno e va`no tie da se analiziraat i da se obrazlo`at na soodveten i stru~en na~in. Tokmu vo ovaa situacija od golema va`nost e pri davaweto na iskazot na o{tetenata vo istragata da prisustvuval ili barem da bil uredno povikan branitelot na obvinetiot. Pritoa. treba da se napravi seriozna i detalna analiza na dokazite. doa|aat na glavniot pretres kade {to se soslu{uvaat vo svojstvo na svedoci. Vo ovaa smisla postoi sudska praksa na Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg. 1. vo praksata. se organizira doveduvawe na o{tetenite. Vo slu~aj o{tetenite da se vratile vo svoite zemji. so posredstvo na me|uvladini organizacii. mo`no e sudijata da odlu~i da gi povika da prisustvuvaat na glavniot pretres i da bidat soslu{ani vo svojstvo na svedoci. Ova od pri~ina deka se raboti za krivi~no delo koe sodr`i pove}e zakonski elementi. Mnogu ~esto se slu~uva o{tetenata kako svedok da ne mo`e da prisustvuva na pretresot pa toga{ se izveduva dokaz so ~itawe na iskazot na o{tetenata daden vo tekot na istragata. a sudeweto bilo odlo`eno. Seto ova treba da se pravi osobeno vnimatelno i kvalitetno zatoa {to krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a od KZ e krivi~no delo koe vo makedonskoto zakonodavstvo postoi samo nekolku godini. i mal del od sudiite dosega se sretnale so nego i 65 .7. Vo praksata e poznat eden negativen primer koga o{tetenata pristignala od druga zemja zaradi soslu{uvawe. ako sé u{te se nao|aat vo Republika Makedonija. Isto taka. odnosno pravoto da mu postavuva pra{awa na svedokot {to go tovari. Zavr{ni zborovi Mnogu e va`no obvinitelot na krajot na pretresot da dade kvalitetni zavr{ni zborovi. i vo ovaa faza na postapkata se zabele`uva problem vo vrska so obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ na jazikot na `rtvata/svedok.

sekoga{ treba da se ima predvid prezumpcijata na nevinost.imale mo`nost da postapuvaat po takvi predmeti. Dosega. Isto taka. 1. Va`no e da se izbegnuvaat voobi~aenite {abloni i konkretno i kvalitetno da se pobivaat argumentite na odbranata. Vo sekoj slu~aj. Prviot aspekt e deka vo krivi~nite postapki za krivi~noto delo trgovija so lu|e javnosta treba da bide informirana kompletno i pravilno. potrebno e maksimalno vklu~uvawe na obvinitelot vo situaciite koga toa e predvideno so zakonot. kako i na analizata na elementite na krivi~noto delo.odgovor na `alba i vonredni pravni lekovi Po dobivaweto na presudata. kako i zakonitosta na vodeweto na postapkata. va`no e da se dade vistinski i seriozen odgovor na navodite vo inicijativite za vonrednite pravni lekovi. Apelacionite i vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija.8. Pritoa. obvinitelot vr{i vnimatelna analiza na presudata i procenuva dali i po koj osnov bi podnel `alba na nea. va`no e javnosta da se zapoznae so pojavnite oblici na ova krivi~no delo za da mo`e {to e mo`no pove}e lu|e da bidat zapoznaeni vo slu~aj. Pritoa. Isto taka. Vo toj slu~aj neophodno e da se podnese odgovor na ovaa `alba. pa vo taa smisla vo javnosta ne treba da se objavuvaat podatoci so koi bi se povredile ovie pravila. So analiza na dosega{nite krivi~ni postapki za krivi~noto delo trgovija so lu|e. da dojdat vo kontakt so vakvata pojava na bilo koj na~in. sekako deka treba da se o~ekuva deka odbranata }e podnese `alba. pri zavr{nite zborovi da se poso~i na sudskata praksa po presudite koi dosega se doneseni vo Osnovnite. Javnost Ovaa tema zaslu`uva posebno da se razgleduva zatoa {to se raboti za mnogu osetliva materija koja mora da se gleda od pove}e aspekti. Vo slu~aj na osuditelna presuda. @alba . va`no e. zatoa {to na toj na~in u{te edna{ mo`e na povisokiot sud da mu se obrati vnimanie na dokazite vrz osnova na koj{to obvinetiot e oglasen za vinoven.9. i vo postapkata po ovie pravni lekovi. Vrhovniot sud na Republika Makedonija ne gi prifa}a{e ovie inicijativi. mo`e da se vidi deka kaj dobar del od niv se podneseni vonredni pravni lekovi. 66 . 1.

Toa e osobeno va`no zatoa {to naj~esto obvinenijata se baziraat na iskazite na o{tetenite. da u~estvuvaat vo postapkata kako svedoci ili o{teteni. vo mnogu neprijatna situacija so objavuvaweto na nivniot identitet kako i nivni fotografii. Vo nedostig na soodvetni propisi za za{tita na svedocite. 67 . Inaku.Me|utoa. Imeno.o{tetenite. ovie lica mo`e da bidat dovedeni vo opasnost ili. Isto taka. pak. pak. vo praksata se poznati pove}e primeri na nekontrolirano davawe na informacii za identitetot na o{tetenite kako i nivno prika`uvawe na televizija {to sekako negativno se odrazuva na o{tetenite vo smisla na pogorenavedenoto. vakvoto objavuvawe na identitetot na svedocite . osobeno e va`no vo javnosta da ne se spomenuvaat podatoci za identitetot na svedocite koi {to se `rtvi na krivi~noto delo. mo`e da dovede do odvra}awe na idnite svedoci vo nekoi drugi postapki da go prijavat krivi~noto delo ili. ne smee da se zanemari vtoriot aspekt na ova pra{awe.

68 .

2004 godina. Nivnata primena e zadol`itelna kako od istra`nite sudii. koj u~estvuva vo pretkrivi~nata postapka vo sodejstvo so MVR. da go zastapuva vo tekot na istragata. celta na ovoj del od Praktikumot e da ima vlijanie i na organite koi postapuvaat vo prethodnite fazi i koi direktno u~estvuvaat vo borbata protiv ovoj vid na organiziran kriminal: MVR. kako organ na progon. Javniot obvinitel. 69 .GLAVA 4 PRAKTIKUM . Se razbira.Ulogata na sudiite vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Pretkrivi~na postapka Istraga Glaven pretres Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija Celta na ovaa glava e da se olesni rabotata na sudiite koga se sretnuvaat so krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija.74 od 22. pa sé do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata. Dosega{nata praksa poka`a deka e potrebna dosledna primena na odredbite od Zakonot za krivi~na postapka. osobeno na onie odredbi od novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. a isto taka i kako organ koj po podnesenata krivi~na prijava so drugite dokazi od MVR e edinstveno ovlasten da podnese barawe za sproveduvawe na istraga pred nadle`niot sud.10. kako organ na otkrivawe na ovie krivi~ni dela i negovata rabota vo pretkrivi~nata postapka i ponatamu do podnesuvaweto na krivi~nata prijava do nadle`noto javno obvinitelstvo. preku analiza na dosega{nata praksa so vakvite slu~ai kako i preku analiza na Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za krivi~na postapka. objaveni vo “Slu`ben vesnik na RM” br. taka i od sude~kite sudii.

Pretkrivi~na postapka Doznavaweto za ova krivi~no delo od MVR doa|a na na~in {to dokolku MVR ima soznanija za osnovi na somnevawe deka se izvr{uva vakvo krivi~no delo na odredeno mesto (individualna stanbena zgrada. kako i od na primer . se obra}a so pismeno barawe do nadle`niot de`uren istra`en sudija zaradi dobivawe nalog za pretres na stan i drugi prostorii. Ovde osobeno se istaknuva potrebata od zakonitost na izvr{uvaweto na dejstvata na MVR pri pretres kako i pri eventualno obezbedu70 . 149 st.Edna od najva`nite karakteristiki na novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP e deka vo niv e postignat visok stepen na harmonizacija i usoglasenost na na{ite normi so evropskite normi i standardi i me|unarodnite konvencii. Vo prodol`enie }e ja objasnime rabotata i ulogata i na istra`niot sudija i na sude~kiot sudija.4 od ZKP -pretres bez svedoci). Osnovna karakteristika na krivi~noto delo trgovija so lu|e e deka se izvr{uva na mo{ne organiziran na~in i deka vo negovoto izvr{uvawe u~estvuvaat pove}e lica. hotel. stan.sopstvenikot . Za izvr{eniot pretres se izgotvuva zapisnik koj mora da bide potpi{an od ovlasteno slu`beno lice na MVR.dr`atelot na stanot i od dvajcata svedoci (isklu~ok e predviden vo ~l. po podignato obvinenie do pravosilnoto zavr{uvawe na krivi~nata postapka.1. 199.200 st. ova e edno od najosetlivite postapuvawa na MVR.1 v. Rabotata na sudot se odviva vo dve fazi i toa : Preku rabotata na istra`niot sudija vo pretkrivi~nata postapka i istragata. i Preku krivi~nite sude~ki sudii koi go vodat i presuduvaat krivi~niot predmet. kako `rtva se javuva `ensko lice koe mo`e da bide polnoletno ili maloletno. 200 i 201 od ZKP). naj~esto. so dosledna primena na odredbite od ZKP (vidi ~l. 1. kako i vo soglasnost so Zakonot za vnatre{ni raboti. Se razbira.198. bidej}i pri izvr{uvaweto na vakvata naredba mora da se pristapuva mo{ne seriozno.v. so ~l. motel). Vo nego.

a se direktno povrzani so `rtvata. na jazikot na `rtvata. potvrda za vrateni predmeti i dr). pri {to samiot istra`en sudija anga`ira. Ovde treba da se istakne faktot deka MVR gi dostavuva i drugite dokazi koi se rezultat od prezemenite posebni istra`ni merki od ~l.3. a koi podocna treba da dobijat svoja potvrda za validnost-zakonitost od OJO. ovlasten sudski preveduva~ koj mora da bide zapi{an vo zapisnikot (i na po~etokot i na krajot na zapisnikot). vo posebni prostorii na MVR. zapisnik za prepoznavawe. Od dosega{nata praksa proizleguvaat prioriteti MVR da obezbedi ovlasten preveduva~ na `rtvata.10. a potoa i od sudot. Isto taka. koi ne mo`at da bidat svedoci bidej}i ZKP dava mo`nost da bidat oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe.vawe na dokazi za koi MVR mora da izdade potvrda za privremeno odzemawe vo soglasnost so ~l. 71 . da bidat potpi{ani od `rtvata vo prisustvo na ovlasten sudski preveduva~. i toa da se konstatira pismeno (zapisnik za priem na krivi~na prijava. a toj potoa do sudot. spored novite Izmeni i Dopolnuvawa na ZKP (“Sl.o{tetenata. Posebno se istaknuva potrebata zapisnikot za prepoznavawe da bide napraven pred istra`en sudija. da go dostavi zaedno so drugite dokazi do OJO. Ako vo zapisnikot za pretres nedostasuvaat potrebnite dve polnoletni lica. Dejstvata {to vo pretkrivi~nata postapka gi prezema MVR treba da bidat prezemani itno.g. Potrebno e MVR.201 st.142-b od novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP.vesnik na RM” br. za da mo`e pobrzo da se op{ti so svedokot . potvrda za privremeno odzemeni predmeti. MVR na javniot obvinitel mora da mu gi dostavi i aktot za zadr`uvawe i zapisnikot za pouka za pravo na branitel za sekoj obvinet kako bi mo`elo da se proveri zakonitosta na postapuvaweto na MVR vo toj del. mo`e da se predizvika nevalidnost na takviot dokaz i toj mora da bide izdvoen od drugite spisi so re{enie na istra`niot sudija. eventualniot dokaz-pismenoto ovlastuvawe od `rtvata za odreden polnomo{nik. kako i zemaweto lica za svedoci od redot na rodnini. dokolku ve}e ne e anga`iran. potrebno e site pismeni dokazi koi gi obezbeduva MVR vo pretkrivi~nata postapka. osobeno spored Izmenite i dopolnuvawata na ZKP Zapisnik na MVR-PS od ovlasteno lice za prifat. nivniot potpis.).stranec koja ne go poznava makedonskiot jazik.2004.74 od 22.

Izmenite i dopolnuvawata na ZKP ne ja reguliraat posebnata istra`na merka od ~l. a nivniot identitet pretstavuva slu`bena tajna.142-b st. Se raboti za vkupno 8 (osum) posebni istra`ni merki predvideni vo ~l. vo soglasnost so ~l.142-v. i 2. Site lica koi u~estvuvaat vo sproveduvaweto na istragite mo`at da se soslu{aat kako za{titeni svedoci. vo koi spa|a i krivi~noto delo . a toa se slednite: 1.142-b) gi naveduva dvata slu~ai. Osobeno vnimanie zaslu`uvaat posebnite istra`ni merki koi vo na{eto zakonodavstvo prvpat se normativno propi{ani so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. Istra`niot sudija mora po slu`bena dol`nost da ja utvrduva zakonitosta na li{uvaweto od sloboda od strana na MVR i za toa da donese re{enie na koe obvinetiot ima pravo na `alba vo rok od 48 ~asa do Krivi~niot Sovet na sudot. a koi na drug na~in ne mo`e da se soberat ili nivnoto sobirawe bi bilo povrzano so golemi te{kotii.188 st.8. so podneseniot dokazen materijal da dostavi i izvod od kaznenata evidencija za obvinetiot/te. Za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku 4 godini. mo`at da se upotrebat kako dokaz vo krivi~nata postapka. Karakteristi~no e toa {to. banda ili drugo zlostorni~ka organizacija. site podatoci. ~l. @albata go odlo`uva izvr{uvaweto na ova re{enie. dokumenti i predmeti pribaveni so primena na posebnite istra`ni merki.trgovija so lu|e. Samiot ZKP (~l. Prepora~livo e MVR.So novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP.1 t. Za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do 5 godini za koi postoi osnovano somnenie deka se izvr{eni od strana na organizirana grupa. spored kaznata i spored izvr{itelot. Se raboti za situacii vo koi e potrebno obezbeduvawe na podatoci i dokazi koi se neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka. koj e dol`en da donese svoja odluka vo rok od 3 (tri) dena. izvestuvawa.142-b od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. vo smisla koj }e donesuva odluka i 72 .1. osobeno ako obvinetiot ne e od mestoto kade {to se nao|a sudot pred koj se pokrenuva krivi~nata postapka. za prvpat se voveduva zadol`itelna obvrska pri rabotata na istra`niot sudija so lice li{eno od sloboda od MVR. koe mu e sprovedeno.

Karakteristika na dosega{nata praksa 73 .5 od ~l.142-|. a po prethodno dobien obrazlo`en pismen predlog od ovlasteniot baratel . Osobeno mora da se ima predvid st. za prvpat vo na{ata praksa. a so nea i . Za prvpat vo Republika Makedonija se dozvoluva MVR vo predistra`na postapka da koristi poligraf. od opravdani pri~ini. kako i vremetraeweto na istra`nata merka koja e regulirana so ~l. vo zavisnost od toa dali storitelot na krivi~noto delo e poznat ili ne. vo zavisnost od toa koj ja izdal naredbata.1. da gi spre~at neovlastenite lica kako i osomni~eniot-obvinetiot i negoviot branitel da mo`at da go utvrdat identitetot na licata koi gi sproveduvale posebnite istra`ni merki od ~l. Istraga Pokrenuvaweto na istragata zapo~nuva od strana na javniot obvinitel koga do istra`niot sudija }e podnese barawe za sproveduvawe na istraga do nadle`niot sud. za {to e potrebna soglasnost od liceto.142-d.142-b st. Potrebno e prisustvo i na branitelot na obvinetiot pri prezemawe na ova dejstvo koe MVR kako pravo. mora da go obezbedi.142-d. so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP se predvideni posebni ovlastuvawa vo predistra`nata postapka na Carinskata uprava i na Finansiskata policija. Site drugi istra`ni merki se predvideni vo nadle`nost na OJO i istra`niot sudija. se dostavuva: . Treba da se ima predvid i sodr`inata na naredbata {to ja izdava istra`niot sudija.Izve{taj. vo soglasnost so ~l.2.Celokupnata dokumentacija pribavena so primena na posebnata istra`na merka.koj e vo procedura. bidej}i toa e ostaveno da se regulira so poseben zakon .MVR ili OJO.3 i 4.kako }e te~e celata postapka.Zakon za sledewe na komunikacii . a ako e maloletnik. Isto taka. so decidno navedena sodr`ina vo ~l.3 od ZKP. so prepis na spisite. vo soglasnost so ~l. bidej}i toj predviduva OJO i istra`niot sudija na soodveten na~in. soglasnost na roditelot-staratelot. da bide prodol`ena za u{te 3 meseci. kade {to e predvideno maksimalno traewe od 4 meseci so mo`nost. 1. kako {to ve}e predhodno e napomenato.143 st. Za seto ova do OJO ili istra`niot sudija. bez li~ni podatoci.

Posebno treba da se istakne deka vo tekot na istragata se vr{i soslu{uvawe na `rtvata vo svojstvo na svedok – o{teten – edna ili pove}e. vo soglasnost so ~l. kako i odr`uvaweto na redot vo prostorijata. Istra`niot sudija e dol`en vo zapisnikot za soslu{uvawe na obvinetiot posebno da go notira prisustvoto na branitelot. Na soslu{uvaweto na obvinetiot sekoga{ e prisuten i javniot obvinitel kako i branitelot na obvinetiot. do Krivi~niot Sovet na sudot. a mo`e da se raboti i za soslu{uvawe na maloletno lice. Ako se odbie predlogot na javniot obvinitel za odreduvawe na merkata pritvor. kako i soslu{uvawe na eventualnite drugi svedoci. po celosno razgleduvawe na spisite na predmetot. Ovde e potrebno da se uka`e na nu`nosta od avtoritativno postapuvawe na istra`niot sudija koe podrazbira striktna primena na odredbite od ZKP pri soslu{uvaweto i postavuvaweto na pra{awata. Po priemot na baraweto za sproveduvawe na istraga so predlog za odreduvawe na merka pritvor. a potoa i dozvola za 74 . vo toj slu~aj se donesuva pismeno re{enie za odbivawe na predlogot i protiv nego e dozvolena `alba od strana na strankite vo rok od 48 ~asa od priemot.185 noviot st. `albata ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto. so {to ne se odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto. pristapuva kon soslu{uvawe na obvinetiot-te. Po eventualno izjavenite `albi odlu~uva Krivi~niot Sovet na istiot sud vo rok od 48 ~asa.e deka vo site slu~ai javniot obvinitel. a protiv merkata pritvor dozvolena e `alba vo rok od 24 ~asa od priemot na ova re{enie od strana na branitelot. a po taa `alba odlu~uva Krivi~niot Sovet na sudot vo rok od 48 ~asa. no. {to e novina vo soglasnost so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP (~l. kako i zapisni~arot.2 od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. istra`niot sudija. vo rok od tri dena od priemot na re{enieto. vo ~ij nacrt e predviden reflektiven period od 3 meseci.116 st. do Krivi~niot Sovet na sudot. dokolku e anga`iran. Po zavr{uvaweto na soslu{uvaweto na obvinetiot-te. pri {to praksata uka`uva na potrebata pri soslu{uvawe na maloletnoto lice zadol`itelno da bide prisutno i lice -pedagog od Centarot za socijalni raboti. predlaga i odreduvawe na merka pritvor. Vo podgotovka e nov Zakon za stranci. istra`niot sudija go razgleduva celiot predmet i po celosna analiza na site dokazi se odlu~uva za donesuvawe na re{enie za sproveduvawe na istraga i za odreduvawe ili ne na merka pritvor.4). Protiv re{enieto na istra`niot sudija dozvolena e `alba i toa na re{enieto za sproveduvawe na istraga. vo baraweto za sproveduvawe na istraga.

Praksata poka`uva deka po izvr{eniot raspit na obvinetiot-te potrebno e da pomine razumen rok . dokolku `rtvata e tamu. i po izvr{enata dostava da se vrati. Ne smee da se dozvoli da se konstatira deka go poznava makedonskiot jazik i deka go zboruva. Ova e osobeno va`no koga ima pravosilen obvinitelen akt po zavr{enata istraga. i dostavuva~ot li~no da í ja vra~i pokanata so svoera~en potpis na dostavnicata. so specijalna dostava. Na krajot na zapisnikot da se notira deka nitu OJO. Dosega{nata praksa uka`uva da se obrati vnimanie na na~inot na povikuvawe na `rtvata zaradi soslu{uvawe. bidej}i e verojatno predmetot da e so merka pritvor. a mnogu ~esto `rtvata e stranec. koj toga{ uka`uva deka ne bil na soslu{uvawe na `rtvata zaradi {to bara nejzino prisustvo na glavniot pretres. Od vnatre{nosta na Republika Makedonija. za {to dosega se imaat proizneseno stru~ni lica od nevropsihijatriskata oblast. bidej}i e najlesno i najdobro soslu{uvaweto da se vr{i so ovlasten sudski preveduva~.7 od ZKP. dokolku vidi od spisite na predmetot deka se raboti za `rtva-stranec. Ovaa postapka mora da ja organiziraat samite sudii. a toa podrazbira ovlasteniot sudski dostavuva~ da pojde vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje. ili preku ovlasteno slu`beno lice na Centarot da se vra~i i vedna{ uredno potpi{ana dostavnicata da se vrati vo sudot. istra`niot sudija. Vo zapisnikot za soslu{uvaweto mora da bide notirano deka soodvetniot ovlasten sudski preveduva~ e prisuten na raspitot na `rtvata. Ova pravo na `rtvata proizleguva od ~l.mo`ebi 10 (deset) dena. Najprvo. nitu branitelot nemaat drugi pra{awa.prestoj na @TL do 6 meseci so mo`nost za prodol`uvawe. preku Pretsedatelot na sudot. Praksata uka`uva na nu`nosta vo zapisnikot za soslu{uvawe na `rtvata zadol`itelno da se notira prisustvoto ili neprisustvoto na branitelot na obvinetiot za da se eliminira prigovor po ovoj osnov od negova strana na glavniot pretres. treba da obezbedi ovlasten sudski preveduva~ od i na jazikot na `rtvata. dostavuva~ot treba so slu`beno vozilo da dojde vo Centarot vo Skopje. pa duri potoa da se vr{i raspit na `rtvata. Potrebno e toa da se izvr{i so pokana. Na krajot na soslu{uvaweto preveduva~ot mora da í go pro~ita na 75 . Toa se objasnuva so pri~inata deka `rtvata se u{te se nao|a pod silen psiholo{ki pritisok od traumite {to gi do`ivuvala. koga sude~kiot sudija treba da go sro~uva predmetot kako iten.

270-a i 270-b od glavata XIX “Za{tita na svedoci. i kako svedok. 223 st. pa vo taa smisla. vo ~l. -Da predlo`i dokazi za krivi~noto delo i za storitelot. Prepis od iskazot na `rtvata. toga{ soslu{uvaweto na `rtvata/svedokot se vr{i samo vo prisustvo na OJO i IS. deka do`iveala i do`ivuva golem psiholo{ki stres. Posebno treba da se ima predvid deka spored noviot ~l. na mesto {to garantira za{tita na negoviot identitet. 2 od Izmenite i dopolnuvawata na ZKP ako `rtvata/svedokot uskrati iznesuvawe na podatoci od st. i kako o{tetena (`rtva). 270-a (opasnost od zapla{uvawe. zdravjeto ili fizi~kiot integritet ili e potrebna nivna za{tita). kako i preveduva~ot. Za ovie prava istra`niot sudija e dol`en da ja zapoznae i pou~i `rtvata i podetalno da í gi objasni za da gi razbere. Toa zna~i deka ako se ispolneti uslovite od ~l. odnosno Pretsedatelot na Sovetot. a toa mora da se konstatira i so izjavata na `rtvata deka otkako í e pro~itan od strana na preveduva~ot. na sorabotnici na pravdata i na `rtvite”. opasnost po `ivotot. -Da predjavi o{tetno pobaruvawe. Ovde se uka`uva na pravata od ~l. 270-b.`rtvata zapisnikot. So novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. za{titata na licata mo`e da se izvr{i na slednive dva na~ina: 76 . i toa na ednostaven na~in. 1.deka (ako) gi razbrala svoite prava. 3. toga{ OJO ili IS ili Pretsedatelot na Sovetot mo`e da go prekine ispituvaweto i vo rok od 24 ~asa da prezeme dejstva od ~l. taa go razbira i deka nema zabele{ki. ~l. bez potpis. zakana so odmazda. a potoa go potpi{uva. po mo`nost bez pravna terminologija. 55 od ZKP spored koi `rtvata/svedokot ima pravo: -Da uka`e na site fakti. Zna~i. mu se dostavuva na obvinetiot i na branitelot koi mo`at pismeno preku sudot da postavuvaat pra{awa na `rtvata. kako i -Za pravoto da gi razgleda spisite na predmetot {to mo`e da se uskrati dodeka ne bide soslu{ana. Praksata poka`uva deka `rtvata e pod silen psiholo{ki pritisok. so prosti zborovi. u{te pred zapo~nuvaweto na nejzinoto soslu{uvawe treba da í se objasnat nejzinite prava {to gi ima spored ZKP. vo soglasnost so Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. 223-a st.223-a se predviduva `rtvata/svedokot da mo`e da go uskrati iznesuvaweto na podatoci od ~l. i potoa nejziniot odgovor da se vnese vo zapisnikot .

ne{to {to navistina ne smee da se dozvoli. Ako se razgleduvaat spisi. da gi ~uvaat kako tajna kako i opredelenite fakti ili podatoci {to pri toa gi doznale i }e im uka`e deka oddavaweto na tajna pretstavuva krivi~no delo. kako i merkite na za{tita i na~inot na nivnoto sproveduvawe se opredeluvaat so zakon. pa duri i imeto i prezimeto na `rtvite/svedoci. bidej}i toa go baraat interesite na moralot. 4. ~esta i dostoinstvoto na `rtvata. Javniot Obvinitel na Republika Makedonija podnesuva predlog do nadle`noto telo za donesuvawe odluka za vklu~uvawe vo Programata. Vo dosega{nata praksa od rabotata na sudiite na ovoj vid krivi~ni dela. 233-a i ~l. nadle`nostite na ova telo. no za ova e potrebno prethodno i sudovite da bidat soodvetno tehni~ki opremeni. istra`nite dejstva {to gi prezema toj ili razgleduvaweto na spisite na predmetot. Cenej}i go duhot na novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. So poseben na~in na ispituvawe i u~estvuvawe vo postapkata na mesto {to ja garantira za{titata na negoviot identitet. Sostavot. IS ili Pretsedatelot na Sovetot. Ova se uka`uva kako nu`nost. 223 st. Barawe za vklu~uvawe vo Programata do Javniot Obvinitel na Republika Makedonija mo`e da podnese nadle`niot OJO. Ovaa naredba }e se vnese vo zapisnikot pred prezemaweto na dejstvoto. potrebno e istra`niot sudija so zapisnik da im naredi na prisutnite lica. 3 od ZKP. 234 st. treba da se istakne deka ako svedokot ne ja uskrati mo`nosta da dava podatoci vo soglasnost so ~l. Ovde mora da se ima predvid i mo`nosta. deka svedok ili ve{tak mo`e da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koga se nao|a na teritorija na druga dr`ava. a koe saka da gi razgleda spisite. vo soglasnost so ~l. Dokolku postojat okolnosti za vklu~uvawe vo Programata. {to ja predviduvaat novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP vo ~l.1. toga{ istra`niot sudija treba da sostavi slu`bena bele{ka i na nea treba da se potpi{e i liceto {to e predupredeno. bidej}i dosega{nata praksa poka`uva deka golem broj podatoci neovlasteno odat vo javnosta. 171 od ZKP. posebno ~l. dokolku vo baraweto za sproveduvawe na istra77 . 295-a. i 2. imaj}i go predvid faktot za nu`nosta od za{tita na bezbednosta. So vklu~uvawe vo Programa za za{tita na svedoci.

). Dadenite mo`nosti vo ovie izmeni treba da bidat maksimalno iskoristeni. po nivnoto pravosilno okon~uvawe ne e pokrenata nitu edna gra|anska postapka za nadomest na {teta od strana na `rtvite ili nivnite polnomo{nici.psihijatar. vo ~l. 2 se predviduva sudot so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven. vo odnos na o{tetnoto pobaruvawe. Novina e i mo`nosta istra`niot sudija da donese re{enie za obezbeduvawe na predmeti ili imot po barawe na druga dr`ava vo soglasnost so me|unarodnite dogovori koi se ratifikuvani od strana na Republika Makedonija. a sé so cel za pobrzo i poefikasno okon~uvawe na krivi~nata postapka za da mo`e `rtvata svoeto pravo da go ostvari vo ovaa postapka. potrebno e istra`niot sudija. toga{ toa. Pri izdavaweto na ovaa naredba rokot za izgotvuvawe na ve{ta~eweto da bide {to e mo`no pokratok i so uka`uvawe deka stanuva zbor za pritvorski predmet so eventualna `rtva – stranec. da naredi izgotvuvawe na ve{t naod i mislewe – ve{ta~ewe od strana na lice . Glaven pretres Po podigaweto na obvinenieto (obvinitelen akt ili predlog) istoto se podnesuva do nadle`niot sud . vo odnos na nematerijalnata {teta (bolka. 101 st. Po zavr{uvaweto na istragata spisite mu se dostavuvaat na OJO na natamo{no odlu~uvawe. 1. za nego. odnosno sredstva i da gi stavi pod nadzor na sudot.ga ne e predlo`eno ve{ta~ewe od strana na OJO. dokolku se predjavuva od strana na `rtvata i dokolku e precizirano od strana na `rtvata ili od nejziniot polnomo{nik. da odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto pobaruvawe. so pismena naredba. strav i dr. Vo soglasnost so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. se podnesuva pred nadle`niot sud. so posebno pismeno re{enie. pa makar i opredeluvaj}i pravi~en nadomestok. treba da se ima predvid osobeno odredbata od ~l.3. Dokolku vo konkretniot slu~aj obvinetiot/te imaat imot ili sredstva. treba da go obezbedi toj imot. Dokolku so obvinitelskata odluka e podignato obvinenie. istra`niot sudija. kade soglasno odredbite od Su78 . Zatoa. so novite Izmeni i dopolnuvawa na ZKP. vo dovolen broj primeroci i so site dokazi. Vakvoto nu`no postapuvawe na istra`niot sudija se dol`i na faktot deka vo dosega{nata praksa na zavr{enite predmeti od ovoj vid na krivi~no delo. 203-a za privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva {to se vo vrska so krivi~noto delo.

sestrano. a delumno i glava 23redovni pravni lekovi (~len 359 i 360). sudewe vo razumen rok. tuku aktivno i nepristrasno da rakovodi so 79 . upotreba na jazikot razli~en od slu`beniot. taka i po obvinetiot. Zapazuvaweto na primenata na osnovnite na~ela. e ume{nosta na sude~kiot sudija da postapuva brzo. Od momentot na davaweto na predmetot na sude~kiot sudijata. ekonomi~no i so pravilna primena na odredbite od ZKP. e su{testvena i od aspekt na toa {to vo istite se preto~eni i osnovnite principi za za{tita na ~ovekovite prava i vladeeweto na pravoto predvideni vo me|unarodnite dokumenti koi se ratifikuvani i potpi{ani od Republika Makedonija (prezumpcija na nevinost. vrz osnova na koj podocna treba da se donese meritorna odluka po predmetnoto obvinenie. vo sprotivno dr`avata mo`e da bide zadol`ena da pla}a {teti. protokoli) koi pokraj Zakonot za krivi~nata postapka i Ustavot na Republika Makedonija se izvorot na pravoto i nivnata primena e od zadol`itelen karakter. Od zna~ewe za pravilno postapuvawe vo tekot na glavniot pretres. Vo ovoj del osobeno }e se akcentiraat odredbite va`ni za postapuvawe po obvinenijata koi gi opfa}aat delata od organiziraniot kriminal. so nivno nepravilno primenuvawe ili neprimenuvawe.. pravi~no sudewe. Se podrazbira deka na glavniot pretres sude~kiot sudija gi primenuva istite odredbi od ZKP vo koi e predvidena ingerencija na Pretsedatelot na Sovetot.dskiot delovnik se oformuva krivi~en predmet i se dava na postapuvawe na sude~kiot sudija. efikasno. Poznavaweto na me|unarodnite dokumenti (konvencii. Ovie dokumenti sobeno se zna~ajni za sude~kiot sudija vo konkretni procesni situacii na primer ~len 295-a od Izmenite i dopolnenijata na ZKP koga pri soslu{uvaweto na svedok ili ve{tak se primenuvaat odredbite od ZKP i od Vtoriot Dopolnitelen Protokol na Evropskata Konvencija za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nata materija. kako po `rtvatao{tetenata. kako i site odredbi od ZKP (osnovniot tekst i izmenite i dopolnenijata) se primenuvaat vo site postapki nezavisno od krivi~noto delo-predmet na obvinenieto. Ovie odredbi.Ustav” na krivi~nata postapka. glava 21-glaven pretres i glava 22-izrekuvawe presuda. Ulogata na sude~kiot sudija kako Dominus Litis podrazbira istiot ne samo da odlu~uva po obvinenieto. a osobeno e va`no sekoga{ i vo tekot na celata krivi~na postapka da se zapazi primenata na op{tite odredbi od ZKP-glava 1 “osnovni na~ela” (~len 1 do ~len 20) bidej}i istite se . res judicata). bidej}i ovie predmeti nosat opasnost od nesogledlivi posledici po u~esnicite vo postapkata. istiot postapuva soglasno odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka: glava 20-podgotovki za glaven pretres.

mo`e da podnese barawe za preispituvawe na obvinenieto (~len 269 od ZKP). Konkretni dejstvija na sude~kiot sudija Podgotovki za glaven pretres Koga sude~kiot sudija }e go dobie predmetot vo rabota. Otkako }e pomine toj rok. predlogot za izveduvawe dokazi).1. da ne dozvoli strankite da gi zloupotrebuvaat svoite prava. osobeno dali ima dokazi vrz osnova na koi nemo`e da se zasnova sudska odluka). ovaa faza e skratena. Vo praksata naj~esto filter na obvinenieto e prigovorot na obvinetiot ili negoviot branitel. da sledi {to se slu~uva na glavniot pretres. bidej}i ne e predvideno zaka`uvawe na javna sednica po prigovorot (stav 2 na ~len 261 e izbri{an). vo razumno vreme go zaka`uva glavniot pretres (treba da se ostavi dovolno vreme za podgotovka na odbranata). a potoa ako ne e podnesen prigovor ili istiot e otfrlen. So Izmenite i dopolnuvawata na ZKP.glavniot pretres. Sude~kiot sudija dava naredba da se dostavi primerok od obvinenieto na obvinetiiot i negoviot branitel za da se zapazi rokot za prigovor (ako se raboti za obvinitelen akt). Prviot filter za obvinenieto koj go primenuva sude~kiot sudija e ~len 255 od ZKP (ako obvinenieto ne e propisno sostaveno. na koj na~in bi ja odolgovlekuvale postapkata. Vo ovaa faza-podgotovka za glavniot pretres. a koga Sovetot.3. sudijata treba da obrati osobeno vnimanie na ovlastuvaweto od stav 3 na ~len 271 od ZKP .dokazi vrz osnova na koi nemo`e da se zasnova sudska odluka. 1. kakvi pra{awa se postavuvaat (da gi dozvoli ili ne). Ako se raboti za obvinenie za krivi~no delo koe nalaga zadol`i80 . treba da se zapazi rokot od najmnogu 30 dena od denot na priemot na obvinenieto vo sudot (~len 271 od ZKP). a o{tetenite-`rtvite se stranski dr`avjani (vo praksata naj~esto nemaat regulirano zakonski prestoj vo Republika Makedonija) treba da se postapuva poitno od voobi~aeno. kako se odnesuvaat strankite (redot vo sudnicata). i da znae koga po predlozite na strankite odlu~uva toj. Koga se raboti za pritvorski predmet (vo praksata skoro site predmeti koi se odnesuvaat za trgovija so lu|e se pritvorski). najva`no e isklu~itelno vminatelno i temelno da gi prou~i spisite i da dobie prvi~na slika za obvinenieto i krivi~no pravniot nastan (dokazite pribrani vo istragata. osobeno opisot na deloto. Vo sekoj slu~aj.

neobezbeduvawe na tehni~ki sredstva za izveduvawe na dokazite i sli~no. o{tetenata. da se prezeme specijalna dostava na pokanata za istata. a javnosta mo`e da se isklu~i i vo fazata na dokaznata postapka. bidej}i toa se dejstvija koi gi prezema Pretsedatelot na Sovetot za obezbeduvawe na efikasna za{tita na svedocite. Seto ova e potrebno za da se a`urira postapkata i da mu se dade pravilen i dinami~en tek na glavniot pretres koj ne smee da se odlo`uva od trivijalni pri~ini (vo praksata naj~esto neuredna dostava na pokanite. Vo tekot na glavniot pretres javnosta zadol`itelno se isklu~uva samo ako se soslu{uva kako svedok lice pomlado od 14 godini-~len 316 stav 3 od ZKP. Glaven pretres Dokolku sude~kiot sudija gi napravil neophodnite podgotovki za glavniot pretres. a obvinetiot nema anga`irano branitel (isklu~ok se pritvorskite predmeti). Za celo vreme sude~kiot sudija treba da bide kontaktibilen i otvoren za sorabotka so strankite po pismen ili usmen pat i da prezeme se {to e potrebno vo vrska so predlozite ili uka`uvawata. Sudijata treba da postapuva sestrano i dokolku do nego doprat i notorni fakti (dokolku se uka`uva na mestoto na prestojot na `rtvata-o{tetenata koja }e treba da bide soslu{ana kako svedok. ~len 66 stav 3 od ZKP). sorabotnicite na pravdata. nivnite zastapnici i branitelite) i toa vedna{ od samoto otvarawe na zasedanieto. na istiot mora da mu se nazna~i branitel po slu`bena dol`nost u{te vo fazata na dostavata na obvinenieto (na ovoj na~in se skratuva vremeto na postapkata. toga{ istiot uspe{no }e se odviva. vo delot koga o{tetenata-`rtvata dava izjava odnosno svedo~i. prvo {to treba da napravi sude~kiot sudija e da ja isklu~i javnosta (isklu~uvaweto ne se odnesuva na strankite. Ova e od osobena va`nost vo predmetite za organiziran kriminal ako treba da se primenat ~len 270-a i ~len 270-b. `rtvite kako svedoci vo to~no opredelenite slu~ai.telna odbrana. ako se javi potreba za primena na ~len 270-a i ~len 270-b od Izmenite i Dopolnenijata na ZKP i sli~no). sude~kiot sudija ne vodi predevidencija). Vo slu~aite na organiziran kriminal so dejstvija na seksualni zloupotrebi na `rtvite-svedoci. Ima mo`nost toa da se napravi i do zavr{uvaweto na glavniot pretres-~len 279 do 282 od ZKP. 81 .

da ne gi premol~uva relevantnite fakti). za odbrana }e se smeta izjavata dadena pred istra`niot sudija). osobeno na obvinetiot (dobiva ubeduvawe deka sudeweto e fer. Su{testveno e da se predo~at razlikite vo odbranata na obvinetiot dadeni vo istragata i na glavniot pretres. 306 i 308 od ZKP). sudijata }e zabrani kapciozni. pa se namaluva mo`nosta od zloupotreba na sude~kiot sudija da menuvapreprava. osven po soglasnost na strankite ako ne{to {to e nesporno me|u niv i ka`ano na glavniot pretres e tehni~ki propu{teno da se navede. razumno. Sude~kiot sudija ne treba da dozvoli nitu zloupotreba. 82 . Zapisnikot za vodeweto na glavniot pretres e odraz na ona {to se slu~uvalo na glavniot pretres i samo ona {to e navedeno vo istiot mo`e da se koristi pri odlu~uvaweto (nemo`e da se menuva.Vo vrska so rakovodeweto so glavniot pretres. podgotvenosta. da mu go uskrati pravoto na branitelot-~len 295. kako i na o{tetenata`rtva-svedok (steknuva doverba za da svedo~i slobodno so kontrolirani emocii. 74. osobeno me|u obvinetiot i negoviot branitel koi za celo vreme mo`at da se dogovaraat. Vo fazata na ispituvawe na obvinetiot najva`no e sudijata razbirlivo da mu gi objasni poukite i pravata na obvinetiot (~len 63. koja o~igledno e vovedena vo interes na po~ituvawe na avtoritetot na sudot i sudijata kako nositeli na sudskata vlast (site stanuvaat koga vleguva Sovetot. a vo isto vreme se ovozmo`uva i polesna komunikacija. Ova se reflektira i na atmosferata vo sudnicata. site {to se soslu{uvaat se svrteni nakaj strankite. novina e ~len 303-a. pravi~no i sli~no). na pravniot zastapnik na obvinetiot ili na `rtvata-o{tetenata i nivnite braniteli i polnomo{nici (vo slu~aj na zloupotreba mo`e da gi ukori. a psiholo{ki vlijae i na strankite. Novina e {to strankite zadol`itelno dobivaat primerok (~len 301 stav 2 od ZKP od Izmenite i dopolnenijata). strankite sedat nasproti Pretsedatelot na Sovetot. Vo vrska so po~etokot na glavniot pretres. kreativnosta i avtoritativnosta na sudijata. pari~no kazni. da mu opredeli pritvor na svedokot. obvinetiot privremeno da go otstrani od sudnica. spretnosta. sugestivni pra{awa i pra{awa {to ne se odnesuvaat na predmetot (~len 310/2 i 211 od ZKP). ili treba da se ispravi). nitu skratuvawe na pravata na obvinetiot. fleksibilnosta. dodava i vadi odredeni delovi na zapisnikot. 136 od ZKP). najmnogu treba da dojde do izraz ume{nosta. Vo ovoj del novina e ~len 309/5 (ako na pretresot obvinetiot se brani so mol~ewe. da go otpovika branitelot na obvinetiot. obvinetiot sedi do branitelot). sposobnosta. osven koga obvinetiot dava odbrana. zakonski. 312.

Zavr{ni zborovi Glavniot pretres zavr{uva so zavr{nite zborovi na strankite vo koi istite go iznesuvaat ona {to imaat da go ka`at vo vrska so obvinenieto (vo praksata posoodvetno i poefikasno e da se dozvoli strankite neposredno i direktno na zapisnik da gi iznesuvaat svoite zavr{ni zborovi. tolkuva~ za gluvonemi i sli~no. Tie mora da bidat neposredno soslu{ani na glavniot pretres (~len 325/1 od ZKP od izmenite i dopolnenijata). Upatno e po objavuvaweto strankite (obvinetiot ) da se opomenat za promena na adresite. (vo praksata golem pro83 . t. Ovaa novina mu dava dopolnitelna za{tita na moralniot. psiholog. bidej}i vo ovaa faza se izveduvaat dokazi vrz osnova na koi potoa treba da se donese meritorna odluka. @rtvata-svedok treba precizno da se pou~i za svoite prava (o{tetno pobaruvawe. Obvinetiot mo`e da se otstrani od sudnicata. ako na toj na~in a po uka`uvawe na `rtvatasvedok proizleze deka istata slobodno i bez strav }e go iznese svedo~eweto. duri i ako ne se povikani (vo praksata toa doveduva{e do beskone~no odolgovle~uvawe na postapkata). materijalni tro{oci) no i za obvrskite celosno i vistinito da go iznese toa {to go znae. davaat svoe mislewe koe ne e obvrska za Sovetot pri odlu~uvaweto.e. a javnosta mo`e da se isklu~i pri objavuvaweto na pri~inite za presudata. psihi~kiot i fizi~kiot integritet na `rtvata-svedok. osven vo to~no odredenite slu~ai. pedagog. a ne toa da go pravi sudijata-Pretsedatelot na Sovetot). Strankite samo se soslu{uvaat. Dokolku `rtvata neposredno se soslu{uva (dol`na e da se otpovika na sudskata pokana inaku trpi kazneni merki) mora da se obezbedat ovlasten sudski preveduva~ na jazikot {to go zboruva. psihijatar. se osobeno va`ni za utvrduvawe na materijalnata vistina i relevantnite fakti. Objavuvawe na presudata Presudata se objavuva sekoga{ javno (pa duri i koga bila isklu~ena javnosta). Soslu{uvaweto na svedocite i o{tetenata-`rtva kako svedok. I po odnos na drugite svedoci e vovedena novina (stav 3 od ~len 325 od Izmenite i dopolnuvawata) pa soglasno izmenite pove}e ne e potrebna soglasnost za ~itawe na iskazite na svedocite koi ne do{le na pretresot.Fazata na dokaznata postapka na glavniot pretres e od isklu~itelna va`nost.

pritvorot e zadol`itelen po osnov na kaznata (~len 345/1 od ZKP) i za toa se nosi posebno formalno re{enie. no naprotiv istiot treba i vo ovaa faza aktivno da u~estvuva i postapuva i da najde soodveten zakonski na~in da ja vra~i presudata na strankite. da se gri`i `albata da se dostavi do sprotivnata strana za odgovor.blem e dostavuvaweto na presudata. 84 . Vo slu~aj na izre~eni visoki kazni zatvor (pet ili nad pet godini). dokolku ne se raboti za pritvorski predmet). i da go a`urira postapuvaweto (toa e od isklu~itelen interes za site u~esnici-obvinetiot ~eka kone~en ishod. a prepora~livo e za vakvite predmeti rokot da bide {to pokratok (vo praksata naj~esto ulogata na sude~kiot sudija e pasivna vo ovoj del. ako obvinetiot ne se nao|a vo pritvor). dokolku se raboti za stranski dr`avjanin). Postapka po `alba Ulogata na sude~kiot sudija e da ja ispita navremenosta i dozvolenosta na `albata (~len 359 od ZKP). Izrabotka i dostava na presuda Vo ovaa faza mora da se zapazat rokovite od ~len 347/1 od Izmenite i dopolnuvawata. `rtvata-o{tetenata ~eka pravosilnost za ostvaruvawe na o{tetnoto pobaruvawe i zaminuvawe vo svojata mati~na zemja.

zatoa {to `rtvata u{te vedna{ ili koga toa go dozvoluvaat uslovite vo pretkrivi~nata postapka. Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Pravnata pouka i pomo{ na `rtvite na trgovijata so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka e neophodna. treba da se pou~i za site nejzini prava.Iskustva na advokat Aneta Bateva Celta na ovaa glava e da ja objasni ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo postapkata protiv trgovecot i da gi izlo`i iskustvata na pravnite zastapnici/advokatite vo vakvi slu~aite pred makedonskite sudovi. 1.Ulogata na pravnite zastapnici na `rtvite na trgovija so lu|e vo procesiraweto na delata povrzani so trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti Ulogata na pravniot zastapnik na `rtvata na trgovija so lu|e vo tekot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava Prvi~en kontakt so `rtvata Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskata postapka Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e Praksa i teorija . koga vo odredeni slu~ai pravniot zastapnik/advo85 . no.Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova Slu~ai pred makedonskite sudovi .1. Praksata od minatoto. i obvrski koi gi ima vo soglasnost so doma{noto zakonodavstvo.GLAVA 5 PRAKTIKUM .

Ne retko se slu~uva pri davaweto iskaz od strana na `rtvata pred istra`en sudija ili na glaven pretres. treba da se izbegnuva. Od druga strana. Prepis od zapisnikot so iskazot na svedokot.katot i `rtvata se sre}avaat prvpat neposredno pred `rtvata da dade izjava pred istra`niot sudija (slu~ai koga `rtvata ne e navremeno pokaneta). Vo takva konstelacija edinstven koj mo`e da ja za{titi `rtvata e nejziniot polnomo{nik. 86 . odnosno nejziniot iskaz. so {to ja omalova`uva i ja poni`uva. na popristapen na~in da í gi objasni statusot.270-a od Zakonot za krivi~na postapka spored koj `rtvite (o{tetenite) koi vo postapkata se javuvaat kako svedoci }e bidat soslu{uvani samo vo prisustvo na javniot obvinitel i istra`niot sudija. bez negov potpis }e se dostavuva do obvinetiot i negoviot branitel. odnosno nejziniot advokat. iako i javnoto obvinitelstvo i sudovite se dol`ni da posvetat osobeno vnimanie i da prezemat merki so koi }e obezbedat za~uvuvawe na dignitetot na `rtvite. kolku {to e mo`no. tuku naprotiv. branitelot na obvinetiot so agresivno odnesuvawe da se obide da ja diskreditira `rtvata. Ovaa situacija vo idnina }e bide izbegnata so primena na noviot ~l.svedok so obvinetiot i negoviot branitel. branitelot na obvinetiot ne retko se slu`i i so porigorozni na~ini na diskreditacija na `rtvite i odi duri i dotamu {to nastojuva kaj `rtvata da predizvika ~uvstvo na vina. koi }e mo`at pismeno preku sudot da postavuvaat pra{awa na svedokot. Naprotiv. na mesto {to garantira za{tita na nivniot identitet. Na toj na~in }e se izbegne direktnoto soo~uvawe na `rtvata. sou~esni{tvo vo inkriminacijata na deloto trgovija so lu|e. so na~eloto na kontradiktornost na postapkata na branitelot na obvinetiot mu e dadena mo`nost na `rtvata da í postavuva pra{awa. {to }e ovozmo`i svedo~ewe bez strav od reakcija na obvinetiot. odnosno Pretsedatelot na Sovetot.advokatot ne e da ja naveduva `rtvata na davawe na la`en iskaz so cel da predizvika {teta na drug ili za sebe nerealno da pribavi imotna korist. Ulogata na pravniot zastapnik . kako i da ja diskreditira doverbata na sudot vo iskazot na `rtvata so postavuvawe na pra{awa povrzani so nejzinata li~na i semejna istorija. pravata i obvrskite vo postapkata vo koja `rtvata se javuva kako o{tetena. koe pravo ne retko go koristi so cel da ja potkopa verodostojnosta na iskazot na `rtvata.

Sekako deka seto toa vlijae vrz psiholo{kiot status na `rtvata voop{to. pri pru`aweto pravna pomo{ na `rtvata. Potrebata od pravna pomo{ na `rtvite osobeno doa|a do izraz toga{ koga `rtvite davaat svoj iskaz na glavniot pretres. kako za sebe. kaj niv e evidentno ~uvstvoto na sram. a osobeno na samiot pretres. pa duri i so direktno upateni zakani. od pri~ina {to ne se vo mo`nost da go izdr`at psiholo{kiot pritisok. pred sé. taka i za svoeto semejstvo. Vo najgolem broj slu~ai. So izmenite na Zakonot za krivi~na postapka vovedeni se novi pet ~lena koi se odnesuvaat na posebnite istra`ni merki. bez isklu~ok. pa duri i od pravoto da ostvarat o{tetno pobaruvawe. so ogled deka sekoja od niv e individua so svoi slabosti i doblesti. i pokraj toa {to treba da bide advokat profesionalec so celosno poznavawe na zakonskata regulativa. vo isto vreme treba da igra uloga na psiholog koj }e dopre do li~nosta na `rtvata.advokatot. Golem broj od `rtvite. so pcosti.svedoci }e mo`e da se vr{i i preku vklu~uvawe vo Programa za za{tita na svedoci. od 87 . dokolku nivniot status ostane vo ramkite na statusot na svedok. omalova`uvawe. so agresivnost. vina.270-b od Zakonot za krivi~na postapka. Edno od redovno postavuvanite pra{awa do advokatot od strana na `rtvata vo tekot na zastapuvaweto e slednoto: “Dali mojot gazda }e bide tamu?”. soglasno ~l. taka bidej}i `rtvite poradi site psiholo{ki torturi niz koi pominale stanuvaat introvertni i te{ko se otvoraat. Posebnite istra`ni merki od ~l. pred sé. pa duri i koga }e po~nat da zboruvaat. Ova e.So donesuvaweto pak na Zakonot za za{tita na svedoci (vo tek e postapkata za negovo izgotvuvawe) za{titata na `rtvite. kako posledica na nastanite koi im se slu~ile. Ne retko. se otka`uvaat od povtornoto davawe na iskaz na glavniot pretres.142-b }e ovozmo`at obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka. navredi. So nivnoto voveduvawe celata dokazna postapka nema pove}e da se temeli samo na iskazot na `rtvata. edinstveniot dokaz vrz koj se zasnova obvinenieto za ovie krivi~ni dela e tokmu iskazot na `rtvata. Sekako deka `rtvite ne bi mo`ele da ostvarat pravna pomo{. vo momentot na davaweto na iskazot. strav. Od ova pra{awe mo{ne jasno proizleguva deka polnomo{nikot . `rtvite se vo te{ka depresija. Praksata poka`uva deka obvinetite sprema `rtvite na glavniot pretres se odnesuvaat so krajno nepo~ituvawe. traumatizirani. Mnogu ~esto pra{uvaat kako }e se vratat vo svojata sredina i kako povtorno }e se vklopat vo normalniot `ivoten tek. iako ve}e edna{ dale iskaz vo tekot na istra`nata postapka.

stana sostaven del na doma{noto zakonodavstvo e Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi. so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven. u{te na samiot po~etok da se deklarira kako o{tetena i da predjavi o{tetno pobaruvawe. Osnovniot tekst na Konvencijata.2. Trgnuvaj}i od pravata na `rtvata i sostojbata vo koja taa se nao|a. ulogata na polnomo{nikot na o{tetenata e da insistira sudot celosno da odlu~i po imotno-pravnoto barawe sekoga{ koga postojat dokazi za toa. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi i specifi~nosti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava 1.2.1. so sedi{te vo Strazbur.101 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka. Francija. Evropskata Konvencijata i Protokolite garantiraat mnogu prava i slobodi. sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe.pri~ina {to vo nacionalnata legislativa svedokot nema pravo na pravna pomo{ od praven polnomo{nik-advokat. od Sovetot na Evropa. otkako }e bide identifikuvana kako `rtva na trgovija so lu|e. Od tie pri~ini mo{ne zna~aen moment vo postapkata e. Pred da se elaborira praksata so slu~aite na trgovija so lu|e pred sudovite vo Republika Makedonija neophodno e da se prika`at prakti~nite implikacii na Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi vo nacionalnata legislativa i specifi~nostite na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. donesena vo 1950 godina. Soglasno ~l. koj ima vkupno 59 ~lena i koj e dopolnuvan i menuvan so 12 protokoli. 1. 88 . koj so ~inot na negovata ratifikacija. gi utvrduva minimalnite standardi za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi {to treba da gi u`iva sekoj ~ovek i gi propi{uva kontrolnite mehanizmi za nivna za{tita preku sistemot na podnesuvawe individualni i dr`avni `albi do Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Evropska Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi Eden od najzna~ajnite me|unarodni pravni dokumenti.

Sepak realno e da se o~ekuva deka }e se vr{at promeni vo nekoi idni zakonski tekstovi i proekti zaradi celosna usoglasenost na doma{noto zakonodavstvo so odredbite na Konvencija. nevladinite organizacii. Prakti~na implikacija na Evropskata Konvencija vo legislativata na Republika Makedonija Republika Makedonija stana ~lenka na Sovetot na Evropa vo Noemvri 1995 godina. 89 . grupi na poedinci.1. i ja ratifikuva Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi vo 1997 godina. . im e povredeno nekoe pravo ili sloboda garantirani so Konvencijata. Me|u su{testveni obvrski i prava.Sudovite i organite se dol`ni neposredno da ja primenuvat Konvencijata i dopolnitelnite Protokoli kon nea.Dr`avata e dol`na na gra|anite i drugite subjekti. da im ovozmo`i nepre~eno inicirawe. kako i na strancite koi prestojuvaat na na{ata teritorija. . imaat pravo da podnesuvaat individualni `albi (barawa) pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava koga smetaat deka so akti i dejstvija na organite na javnata vlast. Najgolem del od odredbite na Konvencijata se ve}e vgradeni vo Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina i vo pozna~ajnite materijalni i procesni zakoni doneseni od strana na Sobranieto na Republika Makedonija po nejzinata nezavisnost. najmalku do minimumot utvrden so Konvencijata.2.2. a vo odredeni slu~ai i pravnite lica. . postapuvawe i komunicirawe so Sudot vo Strazbur.Republika Makedonija. Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava i osnovni slobodi stapi vo sila i ima pravno-obvrzuva~ko dejstvo za Republika Makedonija od 10 April 1997 godina. {to proizleguvaaat od Konvencijata se slednive: .Gra|anite. e dol`na na site poedinci pod nejzina kontrola odnosno jurisdikcija da im ovozmo`i nepre~eno u`ivawe na nivnite osnovni ~ovekovi prava i slobodi.Gra|anite imaat pravo da se povikuvaat na odredbite na Konvencijata i dopolnitelnite Protokoli vo postapkite pred doma{nite sudovi i organi. vklu~uvaj}i gi i doma{nite sudovi. . kako i ostanatite zemji ~lenki na Sovetot na Evropa i potpisnici na Evropskata Konvencija i na Protokoli kon nea.

toa zna~i deka po kone~noto zavr{uvawe na postapkata pred doma{nite organi. Specifi~nosti na postapkata i odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava Soglasno ~len 19 od Konvencijata.2. Konvencijata ne nalaga `rtvata da ima status na dr`avjanin na zemjata ~ii akti ili dejstvija pretstavuvaat povreda na slobodite i pravata garantirani so Konvencijata. formiran e Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Pravo da podnesat individualna `alba do Evropskiot sud za ~ovekovi prava imaat: 1) Poedinci. Dovolno e `rtvata da bila pod jurisdikcija na dr`avata. 1. 2) Nevladini organizacii. i 3) Grupi na poedinci. bilo toa da se sudovite. organite na dr`avnata uprava i drugi. Najopse`nata nadle`nost na Sudot. e re{avaweto i postapuvaweto po individualnite `albi (barawa).Nakratko. Sudot funkcionira vrz postojana osnova i e sostaven od sudii ~ij broj e ednakov so brojot na zemjite potpisni~ki na Konvencijata odnosno ~lenki na Sovetot na Evropa. bez ogled na nejziniot status na dr`avjanin na taa dr`ava ili na 90 . koi smetaat deka se `rtvi na povreda od strana na nekoja od dr`avite potpisni~ki na Konvencijata na nekoe nivno pravo ili sloboda garantirano so Konvencijata ili so nekoj od Protokolite kon nea (~len 34 od Konvencijata). za da se obezbedi po~ituvawe na obvrskite prezemeni od strana na dr`avite potpisni~ki na Evropskata Konvencija i na Protokolite kon nea. odnosno po iscrpuvaweto na site raspolo`ivi doma{ni pravni sredstva gra|anite pod odredeni uslovi i zaradi za{tita na odredeni svoi slobodi i prava mo`at da se obratat i da ja baraat pravdata i pred me|unarodna sudska instanca.3. pokraj davaweto sovetodavni mislewa i postapuvaweto po me|udr`avni `albi (slu~aite koga edna dr`ava ~lenka tu`i druga dr`ava ~lenka na Sovetot na Evropa za navodno kr{ewe na odredbite na Konvencijata i na Protokolite kon nea). odnosno pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava.

taka i vo sudskata postapka (osven za navodni povredi na pravoto na sudewe vo razumen rok spored ~len 6 od Konvencijata). no potrebno e nivnoto iskoristuvawe da pretstavuva pravo i da zavisi isklu~ivo od voljata na aplikantot. itn.Navodnata povreda da e storena so akt. Poimot na `rtva na povreda vo praktikata na Sudot do`ivuva izvesno pro{iruvawe (potencijalna `rtva. rokot od 6 meseci zapo~nuva da te~e od denot koga e prezemeno dejstvieto. Op{tite na~ela. treba da bidat ispolneti slednive uslovi: .Navodnata povreda na odredenoto pravo ili sloboda na aplikantot da e storena po datumot koga Konvencijata stapila vo sila vo odnos na Republika Makedonija. Pri toa. Dokolku povredata e storena so dejstvie na organite na javnata vlast za koe ne se predvideni pravni lekovi.).Navodnata povreda da se odnesuva na nekoe od pravata ili slobodite grantirani so Konvencijata i Protokolite kon nea. za da individualnata `alba bide prifatena od Sudot kako dopu{tena i za da se prodol`i so meritorno odlu~uvawe. Vo slu~aite koga navodnata povreda e rezultat na propu{tawe na organite na javnata vlast. efektivni i efikasni lekovi vo doma{niot praven poredok i toa kako vo upravnata.@albata da bide podnesena vo rok od 6 meseci od dostavuvaweto na poslednata odluka na doma{niot organ do podnositelot odnosno aplikatnot. a nejzinite posebni aspekti i fazi se de91 . . . “mol~ewe na administracijata”. a ne od voljata na nekoj drug subjekt vo doma{nata postapka.stranec {to se na{ol na nejzinata teritorija vo vremeto na prezemaweto na soodvetnite dejstvija ili akti. kako i od faktot dali so doma{noto pravo se predvideni pravni lekovi za vakvite slu~ai. odnosno propu{tawe na nejzinite organi. principi i glavnite instituti na postapkata pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava se uredeni so Evropskata Konvencija za ~ovekovi prava.Prethodno da bidat iscrpeni site dostapni.n. dejstvo ili propu{tawe na organ na javnata vlast na nekoja od dr`avite potpisni~ki na Konvencijata. denot na zapo~nuvaweto na te~eweto na rokot od 6 meseci zavisi od pravilata na doma{noto pravo za t. . Koi sredstva treba da bidat iscrpeni zavisi od doma{niot praven poredok. .

tuku i site drugi u~esnici vo postapkata. Site tie se podednakvo bitni i relevantni kako izvori na pravoto za sodr`inata na pravata i slobodite i za procedurata pred Sudot i tie gi obvrzuvaat ne samo Sudot. spored Praviloto 39 od Delovnikot na Sudot. praviloto 39 naj~esto se povikuva toga{ koga na aplikantot mu se zakanuva opasnost od proteruvawe ili ekstradi92 . mo`e da im uka`e na strankite. koe sekojdnevno niz svojata praktika go gradi Sudot. Vo praktikata. Imeno. Vo praktikata.“case law”.talizirani so Delovnikot (Pravilata za rabota) na Sudot. tuku i do zasegnatite treti lica i/ili dr`avi.4. do Komitetot na ministri i do Generalnot sekretar na Sovetot na Evropa. odnosno na tu`enata dr`ava deka e po`elno da se prezeme odredena privremena merka vo interes na strankite ili vo interes na pravilnoto i nepre~eno vodewe na postapkata pred Sudot. na sopstvena inicijativa ili na barawe na strankite ili na treto zainteresirano lice. bidej}i Sudot vo Strazbur ne e sud od ~etvrt stepen vo odnos na doma{nite sudovi. Privremeni merki Pod opredeleni okolnosti. baraweto za privremeni merki e pravno sredstvo koe se koristi vo postapkata pred Sudot so cel da se izdejstvuva odlo`uvawe na izvr{uvawe na dejstvie.2. 1. kakov {to e slu~ajot so Republika Makedonija. Odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava nemaat kasatorno dejstvo sprema odlukite na doma{nite organi ili doma{nite sudovi vo primenata na doma{noto pravo. nitu onamu kade {to Konvencijata e prifatena kako izvor na doma{noto pravo. Pretsedatelot na Sovetot ili Sovetot. efektite na odlukite na Evropskiot sud za ~ovekovi prava so koi e utvrdena povreda na Konvencija se sveduvaat na pla}awe na odredena suma pari dosudena kako pravi~no obe{tetuvawe na `rtvata za povredata na nejzinite prava i slobodi grantirani so Konvencijata. Kone~nite presudi na Sudot se obvrzuva~ki za strankite (aplikantot i tu`enata dr`ava) i tie se dostavuvat ne samo do strankite. Pokraj niv od ogromno zna~ewe e i precedentnoto pravo . koe bi mo`elo da predizvika nepopravliva i seriozna povreda na odredeno pravo grantirano so Evropskata Konvencija.

odnosno go ispolnuvaat vo celost zakonskoto bitie na krivi~noto delo trgovija so lu|e. ili koga toa bi dovelo do odvojuvawe od ~lenovite na negovoto potesno semejstvo (sprotivno na ~len 8 od Konvencijata). toa voglavno se po~ituva poradi implikaciite vo ponatamo{niot tek na postapkata pred Sudot. Formite na izvr{uvawe vo krivi~noto delo trgovija so lu|e se zasileni so na~inite na primena. koi imaat pravo ja komentiraat istata. Analiza na pravnata ramka na Republika Makedonija vo odnos na krivi~nite dela trgovija so lu|e i nelegalna migracija Od aspekt na op{tiot poim “trgovija so lu|e” potrebno e da se izvr{i jasna distinkcija na site vidovi koi vo soglasnost so ~l. Vakvo barawe mo`e da podnese ne samo `rtvata na potencijalnite povredi. odnosno so upotreba na sila.cija od zemjata vo koja se nao|a. Treba da se naglasi deka odgovornosta na dr`avata postoi i toga{ koga opasnosta i zakanata od povreda na fundametalnite prava poteknuva od organi na druga dr`ava ili od neformalni grupi vo druga dr`ava koja ne mora da bide potpisni~ka na Evropskata Konvencija. ma~ewe. poni`uva~ko i ne~ove~ko odnesuvawe (sprotivno na ~len 3 od Koncencijata).3. seriozna 93 . Sudot e dol`en da donese odluka vo najkratok mo`en rok i dokolku bide prifateno baraweto da se uka`e privremena merka (na primer. Iako ova uka`uvawe nema pravno-obvrzuva~ko dejstvo za tu`enata dr`ava. Ne e te{ko da se pretpostavi deka mnogu `rtvi na trgovijata so lu|e se izlo`eni na vakvi stravuvawa i zakani vo mati~nata zemja. Pri toa. da ne se proteruva stranecot do zavr{uvaweto na postapkata) za takvata odluka se izvestuvaat strankite. 1. vo baraweto treba da se stori verojatno deka ne postojat dostapni doma{ni pravni lekovi koi bi go spre~ile izvr{uvaweto na odlukata za proteruvawe ili ekstradicija. a vo negovata zemja odnosno vo zemjata vo koja treba da bide proteran ili ekstradiran postoi opasnost ili realna i seriozna zakana deka }e bide zagrozen negoviot `ivot (sprotivno na ~len 2 od Konvencijata) ili }e bide podlo`en na progon. tuku i nejziniot praven zastapnik ili nevladina organizacija i istoto mo`e da se podnese i pred formalnoto poveduvawe na postapka pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava. 418-a od Zakonot za krivi~na postapka pretstavuvaat. kako i do Komitetot na Ministri.

kaj javnosta pod poimot “trgovija so lu|e” se podrazbira eksploatacija po pat na prostitucija. odnosno sostojbata na nemo} na `rtvata so davawe ili primawe na pari ili druga korist. ne mo`eme ovoj fenomen da go podvedeme samo pod ova dejstvo. izmama. koj be{e prika`an i vo delot od Praktikumot za rabotata na grani~nata policija. grabnuvawe. glavno gi opfa}aat postoe~kite pojavni formi na ovoj fenomen. prinudno uslu`uvawe. Vo soglasnost so Protokolot od Palermo. se podrazbira regrutirawe. od pri~ina {to trgovijata so lu|e opfa}a i drugi formi na seksualna eksploatacija. sluguvawe ili vadewe na organi. ili kidnapirawe. ropstvo ili postapuvawe sli~no na ropstvo. Ona {to vo praksata e razlika me|u ovie dva dokumenta. e terminologijata koja se upotrebuva. prinudna rabota. Ako napravime komparacija na opisot na deloto “trgovija so lu|e” vo soglasnost so Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i Protokolot od Palermo so site negovi elementi. Iako. prenos. drugi formi na prisilba. vo soglasnost so me|unarodna terminologija i site akti od me|unaroden karakter koi ja obrabotuvaat problemati94 . i Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija i Protokolot od Palermo. koja. prevezuvawe. ili zala`uvawe. sluguvawe. Odnosno stanuva zbor za fenomen koj dobiva razmeri od me|unaroden karakter. zloupotreba na polo`ba na mo}. Analizite poka`uvaat deka kriminalot na trgovijata so lu|e pretstavuva primer na globalizacijata na 21 vek. pod poimot “trgovija so lu|e”. no i vo drugi zemji od regionot. ili izmama. Vo celina. }e konstatirame deka ne postoi golema razlika vo definiraweto i opfa}aweto na formite predvideni i vo dvata dokumenta. zaradi dobivawe na soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice. prinudna rabota. pa duri i trgovija so organi na ~ove~koto telo zaradi proda`ba. Imeno. Stavaweto na poseben akcent i poistovetuvaweto na poimot trgovija so lu|e so eksploatacija po pat na prostitucija e rezultat na faktot {to ovaa forma na trgovija so lu|e e najmasovna i vo momentot najaktuelna kako pojavna forma i vo Republika Makedonija. sepak. od svoja strana podrazbira eksploatacija zaradi prostitucija.zakana. zasolnuvawe ili prifa}awe na lica po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prinuda. so cel eksploatacija. so zloupotreba na mo} ili sostojba na nemo} ili so primawe na pari ili korist zaradi postignuvawe na soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice. voobi~aeno. pak. Pred sé. ropstvo ili sli~en odnos.

sekade se upotrebuva terminot “`rtva”. Pristapot kon `rtvata treba da e vnimatelen i profesionalen so celosno po~ituvawe na nejzinite ~ovekovi prava. kako materijalen zakon. Ima status na o{tetena. Pritoa. odnosno Zakonot za krivi~na postapka. deka taa ne e kriminalec i nema da snosi nikakva krivi~na odgovornost.2001 godina) i najnovite od Mart 2004 godina so voveduvawe na novite ~lenovi 418-b i 418-v i izmenata na ~lenot 418-a. Prvi~en kontakt so `rtvata Poseta na Tranzitniot Centar za Stranci Prvi~niot kontakt na advokatot so `rtvata se slu~uva naj~esto vo Tranzitniot Centar za Stranci kade {to se smesteni `rtvite od trgovijata so lu|e-stranski dr`avjani. Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.2001 godina (Sl. Na `rtvata/ svedok í se objasnuva deka: Nema da se vodi bilo kakva postapka protiv nea. Ima pravo na ovlasten preveduva~ na nejziniot maj~in jazik. I vo Zakonot za obligacioni odnosi.vesnik na RM od 25.kata na trgovijata so lu|e. 95 - - .01. Vo najgolem broj na predmeti `rtvata ja povtoruva izjavata dadena vo policija. so Izmenite i dopolnuvawata od 25. praksata ja potvrdi opravdanosta i potrebata od voveduvawe na krivi~noto delo trgovija so lu|e od ~len 418-a vo KZ na RM. 1.01.advokat koj }e gi zastapuva nejzinite prava i interesi vo sudskite postapki. taka i vo procesniot zakon. Potoa `rtvata se informira za nejzinite prava i obvrski vo soglasnost so makedonskite zakoni i Protokolot od Palermo. Ima pravo na polnomo{nik . Vo makedonskata legislativa. Se vr{i zapoznavawe so `rtvata vo nasoka na steknuvawe doverba. namesto terminot “`rtva” generalno se koristi terminot ”o{teten-a” kako vo materijalniot. vo prisustvo na ovlasten preveduva~ na nejziniot maj~in jazik.4. Od neposrednoto u~estvo i rabota na terenot. termin koj se upotrebuva e terminot “o{teten-a”. odnosno. `rtvata se ostava da ja raska`e svojata verzija na nastanot.

koj sé }e bide prisuten vo sudnicata itn. a za vreme na odr`uvaweto na glavniot pretres. Vo dosega{nata praksa mo{ne retko se slu~uva statusot na ovie lica od strana na javnoto obvinitelstvo i sudovite da bide opredelen kako status na o{teteni. `rtvata treba da bide smestena vo posebna prostorija so obezbeduvawe. lica na koi im bile povredeni ~ovekovite prava. redosledot na postavuvawe na pra{awata. odnosno í se objasnuva postapkata. vo sudovite kade {to postojat uslovi. Dodeka trae postapkata. Ima pravo da odbie da odgovori na pra{awa so koi sebe si ili svoj blizok go izlo`uva na krivi~en progon. Kako svedok }e bide za{titen-a vo tekot na postapkata. naj~esto statusot na ovie lica e opredelen kako status na svedoci. Ima pravo da se izjasni kako o{tetena i da predjavi o{tetno pobaruvawe poradi li~nite prava koi i se povredeni so krivi~noto delo.- Dol`na e da svedo~i. Naprotiv.. 96 . dokolku `rtvata nemala prethodno kontakt so advokat koj í uka`al na nejzinite prava.deka samo kako svedok nema pravo na praven zastapnik/advokat. [to ja o~ekuva na sud. Se opomenuva deka davaweto la`en iskaz e krivi~no delo i dokolku svedo~i la`no .}e bide krivi~no goneta. da i se uka`e na ovoj fakt. u{te na samiot otpo~nuvaweto na procesot. Praksata poka`uva deka vo najgolem broj slu~ai. `rtvata e smestena vo Tranzitniot Centar za Stranci. ne ni znae od kolkava golema va`nost e samata da se deklarira. iako postoele indicii vrz osnova na iskazi dadeni od ovie lica pred organite na progonot deka stanuva zbor za `rtvi. odnosno da go opredeli svojot status na o{tetena. Od osobena va`nost za `rtvata e u{te vedna{ pri davaweto na prviot iskaz. te`ok sram ili nanesuvawe na materijalna {teta. vedna{ pri davaweto na prviot iskaz. - - - @rtvata ima pravo samata da go opredeli svojot status na o{tetena. Ako ne se izjasni kako o{tetena .

1.5. Ulogata na pravniot zastapnik/advokatot vo sudskite postapki Krivi~na postapka 1. Istraga Vo tekot na istra`nata postapka advokatot ja pridru`uva `rtvata pri davaweto izjava pred istra`niot sudija. Od po~etokot i po zavr{uvaweto na dejstvoto zaminuva so `rtvata. Advokatot pritoa treba da vnimava: - Dali e prisuten ovlasten sudski preveduva~ na maj~iniot jazik na `rtvata: Neophodnosta od obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ u{te pri davaweto na prviot iskaz na `rtvata e vo korelacija so opredeluvaweto na nejziniot status i ostvaruvaweto na nejzinite prava na o{tetno pobaruvawe; -Da se predjavi o{tetno pobaruvawe: Predjavuvaweto na o{tetno pobaruvawe od strana na `rtvata u{te vo fazata na istraga go determinira nejziniot status za ponatamo{niot tek na postapkata; - Da ja posovetuva `rtvata dali da se priklu~i kon krivi~niot progon; - Da i uka`uva na `rtvata na mo`nosta od sredba so obvinetiot i nivno soo~uvawe; - Ako `rtvata e maloletna, da se nazna~i staratel. 2. Glaven pretres Na glavniot pretres advokatot gi zastapuva interesite na `rtvata kako o{tetena i e prisuten-a vo sudnicata zaedno so `rtvata o{tetenata. Pritoa, zna~ajno e slednovo: - Sé dodeka ne bide povikana vo sudnicata da bide soslu{ana kako o{tetena, neophodno e, vo sudovite `rtvata da bide smestena vo posebna prostorija so obezbeduvawe; - Advokatot treba da pobara isklu~uvawe na javnosta; - Advokatot treba da osigura dali e obezbeden i prisuten ovlasten sudski preveduva~ na maj~iniot jazik na `rtvata.
97

Nesporen fakt e deka naj~esto `rtvite od trgovijata so lu|e, osobeno trgovijata so lu|e zaradi seksualna eksploatacija, poteknuvaat od zemjite na Isto~na Evropa. Praksata poka`uva deka prestojot na ovie lica vo Republika Makedonija pridonel tie da se steknat so izvesni poznavawa i delumno da go sovladaat makedonskiot jazik, no, od druga strana, pak, praksata povtorno poka`uva deka nivnoto poznavawe na makedonskiot jazik se sveduva samo na poznavawe na osnovnite poimi koi se upotrebuvaat vo me|usebnata komunikacija. Toa zna~i deka bez obezbeduvawe na soodveten sudski preveduva~ ne mo`e da se obezbedi davawe na kvaliteten iskaz vo postapkata. Ova, pred sé, od pri~ina {to vo sudskata postapka se upotrebuva pravna terminologija koja za niv e nepoznata i nerazbirliva, pa ottamu, mnogu ~esto, kako rezultat na nedovolnoto poznavawe na makedonskiot jazik, od nivnite iskazi se dobiva vpe~atok deka se javuvaat kontradiktornosti, {to sekako im odi vo prilog na storitelite na ova krivi~no delo, a na {teta na samite `rtvi. Ne treba da se zanemarat slu~aite od praksata, kade duri i vo slu~aj koga `rtvata izjavuva deka dovolno go poznava makedonskiot jazik i nema potreba od ovlasten sudski preveduva~, postapkata povtorno }e se smeta za nesoodvetna. Ova proizleguva od pri~ina {to vo minatoto, sudot naj~esto obezbeduval nesoodveten sudski preveduva~, ili, poto~no, dokolku `rtvata e od Romanija ili Moldavija, obezbeduval preveduva~ od vla{ki jazik. Za `al, ovaa praksa se primenuva i vo tekot na pretkrivi~nata postapka, vo fazata na istraga i vo tekot na glavniot pretres vo krivi~nata postapka. Mnogu ~esto se slu~uva samiot sudski preveduva~, poradi pravnata terminologija, i samiot da ne mo`e da izvr{i pravilen prevod za da mo`e `rtvata da go sfati pra{aweto koe í e upateno od strana na sudot ili obratno. Vakvata praksa }e se nadmine samo so obezbeduvawe na soodveten prevod na maj~iniot jazik na `rtvata. Neophodnosta od obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ u{te pri davaweto na prviot iskaz na `rtvata e vo korelacija so opredeluvaweto na nejziniot status i ostvaruvaweto na nejzinite prava na o{tetno pobaruvawe. - Advokatot treba da ne dozvoli da se omalova`uva li~nosta na `rtva, da se po~ituva dignitetot i dostoinstvoto na `rtvata.
98

Obvinetiot, negoviot branitel, pa i svedocite, ja koristat sekoja prilika da ja diskreditiraat `rtvata i da ja obezvrednat nejzinata izjava. Vo eden slu~aj, pred Osnovniot sud Tetovo, vo istra`na postapka na soo~uvawe na svedokot so `rtvata, svedokot tvrdel deka `rtvata mu bila devojka. Na ova `rtvata mu odgovorila deka la`e, ne í bil mom~e tuku klient, kako i mnogu drugi, ja zemal za seksualni uslugi i za toa mu pla}al na obvinetiot. Svedokot se obiduval da odglumi napu{ten qubovnik koj strada so cel da mu pomogne na obvinetiot. - Utvrduvawe na identitetot. Edno od osnovnite pravila na sudskite postapki e utvrduvawe na identitetot na site u~esnici vo postapkata. Toa podrazbira legitimirawe od strana na sudot na sekoe lice koe se javuva pred sudot da dade iskaz, pa, ottamu, i na ovie lica koi pred sudot se pojavuvaat vo svojstvo na o{teteni, a isto taka davaat i iskaz vo svojstvo na svedok. Ova e naj~esto eden od osnovnite prigovori {to go istaknuvaat branitelite na obvinetite lica u{te vo pretkrivi~nata postapka. Od praven aspekt ovoj prigovor e sosema izdr`an, od pri~ina {to dokolku `rtvata ne se identifikuva so soodvetni ispravi, se doveduva vo pra{awe validnosta i ocenuvaweto na nejziniot iskaz od strana na sudot. Ottamu, neophodna e potrebata od koordinacija na dr`avno nivo i ostvaruvawe na {to potesna, poneposredna, kontinuirana sorabotka me|u Ministerstvo za vnatre{ni raboti i Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija so soodvetnite dr`avni organi na zemjite od kade {to se regrutiraat o{tetenite. Ovoj problem koj vo izminatiot period be{e osobeno izrazen, poleka se nadminuva preku obezbeduvawe patni listi so koi se utvrduva identitetot na `rtvata. - Ako se raboti za maloletna `rtva, neophodno e postavuvawe i prisustvo na staratel. - Neophodno e prisustvo na pedagog. Prisustvoto na pedagog vo sudnicata pridonesuva maloletnata `rtva da bide smirena, bez strav, slobodno da odgovara na pra{awata i da dade izdr`an iskaz.
99

koe edinstveno mo`e da go ostvari od storitelot na krivi~noto delo trgovija so lu|e. .`rtva na trgovija.Soo~uvawe.@rtvata ima pravo da bara sudot da odlu~i po predjavenoto o{tetno (imotno-pravno) pobaruvawe. Za toa vreme storitelite imaat dovolno vreme da izvr{at prenesuvawe na li~niot imot na treti lica.. ima negativno vlijanie od pri~ina {to gi obeshrabruva `rtvite. Od druga strana. odnosno patnite ispravi. Edna od slabostite na sudskata praksa vo Republika Makedonija e podatokot deka postoi na~elen stav sudovite vo krivi~nata postapka da ne navleguvaat vo utvrduvaweto na visinata na imotno-pravnoto pobaruvawe i upatuvaat na gra|anska parnica kade {to `rtvata bi trebalo da go ostvari o{tetnoto pobaruvawe. Od golema va`nost e da ne se dozvoli. .Ako maloletnoto lice . prisustvuva na glavniot pretres kako svedok ili kako o{teten. nivnata ekonomska sostojba ne im dozvoluva anga`irawe na zastapnici . . i toa samo isklu~ivo koga e donesena pravosilna sudska odluka so koja storitelot e oglasen za vinoven.advokati za ostvaruvawe na o{tetnoto pobaruvawe. Ovaa praksa. @rtvite se stranski dr`avjani koi so zavr{uvaweto na postapkata na davawe iskaz i podgotvuvawe na dokumentite. odnosno da se reagira sekoga{ koga obvinetiot nastojuva da ja diskreditira `rtvata so upotreba na neumesni izrazi i dofrlawa. a gi ohrabruva storitelite.@rtvata ima pravo da predjavi o{tetno pobaruvawe. sekako. zaminuvaat. }e se otstrani od sudnicata {tom negovoto prisustvo ve}e ne e potrebno. pak. odnosno se vra}aat vo domicilnata zemja. Vo soglasnost so nacionalnata legislativa `rtvata mo`e da predjavi o{tetno pobaruvawe. da fingiraat proda`ba ili na drug na~in da go onevozmo`at obes{tetuvaweto na `rtvite. dokolku toa ne go storila vo istra`nata postapka. 100 .

.101 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka soglasno koj so presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven.3. . procedurata nema da bide tolku brza i ednostavna od pri~ina {to parni~niot sud.Za ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe. . so ogled na praksata na doma{nite sudovi vo krivi~nata postapka da ne navleguvaat nitu vo osnovite za nadomest na {teta. Ova pravo `rtvata mo`e da go ostvari vo gra|anska postapka. a `rtvata ova pravo. Pravoto `rtvata da istakne pobaruvawe za nadomest na {teta proizleguva od predvidenite formi za nadomest na nematerijalna {teta vo soglasnost so Zakonot za obligacioni odnosi. . Od tie pri~ini za pozdravuvawe e izmenata na ~l. materijalni sredstva za nejzino patuvawe od zemjata na poteklo.Za pretrpena du{evna bolka. ostanuva otvorena mo`nosta o{tetnoto pobaruvawe da se ostvari i vo gra|anska postapka so tu`ba vrz osnova na pravosilna presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven.Za povreda na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. no istovremeno i povtorno pre`ivuvawe na nastanite {to. So vodeweto na gra|anska postapka vo koja `rtvata bi ostvarila eventualen materijalen nadomest za pretrpeniot strav ili za du{evnata ili fizi~kata bolka i sli~no.Pretrpena fizi~ka bolka. so novite izmeni na ZKP. po pravilo. mo`e da go ostvari vo krivi~na postapka. `rtvata od izvr{eno krivi~no delo za koe vo krivi~nata postapka so pravosilna presuda storitelot e oglasen za vinoven ima pravo na nadomest na nematerijalna {teta za: .Za pretrpen strav. povreda na ~esta i ugledot. sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe na o{tetenata-`rtva. 101 . . sekoga{ zaka`uva medicinsko psihijatrisko ve{ta~ewe od strana na stru~ni lica od oblasta na medicinata koe bara neposredno prisustvo na `rtvata. Imeno. Gra|anska postapka Pravo na nadomest za pretrpena {teta Dokolku vo krivi~nata postapka ne e odlu~eno po predjavenoto o{tetno pobaruvawe.Za navreda. nitu vo utvrduvaweto na visinata na sekoj osnov poedine~no ili pak zbirna {teta.

seto ova vodi vo prilog na storitelot na deloto. }e ja dovede vo nepovolna polo`ba `rtvata poradi nedoverba vo sistemot i. Apsurdno e da se o~ekuva storitelite na deloto na `rtvite da im se pretstavuvaat so polno ime i prezime. Dokaznata postapka so vakov stav na povisokiot sud pri doka`uvaweto na deloto }e ja ote`ne rabotata na javnite obviniteli i prvostepenite sudovi vo doka`uvaweto. 102 . taka {to `rtvata }e bide dovedena vo situacija samo povtorno da do`ivuva traumi. doveduva do do`ivuvawe na dopolnitelni stresovi i traumi kaj `rtvata. od druga strana. Pri~inata za vakvata prekvalifikacija le`i vo faktot {to iako dosega se doneseni prvostepeni odluki vo koi obvinetite se oglaseni za vinovni za storeno krivi~no delo trgovija so lu|e. apsurdno e da se o~ekuva storitelite da gi brojat i ispla}aat parite vo prisustvo na `rtvite. Naj~esto `rtvite ne ni znaat deka se prodadeni ili kupeni i toj fakt im se soop{tuva podocna. sekako. pak. na razni na~ini da ja izbegne obvrskata za nadomest na {teta. posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija. 1. od strana na drugi lica koi se `rtvi isto kako i tie i od tie lica ja doznavaat fakti~kata sostojba vo koja se na{le. postoi opasnost ve}e osudenoto lice koe vo soglasnost so Zakonot za obligacioni odnosi e {tetnikot. odnosno pri~initelot na {tetata. odnosno utvrduvaweto na deloto. a da nema nikakva materijalna satisfakcija.sekako. Mnogu ~esto `rtvite ne gi ni znaat imiwata na nivnite “gazdi” i mo`at da gi identifikuvaat samo na fotografija. povisokite sudovi gi ukinuvaat prvostepenite odluki od pri~ina {to go smetaat za nedoka`ano deloto trgovija so lu|e dokolku ne postoi neposreden dokaz za predavawe na pari~ni sredstva pri kupoproda`bata. a. Analiza na dosega{nata praksa vo primenata na ~lenot 418-a pri zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e Edna od osnovnite slabosti pri primenata na ovoj ~len e podatokot deka mnogu ~esto prvi~nata pravna kvalifikacija na deloto trgovija so lu|e vo tekot na postapkata zavr{uva so prekvalifikacija i toa vo ~len 191.6. Od druga strana.

tuku obi~no stanuva zbor za dobro razrabotena mre`a na organiziran kriminal od me|unarodni razmeri.Se slu~uvaat situacii koga `rtvata. na primer . tuku deka poznava lice “Pepi”. sekako. na pra{aweto dali go poznava liceto. Faktot deka samoto delo e od takov te`ok karakter {to vpro~em e nevozmo`no da bide izvr{eno samo od edno lice. no i vo praksata. Tuka. Od tie pri~ini.izjavuva deka ne go poznava. iako vo samiot opis na deloto postojat i drugi formi preku koi se ispolnuva su{tinata. javnoto obvinitelstvo. se misli na Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Edna od slabostite na sudskata postapka vo odnos na `rtvite vo izminatiot period e na~inot na dostavuvawe na sudskata pokana koja sé pove}e se nadminuva poradi koordiniranata sorabotka me|u Tranzitniot Centar za Stranci. Ova. Ova e samo eden primer za da se prezentira do koj stepen storitelite se za{tituvaat od liceto na pravdata. u{te pove}e uka`uva na serioznosta so koja treba da se pristapi kon deloto. ima svoe opravdanie vo faktot deka od bezbednosni pri~ini vo Tranzitniot Centar za Stranci postojat posebni pravila na rabota i pristap i postapuvawe so nadvore{ni lica. pred sé. vo odnos na dosega zazemenite na~elni stavovi. Me|unarodnata Organizacija za Migracii i Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal. Potrebna e zajaknata sorabotka i koordinacija me|u site strukturi i institucii koi imaat neposredno aktivno u~estvo so `rtvite od trgovijata so lu|e. Sekako deka edna od slabostite vo vrska so prakti~nata primena e deka pri doka`uvaweto na deloto najgolem akcent se stava to~no na kupoproda`bata. 103 . sudovite i nevladinite organizacii koi rabotat na poleto na borba protiv trgovijata so lu|e. i da se prodol`i so implementirawe na me|unarodnite standardi. a gi prima upravnikot. Tranzitniot Centar za Stranci e pod nadle`nost na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Neophodno e da se izvr{at izmeni vo zakonodavstvoto.“Petko Petkovski”. i pokanite koi gi upatuva sudot do `rtvite pristignuvaat vo Tranzitniot Centar za Stranci. Neophodno e so pogolem intenzitet i efikasnost da se raboti na otstranuvawe na site zabele{ki i slabosti od dosega{nata praksa.

vo soglasnost so Zakonot za krivi~na postapka. Vo dva predmeta pred Osnovniot sud Tetovo. a toj moment za mnogu od niv e voznemiruva~ki od pri~ina {to re~isi sekoga{. postapkata sé u{te e ili vo faza na istraga ili vo faza na podignat obvinitelen akt. Vo predmet pred Osnovniot sud Gostivar. dostavuvaweto na pokanata do `rtvata. postapkata e vo faza na glaven pretres i se izvedeni dokazi so soslu{uvawe na o{tetenite kako svedoci. Osnoven sud Gostivar i Osnoven sud Ohrid. po osnov na predjavenoto o{tetno pobaruvawe. bez ogled dali se povikuva kako svedok ili o{tetena. 5 se maloletni.7. Praksa i teorija .Sepak.7. - - - - 104 . dodeka ostanatite se na vozrast od 18 do 27 godini. @rtvata se zapoznava so faktot deka treba da izleze pred sud. Slu~ai pred Osnovnite sudovi vo Republika Makedonija U~estvo po osnov na zastapuvawe na `rtvi od trgovija so lu|e vo 20 predmeti pred Osnoven sud Bitola. se upateni na spor. So istata presuda o{tetenite-`rtvite. Li~nata dostava e potrebna i zaradi psiholo{ka podgotovka na `rtvata.1. tie go pre`ivuvaat ona {to im se slu~ilo i niz {to pominale. postapkata e zavr{ena so pravosilna presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven i mu e izre~ena kazna zatvor vo traewe od 3 godini i osum meseci. postapkata e vo faza na glaven pretres.Iskustva na advokat Tatjana Mihajlova 1. Vo predmet pred Osnovniot sud Bitola. site pred Osnovniot sud Tetovo. Osnoven sud Tetovo. postapkata e vo faza na istraga. Od vkupniot broj na zastapuvani o{teteni .`rtvi. so povtoruvaweto. Vo predmet pred Osnovniot sud Ohrid. Isto taka e izveden dokaz so soslu{uvawe na o{tetenata kako svedok. 1. da dade iskaz. Vo ostanatite predmeti. treba da se vr{i so li~na dostava.

o{tetena vo samiot sud. Belorusija). pred policisko-istra`nite organi. zaradi nejzina sigurnost i bezbednost. Bugarija.@rtvite od trgovijata so lu|e naj~esto po poteklo se od zemjite na Isto~na Evropa (Romanija. Moldavija. Ukraina.7. so cel da ja stekne nejzinata doverba. prviot kontakt so `rtvata vo svojstvo na o{tetna. Opravdanosta za davawe pravna pouka i pomo{ na `rtvite Prvi~niot kontakt me|u `rtvata i nejziniot polnomo{nik advokatot e od isklu~itelna va`nost. Kako {to ve}e e napomenato. pri svojot prvi~en kontakt so `rtvata da ja ima vo previd psiholo{kata sostojba vo koja taa se nao|a. 1. Primer od praksata: @rtvata se sretnuva so advokatot neposredno pred da go dade svojot iskaz vo svojstvo na svedok . @rtvata mora da ima polna i neograni~ena doverba vo svojot advokat. zaradi za{tita na nejzinite prava. Napomena: Od osobena va`nost e advokatot. pred `rtvata da bide povikana od strana na sudot vo svojstvo na svedok. ova pra{awe nao|a svoja opravdanost vo odredbite na Ustavot na Republika Makedonija.2. deka advokatot e tuka zaradi nea. Vo soglasnost so zaklu~ocite od obukata za upravuvawe na slu~ai na trgovija so lu|e i nelegalna migracija. Preporaka: Od osobena va`nost e advokatot i `rtvata da vospostavat kontakt mnogu porano (dokolku toa e mo`no). So ogled deka stanuva zbor za lice koe ima status na `rtvao{tetena i so samoto toa se javuva kako u~esnik vo postapkata (~len 12 105 . iako novite izmeni na Zakonot za krivi~na postapka decidno ne predviduvaat odredba za zastapuvawe i davawe na pravna pouka i pomo{ na `rtvite od trgovija so lu|e vo pretkrivi~nata postapka. advokatot go ostvaruva vo Tranzitniot Centar za Stranci vo Skopje.

od ZKP), gi ima site prava vo celiot tek na postapkata, pa i pravoto na prisustvo na polnomo{nik vo tekot na pretkrivi~nata postapka. Preporaka: Dokolku `rtvata se pojavuva vo pretkrivi~na postapka kako svedok-o{tetena, bi bilo mo{ne korisno pri davaweto na iskazot so nea da bide prisuten i nejziniot polnomo{nik/advokatot. Primer: Vo slu~aj pred Osnovniot sud Ohrid, `rtvata - 14-godi{na Romanka, vo pretkrivi~nata postapka dava iskaz i pritoa iskazot go dava na Makedonski jazik (notirano vo zapisnik), a vpro~em, mnogu malku ili voop{to ne go poznava makedonskiot jazik. Obrazlo`enie: Dokolku bil prisuten advokat-polnomo{nik, sekako deka bi insistiral na obezbeduvawe na ovlasten sudski preveduva~ so cel takviot iskaz da ne bide doveden pod somnenie vo odnos na negovata izdr`anost i nesoborlivost. Napomena: Potrebno e advokatot da go slu{ne, li~no od `rtvata, celiot nejzin iskaz, pred taa voop{to da go dade nejziniot iskaz kako svedok. Advokatot mo`e da ja pou~i na {to da obrati posebno vnimanie, da í pojasni nekoi raboti koi vo vrska so krivi~no-pravniot nastan ne í se jasni. @rtvata, mnogu ~esto, so ogled na na~inot na koj e prodavana (no}e, po nepoznati pati{ta, vo nepoznati gradovi, zbuneta, ograni~ena vo slobodata na dvi`ewe), mnogu ~esto kompletno e dezorientirana vo prostorot i vremeto. Primer: Vo slu~aj pred Osnovniot sud Tetovo, `rtvata pri izlagaweto na hronolo{kiot sled na nastanite od momentot koga bila ilegalno prenesena preku srpsko-makedonskata granica, do momentot koga bila predadena na nejziniot gazda vo Tetovo, po nejzino se}avawe, pominala preku dva grada i navodno, patuvala 6 ~asa.
106

Obrazlo`enie: @rtvata ne znae deka prv grad niz koj pominala po ilegalnoto preminuvawe preku srpsko-makedonskata granica e Kumanovo, vtoriot grad preku koj pominala e Skopje, za da stasa vo Tetovo kade {to e prodadena. 1.7.3. Pravata na `rtvata vo krivi~nata postapka Preporaka: O{tetenite, kako svedoci, mora na ekspliciten na~in da se pou~at deka vo soglasnost so ~len 221 od ZKP: ”Svedokot ne e dol`en da odgovara na oddelni pra{awa ako e verojatno deka so toa bi se izlo`il sebe si ili svoj blizok rodnina ....na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe.” Obrazlo`enie: @rtvite, ne razbiraj}i ja su{tinata na ovaa pouka, se izlo`uvaat sebe si na golem sram i poni`uvawe. @rtvata, vo svojstvo na svedok, ~esto, so delovi od svojot iskaz se izlo`uva sebesi na te`ok sram koj plasti~no go do`ivuva preku mol~ewe, odolgovlekuvawe na odgovorot na postavenoto pra{awe, no mnogu ~esto so pla~ewe, navednuvawe na glavata. Vakvoto nivno odnesuvawe poka`uva kakvi ~uvstva kaj niv predizvikuva pra{aweto. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Bitola, del od iskaz na o{tetena - svedok: “Me udri so dr{kata od pi{tolot po glava zatoa {to ne sakav da odam so klientot. Toj klient i porano sekoga{ bara{e od mene nenormalen seks.” Na pra{aweto od sudijata “kakov e toj nenormalen seks”, `rtvata odgovara: “pu{i k... sudija”, posle {to sledi gromoglasno smeewe od strana na publikata vo sudskata sala, a `rtvata pla~e. No, i dokolku zapisni~ki e konstatirano deka o{teteniot vo svojstvo na svedok e predupreden na ova svoe pravo, toa od strana na istra`niot sudija ne e objasneto na na~in na koj `rtvata mo`e da go sfati.
107

Primer od praksata: Istra`niot sudija diktira vo zapisnik: “Otkako na svedokot mu e predo~eno deka .... ”, pa se diktira zakonskiot tekst na odredbata, bez voop{to istra`niot sudija da se obrati do `rtvata i da se obide na pristapen na~in da í objasni {to vsu{nost zna~i toa.

Preporaka: Istra`niot sudija mora so osobena vnimatelnost da í pojasni na `rtvata vo {to se sostoi nejzinoto pravo da odbie odgovor na opredeleni pra{awa. Pri toa mora da koristi terminologija razbirliva za `rtvata. Prethodnata preporaka se odnesuva i do javnite obviniteli. Pri postavuvaweto na pra{awata od strana na obvinitelot, vo interes na postapkata, a zaradi dobivawe na verodostoen i kvaliteten iskaz, od osobena va`nost e pra{awata da bidat {to porazbirlivi, bez koristewe na stru~ni izrazi koi ja zbunuvaat `rtvata. Primer od praksata: Na pra{aweto na javniot obvinitel :“Dali be{e prinuduvana na pru`awe seksualni uslugi?”, `rtvata odgovara: “Ne”. Na pra{aweto na javniot obvinitel: “Kako negira koga pogore vo zapisnikot e vneseno deka ka`ala deka gazdata so sila ja teral da izleguva za pari so gosti od lokalot”, `rtvata odgovara: “Da, me tera{e so sila, a koga ne sakav da izlezam so klient, me tepa{e”. Zaklu~ok: Poimite prinuda, pru`awe uslugi i sli~ni termini navedni vo zakonskiot tekst na deloto se nerazbirlivi za `rtvata. Preporaka: Celokupnata postapka pri izveduvaweto na dokaz so soslu{uvawe na svedok-o{teten zadol`itelno treba da se vodi na pristapen na~in, odnosno razbirliv i jasen za `rtvata. Napomena: Mora da se ima predvid intelektualniot, psiholo{kiot i socijalniot profil na `rtvata. @rtvite, vo najgolem broj slu~ai, se
108

bez dvoumewe se potvrduva faktot deka `rtvite svoite iskazi treba da gi davaat preku ovlasten sudski preveduva~. od Skopje. bez ogled {to izjavuva `rtvata. . ako ne go zboruvaat ili razbiraat jazikot na koj se vodi postapkata. vrz osnova na kontaktite koi }e gi ostvari prethodno. a da ne zboruvame za konfliktnite semejni sredini. mnogu ~esto nesocijalizirani. pred `rtvata da bide povikana na svedo~ewe od strana na sudot. duri i vo slu~aj koga `rtvata tvrdi deka go poznava jazikot. Vo zapisnikot }e se zabele`i deka e dadena pouka i izjavata na liceto.so nizok stepen na obrazovanie. nepismena i kompletno haoti~na. poteknuvaat od ruralni sredini.” Zaklu~ok: Od gorenavedenite primeri koi uka`uvaat na problemite {to se javuvaat vo tekot na postapkata kaj ovie krivi~ni dela. 109 .Vo soglasnost so ~len 7 stav 2 od ZKP: “Svedocite vo tekot na postapkata pred sudot imaat pravo na besplatna pomo{ od ovlasten sudski preveduva~. Preporaka: Ne smee da se prifati davawe na iskaz od strana na svedok-`rtva bez prisustvo.” Vo soglasnost so istiot ~len stav 3 od ZKP: “Za pravoto na preveduva~ liceto }e se pou~i. Primer od praksata: Slu~aj na `rtva od Republika Makedonija. Preporaka: @rtvata sekoga{ treba da go dade svojot iskaz so posredstvo na ovlasten sudski preveduva~. intelektualno inferiorni vo odnos na okolinata. posredstvo na ovlasten sudski preveduva~. eklatantno. Vleguvaweto vo sudnica i davaweto na izkaz vo sud e ne{to sosema drugo od neformalniot razgovor so `rtvata vo Tranzitniot Centar za Stranci. Zo{to? Advokatot e toj koj mo`e da izvr{i najverodostojna procena na stepenot na poznavawe na jazikot od strana na `rtvata.

bidej}i `rtvata re~isi voop{to da ne go razbira makedonskiot jazik. vo tekot na pretkrivi~nata postapka i vo istragata. a da ne zboruvame za pra{awata na branitelite na obvinetite. vo site slu~ai.Primeri od praksata: Bez isklu~ok. za `al. pri {to vo zapisnik e notirana nejzinata izjava deka go razbira makedonskiot jazik. no. }e po~nat da postavuvaat pra{awa so cel da se pojasnat opredeleni okolnosti. praksata poka`uva nedovolno poznavawe na makedonskiot jazik i isklu~itelno te{ko izrazuvawe na `rtvite koe osobeno doa|a do izraz vo momentot koga sudijata. ako taa i toga{ ne go poznavala makedonskiot jazik. dava iskaz. ne znae da odgovori. duri i so svojot prakticiran pristap za razbirawe. Zo{to? Kako }e se potvrdi verodostojnosta na iskazot daden vo istraga. na svedokot da mu se predo~i iskazot koj go dala vo zapisnik vo tekot na istragata? Preporaka: Povikuvawe na `rtvata vo svojstvo na svedok da se vr{i vo soglasnost so zakonskite odredbi. . maloletnata `rtva na 14 godini.Vo soglasnost so ~len 222 od ZKP: “Povikuvaweto na svedokot se vr{i so dostavuvawe na pismena pokana na koja mora da bidat navedeni 110 . a dala iskaz vrz osnova na koj se bazira obvinitelniot akt? [to dokolku branitelot pobara. eden od najeklatantnite primeri na `rtva koja dava iskaz na makedonski jazik. vo soglasnost so ~len 320 od ZKP. obvinitelot. mo{ne te{ko komunicira. pri {to pra{ana za vremeto koga bila prodavana i vo koj mesec vo godinata. Primeri od praksata: Pred Osnovniot sud Ohrid. se konstatira deka nitu toj. predmet vo koj se javuvaat 10 obvineti. Zaklu~ok: Se doveduva vo pra{awe ishodot na celokupnata postapka. Dva dena pred glavniot pretres. anga`iraniot advokat vospostavuva kontakt so `rtvata. vo 2002 godina. zaradi davawe iskaz na glavniot pretres. Pred Osnovniot sud Tetovo. Posle dve godini istoto lice se vra}a vo Makedonija.

dol`no e da svedo~i”. mo`e da se soslu{a kako svedok. krivi~niot predmet. o{teten) vreme. 111 . a i da ja dobie potrebnata pravna pouka od nejziniot advokat. vo 10:00 ~asot. Primeri od praksata: Od strana na Osnovniot sud Gostivar. Dol`nost na o{tetenata (`rtva) . so pokana svedokot da se javi pred sudot naredniot den. 2) O{teteniot . vo soglasnost so ~len 217od ZKP: “1) Kako svedoci se povikuvaat lica za koi e verojatno deka }e mo`at da dadat izvestuvawe za krivi~noto delo i storitelot i za drugi va`ni okolnosti. nazna~uvaweto na svojstvoto (svedok.svedok Preporaka: Potrebno e na `rtvata da í se objasni i da se pou~i deka e dol`na da svedo~i spored odredbite na doma{noto zakonodavstvo.. Preporaka: Pokanite da se dostavuvaat do svedocite. Kaj ovie krivi~ni dela.7.. 1. 3) Sekoe lice koe se povikuva kako svedok e dol`no da se javi na pokanata. o{tetni-`rtvi. povikuvaweto na svedokot be{e izvr{eno so ispra}awe na faks do MVR-Oddel za borba protiv organiziran kriminal vo 15:00 ~asot. a ako vo ovoj Zakon ne e opredeleno poinaku. so predupreduvawe vo slu~aj na neopravdan izostanok”. prezimeto. odnosno `rtvata. Svedokot e dol`en da se javi na urednata pokana duri i vo slu~aite koga subjektivno ocenuva deka nema nikakvi soznanija za postapkata.. naj~esto edinstven dokaz vrz osnova na koj se bazira obvinenieto e tokmu iskazot na svedokot.4.. Takviot na~in na dostavuvawe e sprotiven na odredbite od ZKP. mesto. vo zakonski opredeleniot rok (ili najmalku 2-3 dena prethodno) kako bi imalo dovolno vreme `rtvata da se podgotvi i psihi~ki..imeto. Imeno.

svedokot }e se predupredi deka ne e dol`en da odgovara na pra{awa . Potoa. ili dodeka krivi~nata postapka ne se zavr{i.Vo soglasnost so ~len 229 od ZKP: “1) Ako svedokot koj e uredno povikan ne dojde i ne go opravda svojot izostanok ili bez odobrenie i opravdana pri~ina se oddale~i od mestoto kade {to treba da bide soslu{an.. Soo~uvaweto e sostaven del na soslu{uvaweto i svedokot e dol`en da go stori toa. 2) Ako svedokot dojde.” Preporaka: Advokatot.. Vo soglasnost so ~len 223 od ZKP: “2) Svedokot }e se opomene deka e dol`en da ja zboruva vistinata i deka ne smee ni{to da premol~i.. a ako potoa odbie da svedo~i. spored podatocite objaveni od strana na Dr`avniot zavod za statistika... Preporaka: Advokatot mora da ja pou~i `rtvata deka e mo`no da se sretne i da se soo~i so obvinetiot.” I ovde mora da se napomene deka citiraniot zakonski tekst so gorenavedenata odredba. a mo`e i da se kazni so pari~na kazna koja pretstavuva edna polovina od prose~nata plata ostvarena vo poslednite tri meseci vo stopanstvoto. mora da í gi predo~i i objasni ovie obvrski i posledicite od niv na `rtvata. no najdolgo eden mesec. kako polnomo{nik. bez zakon. a potoa }e se predupredi deka davaweto la`en iskaz e krivi~no delo. mo`e da se naredi da se dovede prisilno.. mo`e da se zatvori.ska pri~ina odbie da svedo~i. od strana na istra`niot sudija se vr{i so mehani~ko diktirawe vo zapisnik. so neposredno pojasnuvawe. pa otkako e predupreden za posledicite. na razbirliv na~in {to toa zna~i. bez posebno obra}awe do svedokoto{tetenata. (~len 221). Zatvorot trae dodeka svedokot ne se soglasi da svedo~i ili negovoto soslu{uvawe stane nepotrebno. 112 . mo`e da se kazni so pari~na kazna opredelena vo prethodniot stav .

10. 113 . Zaklu~ok: Ova e od osobena va`nost od pri~ina {to praksata poka`uva deka `rtvata ima patolo{ki strav od “nejziniot gazda” (obvinetiot).74/2004 od 22. Napomena: Vo soglasnost so izmenite na ZKP („Sl. po zavr{uvaweto na istragata. kako prvo pra{awe od strana na `rtvite se postavuva slednoto: “Dali mojot gazda }e bide tamu (se misli na sud pri davaweto na iskaz od nejzina strana)” .Vo soglasnost so ~len 212 od ZKP: “1) Obvinetiot mo`e da se soo~i so svedokot. Oddel za za{tita na svedocite. Za{titata na `rtvite mo`e da se vr{i i so nivno vklu~uvawe vo programata za za{tita na svedoci. Soo~uvaweto se vr{i posle ispituvaweto na obvinetiot i svedokot. na sorabotnicite na pravdata i na `rtvite. Pritoa se primenuvaat odredbite od Vtoriot Dopolnitelen Protokol na Evropskata Konvencija za me|unarodna pravna pomo{ vo krivi~nata materija. Pritoa treba da se ima predvid deka svedocite vo ovie postapki redovno se stranski dr`avjani koi naj~esto. }e se repatriraat vo domicilnite zemji. Napomena: Novite zakonski izmeni vo ~len 295-a dozvoluvaat svedokot da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koja se nao|a vo drug zemja. Primeri od praksata: Generalno. dadena e mo`nost `rtvite da bidat za{titeni so sproveduvawe na poseben na~in na ispituvawe i u~estvo vo postapkata. So toa se izbegnuva opasnosta od psiholo{ki strav i pritisok kaj `rtvite.2004 godina) vo ~len 270-a. @rtvata kako svedok mora prethodno da bide izvestena za ovaa mo`nost koja ja predviduva ZKP. „ Soo~uvaweto e sostaven del na ispituvaweto. pa potrebno e prethodno psihi~ki da se podgotvi za toj mo`en kontakt. ako nivnite iskazi ne se soglasuvaat vo pogled na bitnite fakti. bez isklu~ok.vesnik na RM“ br.

se raboti za maloletno lice koe se soslu{uva vo svojstvo na svedok. }e se postapi pretpazlivo taka {to soslu{uvaweto da ne vlijae {tetno vrz psihi~kata sostojba na maloletnikot. praksata dopolnitelno }e gi isfrli na povr{ina slabostite ili pozitivnite efekti. osobeno ako e o{teteno so krivi~noto delo. Vo soglasnost so ~len 174 stav 1 od ZKP: O{teteniot sekoga{ mo`e da se obrati so poplaka do Pretsedatelot na sudot pred koj se vodi postapkata poradi 114 .“ Primer od praksata: Primenata na ovoj ~len naide na osobeno pozitiven efekt vo istra`nata postapka koja se vode{e pred Osnovniot sud Tetovo. pak. a nejzinata sigurnost be{e jasno izrazena. Ako e toa potrebno. Preporaka: Vo sekoj moment od postapkata mo`at da se o~ekuvaat manipulacii od strana na obvinetite i nivnite braniteli so iskoristuvawe na opredeleni zakonski odredbi za odlagawe i odolgovlekuvawe na postapkite. so cel `rtvite da se dovedat vo sostojba na nervoza i netrpelivost. Vo soglasnost so ~len 223 stav 4 od ZKP: „Pri soslu{uvawe na maloletno lice. soslu{uvaweto na maloletnoto lice }e se izvr{i so pomo{ na pedagog ili drugo stru~no lice. kvaliteten. koga obvinitelot pobara za maloletnata `rtva od Romanija soslu{uvaweto da se izvr{i so pomo{ na pedagog od Centarot za socijalna rabota vo Tetovo. Iskazot koj go dade maloletnata `rtva be{e isklu~itelno koncizen. bez strav. zadol`itelno da se pobara soslu{uvaweto da se izvr{i vo prisustvo na pedagog ili psiholog od soodvetniot CSR.So ogled na kratkiot rok na primena na novite zakonski izmeni. jasen. Preporaka: Dokolku. stravot is~ezna.

^len 139 stav 5 od ZKP: „O{teteniot e lice ~ie{to nekakvo li~no ili imotno pravo e povredeno ili zagrozeno so krivi~noto delo. reguliran so ~len 36 i ~len 38 od ZKP. taka i vo odnos na dostavata (~len 35 i 36) regulirani so ~len 113 i 114 od ZKP. kako vo odnos na institutot „izzemawe“. kako o{teten. Pred Osnovniot sud Tetovo po ~etvrti pat se odlaga ro~i{teto za glaven pretres. potoa .. Pred da se dade pojasnuvawe na ovoj ~len. Do den denes obvinitelniot akt “ne mo`e da mu se dostavi” na obvinetiot koj inaku `ivee vo Tetovo i re~isi sekojdnevno e vo sudot. Preporaka: Mo{ne smela e razmislata za izmena na zakonskata regulativa vo pogled na delegiraweto na nadle`nosta na Osnovnite sudovi ili formirawe na specijalizirani oddelenija za postapuvawe po ovie krivi~ni dela.. so {to aktot ne mo`e da stane pravosilen. potoa e bolen. Prvo branitelot e “anga`iran” po drug pritvorski predmet. Primeri od praksata: Pred Osnovniot sud Tetovo istragata e zavr{ena vo dekemvri 2003 godina.“ 115 .5.. ima pravo na advokat kako polnomo{nik vo tekot na celata postapka. Tolkuvawe i primena na pravoto na zastapuvawe Svedokot. le`i tokmu vo primenata i tolkuvaweto na ~len 61 od ZKP. Napomena: Novite izmeni vo ZKP (~len 7 i ~len 9) go stesnuvaat i ograni~uvaat prostorot za manevar vo smisla na odolgovlekuvawe na postapkite i izbegnuvawe na pravdata... 1. mora da se pogledne zakonskiot tekst za zna~ewe na izrazite na ZKP.oddol`uvaweto na postapkata i poradi drugi nepravilnosti vo tekot na istragata. potoa e bolen obvinetiot. Osnovata na site problemi so koi se sre}ava polnomo{nikot advokat pri zastapuvaweto i pru`aweto na vistinska pomo{ na `rtvite....7.

Pretsedatelot na Krivi~niot Sovet. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Bitola. od strana na polnomo{nikot mu e uka`ano na istra`niot sudija na faktot deka `rtvata kako neuk u~esnik vo postapkata ne e vo mo`nost da go opredeli svojot status na `rtva u{te vo fazata na istraga. Pravna dilema e dali polnomo{nikot na o{tetenata .^len 61 od ZKP: „1) O{teteniot mo`e svoite prava vo postapkata da gi vr{i preku polnomo{nik.“ Primer od praksata: Ovaa pravna norma od strana na (pred sé) istra`nite sudii. Vo ponatamo{niot tek na postapkata. se tolkuva i primenuva sosema razli~no. so propu{tawe na ovoj fakt taa ne bi mo`ela da gi ostvari svoite prava na o{tetno pobaruvawe. `rtvata mo`e da go ostvaruva preku polnomo{nik. Primer od praksata: Istra`en sudija od eden osnoven sud smeta deka vo tekot na istragata. Vr{eweto na pravata vo svojstvo na o{teten. se misli na li~nite do`ivuvawa. pa duri ni pra{awa koi direktno se naso~eni kon utvrduvaweto na statusot na `rtvata . Ova se odnesuva na oddelni sudovi. na barawe na polnomo{nikot na o{tetenite za postavuvawe na 116 . polnomo{nikot na o{teteniot voop{to ne smee da postavuva pra{awa. vo tekot na istra`nata postapka. no i od strana na Pretsedatelite na Krivi~nite Soveti na glavniot pretres.`rtvata mo`e da ima aktivno u~estvo vo tekot na celata postapka. pred sé. Tuka. no i vo isti sudovi. O{teteniot mo`e da go ovlasti svojot polnomo{nik za celiot tek na postapkata ili samo za oddelni dejstva. ~uvstvata na `rtvata vo vrska so krivi~no-pravniot nastan i storitelot. Napomena: Po vakvoto tolkuvawe od strana na istra`niot sudija za ovlastuvawata na polnomo{nikot na `rtvata. kaj razli~ni sudii.o{tetenata.

mo{ne te{ko se steknuva so pravoto pri davaweto na svojot iskaz da obezbedi da bide prisuten nejziniot polnomo{nik. toga{ statusot na `rtva go opredeluva samata vrz osnova na li~noto ~uvstvo i li~noto ubeduvawe. redovno se povikuvaat vo svojstvo na svedoci vo postapkite za predmetnoto krivi~no delo. Preporaka: Statusot na `rtvata kako u~esnik vo postapkata (drugo lice) mora da bide opredelen u{te vo fazata na pretkrivi~nata postapka. Primer od praksata: Pred Osnovniot sud Tetovo na advokatot na `rtvata. Na obrazlo`enieto na istra`niot sudija se sprotivstavil advokatot so slednoto obrazlo`enie:”Dokolku od strana na OJO svedokot ne e determiniran kako o{tetena. Vakvata potreba proizleguva od faktot {to `rtvata vedna{. [to dokolku vo ponatamo{niot tek na postapkata od iskazot na drugite svedoci ili pri izveduvaweto na drugi dokazi se smeni 117 . mo`e da gi ostvaruva svoite prava.pra{awa tokmu vo vrska so psiholo{kite i fizi~kite traumi na `rtvata. u{te od po~etokot na postapkata. bez voop{to da razmisli za pravata na `rtvata i pri~inite poradi koi toa se bara. `rtva. i spored toa nema pravo na polnomo{nik. od strana na istra`niot sudija mu bilo nalo`eno da ja napu{ti sudnicata. da bide bezbedna. Vo takov slu~aj neophodno e `rtvata da se pou~i deka u{te vedna{ treba jasno da mu stavi do znaewe na istra`niot sudija kakvo e nejzinoto svojstvo i kako taa se ~uvstvuva. bidej}i `rtvata e povikana vo svojstvo na svedok. Napomena: So pokanite koi se dostavuvaat preku Tranzitniot Centar za Stranci do `rtvite. Ottamu. sigurna deka }e bide zastapuvana vo tekot na celata postapka od strana na soodvetno stru~no lice koe }e se gri`i za nejzinite prava. pri sproveduvaweto na istragata od strana na osnovnoto obvinitelstvo (OJO) nema status na `rtva. a priori go odbiva. Ottamu e potrebno prisustvo na advokat u{te vo fazata na pretkrivi~nata postapka. kako {to stoelo vo pokanata. dokolku `rtvata u{te vedna{.

efikasni. koj bi prisustvuval na site procesni dejstva vo tekot na postapkata. so tekot na vremeto. vo “simptomite” na nesinhroniziranost. Pritoa. Preporaka: OJO ima isklu~itelno zna~ewe pri podnesuvaweto barawe za sproveduvawe na istra`ni dejstva so toa {to go nazna~uva i statusot na svedokot koj se predlaga. ZKP. a so toa i prisustvo na advokat. vo soglasnost so ~len 161 i ~len 322 odi dotamu {to dava {iroki ovlastuvawa duri i vo pogled na prisustvo na o{teteniot pri prezemaweto na istra`ni dejstva. So toa se skratuvaat nejzinite prava predvideni so ZKP koi pretstavuvaat su{testveni povredi na odredbite od ZKP. se nadminuvaat. 1. vo odnos na podelbata na nadle`nostite i obvrskite. Praksata poka`uva deka “detskite bolesti” koi vo po~etokot na prakticiraweto bea silno izrazeni kaj ovie dela. Sorabotka me|u dr`avnite organi Ova pra{awe e od isklu~itelna va`nost od pri~ina {to brzite. disonantnost.6.7. advokat na `rtvata. poleka. duri postoi zakonska obvrska istra`niot sudija da go izvesti (pokraj drugite u~esnici vo postapkata) i o{teteniot. 118 . Vo soglasnost so ~len 161 stav 5. osobeno e izrazen napredokot vo odnos na gotovnosta za sorabotka od strana na MVR. Tokmu ova uka`uva na neophodnosta od polnomo{nik. dali ima status na `rtva ili ne. Napomena: Se javuva potreba od podlaboka sorabotka i razmena na informacii me|u site ovie organi zaradi zajaknuvawe na borbata protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija.statusot i se potvrdi deka svedokot e vsu{nost `rtva. zakoniti postapki najmnogu zavisat od sorabotka me|u ovie organi. Zaklu~ok: Obrazlo`enieto od advokatot bilo prifateno i bilo dozvoleno steknuvaweto na status na o{tetena.

Slu~ai pred Osnovniot sud Gostivar Rabotata na Osnovniot sud vo Gostivar mo`e da se oceni kako dobra i navistina efikasna.slu~ai koi se vodeni pred Osnovniot sud vo Skopje. kade {to se smesteni i obezbedeni svedocite. Me|utoa. Slu~ai pred Osnovniot sud Tetovo Osnovniot sud vo Tetovo ima zasileno policisko obezbeduvawe za svedokot. odnosno o{tetenite. Vo Osnovniot sud Skopje istragata mo`e da se oceni kako dobro organizirana. kone~no se nadmina. advokatot na obvinetiot i advokatot na o{tetenata. 1.8. Slu~ai pred makedonskite sudovi .1.Eden od krucijalnite problemi koj podolgo vreme ima{e negativna refleksija. 119 .Iskustva na advokat Aneta Bateva 1. Odnosot na dr`avnite organi so me|unarodnite i nevladinite organizacii e varijabilen no. Toa be{e problemot vo vrska so identifikacijata na li~nite generalii na `rtvite i dokazot vo forma na patna ispravi ili drug dokument za identifikacija. Od dosega{noto prakti~no iskustvo . Tuka pristapuvaat i obvinitelot. vo sekoj slu~aj so tendencija za podobruvawe. bidej}i samata istraga e vodena vo Tranzitniot Centar za Stranci. I tuka od isklu~itelen interes e da postoi visok stepen na sorabotka. Sudot. proizlezena od gorenavedenoto. odnosno se raboti za krivi~no delo trgovija so lu|e. Vakvata istraga e najbezbedna za svedokot. Osnovniot sud Tetovo.8. zaedno so zapisni~arot i celokupniot materijal. Osnovniot sud Gostivar i Osnovniot sud Bitola Slu~ai pred Osnovniot sud vo Skopje Toa se dva slu~ai na devojki koi bile preprodavani za pari. edna od prostoriite na Tranzitniot Centar za Stranci ja pretvori vo sudnica. a i za ostanatite u~esnici vo postapkata. kako eden mal nedostatok mo`e da se spomene toa {to svedokot mora da se sproveduva na raspitot pod silno policisko obezbeduvawe.

so cel vo postapkata da mo`e da se namiri o{tetenata.Slu~ai pred Osnovniot sud Bitola Se raboti za tri slu~ai. Poradi toa `rtvata naj~esto ne í se doveruva na policijata. taa mo`e da bara za{tita ili da sugerira poefikasna za{tita za sebe i za drugi `rtvi od trgovijata so lu|e.2. Sudot vo Bitola isto taka e efikasen vo raboteweto.@rtvata kako svedok ~uvstvuva strav i od obvinetiot. Ohrabrena od negoviot advokat. na primer kidnapirawe ili ubistvo. po mo`nost vo prostoriite na Tranzitniot Centar za Stranci. Vakvata potreba se javuva od slednite pri~ini: .Me|u advokatot i `rtvata kako svedok se sozdava odnos na doverba. dokolku postoi 120 . . . Bidej}i stanuva zbor za organiziran kriminal. Predlozi za sproveduvawe na poefikasna istraga Kako {to ve}e nekolkupati se naveduva vo Praktikumot. Preporaka: Bi bilo mnogu poprakti~no i poekonomi~no istragata da se vr{i vo mestoto kade {to se zgri`eni svedocite.8. Kaj `rtvata kako svedok. advokatot na svedokot-o{tetenata treba da se vklu~i vo istragata u{te od samiot po~etok. ne mo`e da se zanemari faktot deka dokolku svedokot bide otstranet na koj bilo na~in.U{te vo istra`nata postapka treba da se ima na uvid imotnata sostojba na obvinetiot (dvi`en i nedvi`en imot). bidej}i advokatot e toj koj gi {titi interesite na `rtvata/svedokot u{te od samiot po~etok. a so toa }e ja oslobodi od stravot od policijata. obvinetiot }e bide osloboden od krivi~no gonewe. a osobeno vo istra`nata postapka. se javuva ~uvstvo deka e obvineta ili sou~esnik na obvinetiot. me|utoa i tamu svedokot se sproveduva na raspitot pod silno policisko obezbeduvawe. 1. vo ovie slu~ai. @rtvata kako svedok so pomo{ na advokatot se osloboduva od stravot koj go ~uvstvuva kon instituciite na sistemot. a osobeno od policijata. a vo idnina. Advokatot }e i go objasni nejziniot status.

Od aspekt na materijalnite tro{oci na postapkata. koi trajno go popre~uvaat nejzinoto mentalo i socijalno reintegrirawe. advokatite imaat uloga da gi adresiraat site tro{oci koi poteknuvaat od vra}aweto na `rtvite vo nivnite mati~ni zemji (avionski bileti) vo 121 . takvite naodi treba preku anga`iranite pravni zastapnici da dobijat prepoznatliv i zakonski oblik i da bidat podneseni do sudot vo iniciranite sudski postapki protiv storitelite na delata od trgovija so lu|e. Od aspekt na nadoknaduvawe na nematerijalnite tro{oci na `rtvata za site pretprpeni stravovi. Dosega praksata poka`uvala primena na odredbite za odzemawe potiv-pravno steknata materijalna korist kako posledica na storuvawe na krivi~no delo.3. Novite zakonski odredbi vo odzemaweto na imotnata korist i sredstva generirani so storuvawe na krivi~no delo ovozmo`uvaat istite tie merki da bidat predlo`eni i za nedvi`niot imot na storitelot. No. Nadomest na {teta Institutot nadomest na {teta e mnogu va`en institut za ostvaruvawe na celite vo borbata protiv organiziraniot kriminal. i drugite subjekti koi bile izlo`eni na tro{ok vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. isto taka takvite stru~ni naodi mo`at da go iniciraat sudot ({to e mnogu poverojatno) na osnova na niv da pobara dopolnitelno ve{ta~ewe na osnova na koe bi se zasnovala odlukata na sudot. emotivni traumi i psihosocijalni i mentalni naru{uvawa. 1. Vakvite naodi.8. Vo taa smisla advokatite treba maksimalno da gi koristat naodite na isklu~itelno kvalifikuvanite timovi za psihosocijalna pomo{ koi gi pomagaat `rtvite vo TCS.mo`nost. Vo taa smsila ulogata na anga`iranite advokati na `rtvite e isklu~itelno va`na. i istite vo edna zakonska forma da go dostavat do sudovite kako osnov za nematerijalnite o{tetni pobaruvawa vo ime na @TL. Vo sekoj slu~aj vakvite naodi treba navremeno da bidat predjavuvani i vo predistra`nata postapka so napomena deka i eventualnite ve{ta~ewa pobarani od sudot mo`at da se ostvaruvaat i pred reptatriacijata na `rtvata. podneseni navremeno do sudot mo`at da bidat osnova za utvrduvawe na nematerijalna {teta na `rtvata vo tekot na samata postapka dokolku sudot gi oceni kako verodostojni.

7 nedvosmisleno e potreben prevod na obvinenieto na jazikot na koj govori obvinetiot. ~l. Zaradi obezbeduvawe na svoeto pravo na nadomest na {teta tu`itelite mo`at da upotrebat i vremena merka za obezbeduvawe na imotot na storitelot na krivi~noto delo od koi podocna ke se namirat. Idninata }e poka`e dali ima mesto i drugi subjekti da se priklu~at kon o{tetenoto pobaruvawe vo smisla na predjavuvawe na tro{oci od ustanovi koi gi zgri`uvaat `rtvite na trgovija so lu|e. pa stanuva zbor za bitna povreda na ZKP. Vo praksata vakvoto nepostapuvawe redovno nepotrebno go odlo`uva{e pretresot. od momentot koga }e po~ne istra`nata postapka.8. kako i ~l. 6 meseci ili do 1 godina i pove}e. vo soglasnost so novite odredbi vo pretstoe~kiot Zakon za stranci.e. Vo nasoka na gorenavedenoto potrebno e da se poso~at nekolku Izmeni i dopolnuvawa na ZKP osobeno vo odnos na: Upotrebata na maj~iniot jazik vo postapkata ~l.soglasnost so odredbite vo Zakonot za stranci (nov nacrt tekst e vo podgotovka) koi stavaat na tovar tro{oci za vra}awe na ilegalni migranti odnosno za site onie koi gi donele nelegalno stranskite dr`avjani vo zemjata. Upatno bi bilo da u{te na samiot po~etok na krivi~nata postapka (istragata) na obvinetiot da mu se vra~uva obvinitelniot akt so 122 . Vo sprotivno obvinetiot nema da razbere za {to se raboti. isto taka tro{oci napraveni za nivno dnevno zgri`uvawe.355 od ZKP.7 vo vrska so ~l. osobeno od aspekt na novite zakonski oderedbi koi }e ovozmo`at i niven podlgoro~en prestoj od 3. Imeno. Vo ovaa nasoka od golema pomo{ bi bilo dokolku advokatot na o{tetenata ima podatoci za imotnata sostojba na storitelot na krivi~no delo u{te vo momentot koga po~nuva krivi~nata postapka t. Upatno e obvinetite da se pra{aat dali se soglasuvaat da se dostavi i da se pro~ita obvinitelniot akt so prevod ili bez prevod. inaku se raboti za bitna povreda na ZKP.3. Ova od pri~ina bidej}i postoi opasnost storitelot na krivi~no delo da go otu|i svojot imot za vreme na vodeweto na postapkite. spored novite izmeni na ZKP vo ~l.

Vakvata aktivnost na advokatite . sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe. zaradi negova pari~na kompenzacija..Slu`ben Vesnik 74/04/ od Zakonot za Izmeni i dopolnuvawa na ZKP od 22 Oktomvri 2004 god.nadomest na materijalna i nematerijalna {teta po ~l. Imotno-pravnoto pobaruvawe vo tekot na ZKP . odnosno obvinetiot se proglasuva za vinoven i vedna{ se odreduva kolku treba da mu se isplati na o{teteniot. Dokolku dokazite vo krivi~nata postapka ne davaat dovolna osnova za celosno ili delumno presuduvawe na imotno-pravnoto barawe a. pa krivi~nata postapka da se pretvori vo gra|anska postapka.So presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven. Pozitivni strani: gi imaat slednive pozitivni i Vo princip postapkata stanuva poekonomi~na i poefikasna taka {to vo edna postapka se re{avaat dve oddelni raboti.101 stavot 2 se menuva i glasi : . sudot da mo`e da ja prolongira postapkata vo nedogled. Kako negativna strana bi se predo~ila mo`nosta poradi nedostatok na dokazi za nadomest na {teta. Ova e predvideno vo ~l.31 od Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na ZKP: Vo ~l. Dokolku 123 . Dokazite se predo~uvaat vo edna postapka. sudot so presudata }e ja dosudi samo osnovata ili osnovata i delumno iznosot na imotno-pravnoto barawe. za nivno dopolnitelno obezbeduvawe postoi opasnost od neopravdano odlagawe na krivi~nata postapka. 31 . Vo ovaa smisla bi bilo upatno da se sugerira advokatite da insistiraat i predlo`uvaat donesuvawe na dopolnitelna presuda za nadomest na {teta vo istata postapka. O{teteniot e li~no zainteresiran da se utvrdi vinata na obvinetiot. a za iznosot na imotno-pravnoto barawe ili ostatokot od toj iznos }e donese dopolnitelna presuda.polnomo{nici na o{tetenite-}e onevozmo`i odolgovlekuvawe i opstruirawe na krivi~nata postapka. Vo praksata ovie odredbi negativni strani.prevod zavisno od toa na koja nacionalnost pripa|a.

91. ve{ta~ewe. doveduvawe.Tro{ocite na postapkata gi snosi obvinetiot od svojot imot (tro{oci za advokat. Se razbira dokolku obvinetiot se oglasi za vinoven.se sostoi vo slednoto: Vo krivi~nata postapka sudot e dol`en da re{i za imotno pravnoto pobaruvawe.iznosot na imotno-pravnoto barawe ne mo`e da se utvrdi so drugi dokazi ili izveduvaweto takvi dokazi bi vodelo kon zna~itelno odlo`uvawe na postapkata. Sudot so institutot dopolnitelna presuda za imotno-pravno barawe ja otstranuva opasnosta od odlagawe na postapkata. Protiv dopolnitelnata presuda mo`e da se izjavi `alba vo rok od 8 dena od denot na nejzinoto dostavuvawe”.8. 90.4. sudot so dopolnitelna presuda }e go dosudi iznosot na imotno-pravnoto barawe ili negoviot del obezbeduvaj}i pravi~en nadomestok. 3. 2. . Jasno mo`e da se zabele`i intencijata na zakonodavecot: 1.). a spored novite izmeni toj gi kompenzira od konfiskacija na imotot na osudeniot. obezbeduvawe i sproveduvawe se vo nadle`nost na MVR. a da ne go upatuva o{teteniot vo gra|anska postapka da go ostvari toa. Tro{oci na krivi~nata postapka So ZKP i so Izmenite i dopolnuvawata na ZKP to~no e navedeno koi se tro{oci na postapkata i koj e dol`en da gi nadomesti i toa vo ~lenovite 88.nadomest na materijalna i nematerijalna {teta . Sudot e dol`en vo krivi~nata postapka da re{i za imotnopravno pobaruvawe. Primenata na noviot institut vo ZKP . 1. ^lenovi vo ZKP koi se aplikativni vo odnos na tro{ocite na postapkata: ^len 88 od ZKP: ”(1) Tro{oci na krivi~nata postapka se izdatocite napraveni po povod krivi~nata postapka od nejzinoto poveduvawe do nejzinoto 124 . Dokolku nema dovolno dokazi za imotno-pravno barawe sudot e dol`en da dosudi pravi~en nadomestok.Tro{ocite za smestuvawe. 93 i 95 od ZKP: . medicinska pomo{ i sl.

Nu`ni izdatoci na o{teteniot i na negoviot zakonski zastapnik. a se naplatuvaat podocna od licata koi se dol`ni da gi nadomestat spored odredbite na ovoj zakon.zavr{uvawe i izdatocite za prezemenite istra`ni dejstvija pred istragata. se isplatuvaat odnapred od sredstvata na organot {to ja vodi krivi~nata postapka. Organot {to ja vodi krivi~nata postapka e dol`en site tro{oci {to se odnapred isplateni da gi vnese vo popisot koj }e se prilo`i kon spisite. }e gi osudi site obvineti da gi podnesuvaat tro{ocite solidarno. 8. dokolku mo`at da se izdvojat tie tro{oci od vkupnite tro{oci. 3. zatvor zaradi sudewe. kako i nagrada i nu`ni izdatoci na nivnite polnomo{nici. Pau{alen iznos. 4. vo postapkata poradi krivi~nite dela za koi se goni po slu`bena dol`nost. (3) Vo presudata so koja se oglaseni pove}e obvineti za vinovni. odnosno na liceto li{eno od sloboda. Pla}aweto na pau{alniot iznos }e se opredeli za sekoj obvinet posebno. (4) Tro{ocite od to~ka 1 do 5 stav 2 na ovoj ~len. kako i tro{oci na uvidot. Tro{oci za svedoci. 7.” 125 . Prevozni i patni tro{oci na slu`benite lica. kako i tro{oci za poroduvawe. kako i nu`nite izdatoci na nazna~eniot branitel i nazna~eniot polnomo{nik na o{teteniot kako tu`itel (~lenovi 67 i 93). 5. Prevozni tro{oci na obvinetiot. 2. sudski preveduva~i i stru~ni lica. nu`ni izdatoci na privatniot tu`itel i na o{teteniot kako tu`itel i na nivnite zakonski zastapnici. ve{taci. (2) Liceto {to e obvineto za pove}e krivi~ni dela nema da se osudi na nadomestuvawe na tro{ocite vo pogled na delata za koi e oslobodeno od obvinenieto. kako i nagrada i nu`ni izdatoci na negoviot polnomo{nik. Izdatoci za doveduvawe na obvinetiot. 6. a ako toa ne e mo`no. Tro{oci za lekuvawe na obvinetiot za vreme dodeka se nao|a vo pritvor. ” ^len 91 od ZKP: ”(1) Koga sudot }e go oglasi obvinetiot za vinoven }e izre~e vo presudata deka e dol`en da gi nadomesti tro{ocite na krivi~nata postapka. sudot }e opredeli kolkav del od tro{ocite }e podnesuva sekoj od niv. (2) Tro{ocite na krivi~nata postapka opfa}aat: 1. Nagrada i nu`ni izdatoci na branitelot.

obvinetiot da bide zadol`en vo smisol na odredbite od ~l.br.266 st. kako i izmenite vo ~l. vo vrska so ~l.. za {teta nanesena so krivi~no delo utvrdeno kako vo presudata za materijalni i nematerijalni tro{oci vo vkupen iznos od _____________ Den. vrz osnova na ~l. i da da mi isplati na ime nadomest na {teta iznos od vkupno________ Den. ___ od KZ . ________protiv obvinetiot_________od______________za krivi~no delo protiv__________~l. Pred _____________sud e zaveden krivi~en predmet K.112 od ZKP.112 od ZKP.31 od Zakonot za Izmenite i dopolnuvawata na ZKP. predlagam da se opredelat privremeni merki za obezbeduvawe na imotno-pravno pobaruvawe so zabrana za otuguvawe na dvi`en i nedvi`en imot koi se vo sopstvenost na obvinetiot.. Na ime materijalna {teta pobaruvam od obvinetiot iznos od _____ Den.br. Vo smisol na ~l. 126 ..102-111 od ZKP.pravno pobaruvawe So predlog za opredeluvawe privremeni merki za bezbednost Od o{teteniot: Vrska K.2 od Zakonot za izvr{na postapka da go donese slednoto: Re{enie za privremena merka Zaradi obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe na o{teteniot sprema obvinetiot. Vo smisolna goreizlo`enoto go molam Sudot soglasno ~l.Vo vrska so Predlogot za ostvaruvawe na imotno-pravno pobaruvawe mo`na solucija kako da istiot se formulira e slednava: Do Osnoven Sud______________________________________________ Predlog za ostvaruvawe na imotno . kako i ~l.31 od Zakonot za Izmeni i dopolnuvawa na ZKP.1 t. a na ime nematerijalna {teta iznos od _____ Den. Napomenuvam deka so ovoj Predlog se priklu~uvam kon krivi~noto gonewe i baram pokraj kaznata za krivi~noto delo. so zakonska zatezna kamata od denot na presuduvaweto do isplatata.103-114 od ZKP.

Krivi~niot Sudski Sovet e toj koj go dosuduva imotno pravnoto pobaruvawe.Se opredeluva privremena merka za zabrana na obvinetiot da raspolaga so svojot dvi`en i nedvi`en imot. 127 . Polnomo{nik na O{teteniot ____________________ So izmenite na ZKP. Privremenata merka da se pribele`i vo intabulacionite knigi.

128 .

i pra{aweto za poddr{ka na `rtvite. Vo vrska so misleweto od Evropskiot parlament (2). 2000.2001 Ang. (2) Komisijata podnese soop{tenie do Evropskiot parlament. Imaj}i go predvid slednoto: pet godini od denot na stapuvawe vo sila na Dogovorot. Slu`ben vesnik na Evropskata zaednica L 82/1 (Zakoni prilagodeni vo soglasnost so Glava VI od Dogovorot za Evropskata unija) RAMKOVNA ODLUKA NA SOVETOT od Mart 15 2001 za statusot na `rtvite vo krivi~nata postapka (2001/220/JHA) SOVETOT NA EVROPSKATA UNIJA. 1999. Sovetot i Komitetot za ekonomija i socijalni raboti na 14 Juli. a osobeno so ~len 31 i ~len 34 (2)(b) od nego: Vo vrska so inicijativata od Republika Portugalija (1). Evropskiot parlament usvoi Rezolucija za soop{tenieto na Komisijata na 15 Juli. a osobeno to~kite 19 i 51( c ) vo rok od 129 . za toa kako najdobro da se implementiraat odredbite od Dogovorot od Amsterdam vo oblasta na slobodata. treba da se re{ava so pravewe na sporedben pregled na planovite za obe{tetuvawe na `rtvite i so procenuvawe na mo`nosta za prezemawe na akcija vnatre vo Evropskata unija.ANEKS 1 22.3. bezbednosta i pravdata. Vo vrska so Dogovorot za Evropskata unija. (1) Vo soglasnost so Akcioniot Plan na Sovetot i na Komisijata. nasloveno kako “@rtvi na kriminalot vo Evropskata unija: vpe~atoci od normite i dejstvuvaweto“.

nalo`uvaat deka treba da bidat sostaveni minimum standardi za za{titata na `rtvata na kriminal. 130 (6) Zatoa. nezavisno od toa vo koja zemja-~lenka se nao|aat. Pokraj toa. (8) Pravilata i praksata vo odnos na statusot i glavnite prava na `rtvata potrebno e da se pribli`at. koordiniran na~in. so posebno vnimanie na pravoto da bidat tretirani so po~it kon nivnoto dostoinstvo. odredbite na ovaa Ramkovna odluka ne í nametnuvaat obvrska na ze- . javni i nevladini. 1999. (7) Merkite za pomo{ na `rtvite na kriminal. tie opfa}aat odredeni merki za pomo{ na `rtvite pred ili po krivi~nite postapki koi mo`at gi namalat posledicite od zlostorstvoto. a osobeno odredbite koi se odnesuvaat na nadomestot i posreduvaweto. ne se odnesuvaat na dogovorite vo gra|anskata postapka. (4) Zemjite-~lenki treba da gi pribli`at nivnite zakoni i regulativi do toj stepen koj e potreben za da se dostigne celta: da im se ovozmo`i na `rtvite na kriminal visoko nivo na za{tita. a osobeno za dostapnosta na pravdata na `rtvite na kriminalot i za nivnoto pravo na nadomest na {teta. pritoa izbegnuvaj}i delumni ili nedosledni re{enija koi mo`e da dovedat do sekundarna viktimizacija. (5) Potrebite na `rtvite treba da se zemat predvid i da im se obrati vnimanie na eden seopfaten. Isto taka.(3) Zaklu~ocite od sostanokot na Sovetot na Evropa vo Tampere na 15 i 16 Oktomvri. (9) Sepak. vklu~uvaj}i gi i pravnite tro{oci. nacionalnite programi treba da bidat postaveni sé do finansiski merki. a osobeno to~kata 32 od niv. pravoto da bidat za{titeni vo razli~ni stadiumi na postapkata i pravoto da imaat nadomestok za nepovolnosta {to `iveat vo razli~na zemja-~lenka od onaa vo koja e napraveno zlostorstvoto. pravoto da razberat i da bidat razbrani. odredbite na ovaa ramka na Odlukata ne se celosno ograni~eni na vnimanieto na interesite na `rtvata. za pomo{ i za{tita na `rtvite. pravoto da nao|aat i primaat informacii.

zakonski osnovana vo zemja~lenka. za vreme na i po krivi~nata postapka e va`no. zatoa {to ova e neophodno i za `rtvite i za postignuvawe na celite na postapkata. emotiven stres ili ekonomska zaguba. (d) Posreduvawe vo krivi~ni slu~ai” }e bide razbrano kako ispituvawe. site kontakti so `rtvite. (v) “Krivi~na postapka” }e se tolkuva vo soglasnost so nacionalnoto pravo koe se primenuva. JA USVOI SLEDNATA RAMKOVNA ODLUKA: ^len 1 Definirawa Za potrebite na ovaa Ramkovna odluka: (a) “@rtva” e fizi~ko lice 131 koe pretrpelo {teta. za vreme na i po krivi~nata postapka. bilo pod sudskiot sistem ili vrz osnova na mre`ite na grupite za poddr{ka na `rtvite. pred. nadopolnuvaj}i ja akcijata na dr`avata vo ovaa oblast.mjata-~lenka da se osigura deka so `rtvata }e bide postapuvano na podednakov na~in kako so stranka vo postapka. vklu~uvaj}i fizi~ka i mentalna povreda. (12) Treba da se iskoristat postoe~kite dogovori za vospostaveni mesta za kontakt na zemjite-~lenki. pred ili za vreme na krivi~nata postapka. (g) “Postapki” }e bidat {iroko razbrani za da gi opfatat. ~ija poddr{ka na `rtvite na kriminal e obezbedena bez nadomest i e vodena pod soodvetni uslovi. pregovarawe za re{enie me|u `rtvata i . (10) Vklu~uvaweto na specijalizirani slu`bi i grupi za poddr{ka na `rtvite. vo vrska so nivniot slu~aj. (11) Treba da bide napravena soodvetna obuka i vo dovolen broj za licata koi doa|aat vo kontakt so `rtvite. kako onie so vlastite. dr`avni te slu`bi ili organizacii za poddr{ka na `rtvite. kako dopolnuvawe na krivi~nite postapki. direktno predizvikani od dejstva ili propu{tawe koi se vo sprotivnost so krivi~noto pravo na zemjata-~lenka. pred. (b) Organizacija za poddr{ka na “`rtvata” }e zna~i nevladina organizacija.

(d) Kako i pod koi uslovi mo`at da dobijat za{tita. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite imaat vistinska i soodvetna uloga vo nejziniot praven sistem. Informaciite od takov tip treba da bidat najmalku slednive: (a) Tipot na uslugi ili organizacii na koi tie mo`at da im se obratat za poddr{ka. }e bide postapuvano soodvetno so nivnite okolnosti. . na sekoj mo`en na~in koj se smeta za soodveten i sé dodeka e mo`no na op{topoznati jazici. 2. koi se posebno ranlivi. (v) kade i kako mo`at da prijavat krivi~no delo. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura `rtvite da imaat pristap. Taa treba postojano da pravi napor da se osigura deka so `rtvite se postapuva so dovolna po~it kon dostoinstvoto na li~nosta za vreme na postapkite i treba da gi priznae pravata i zakonskata korist na `rtvite so posebna vrska so krivi~nata postapka. vodeni od kvalifikuvano lice. do informacii od zna~ewe za za{titata na nivnite interesi. ^len 2 organi ja ispituvaat `rtvata samo onolku kolku {to e neophodno za potrebite na krivi~nata postapka. (b) Tipot na poddr{ka koja mo`at da ja dobijat. od prviot kontakt so slu`bite za sproveduvawe na pravoto. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka so `rtvite. (g) Postapkite koi sledat po takvata prijava i nivnata uloga vo vrska so takvite postapki. ^len 3 Soslu{uvawa i obezbeduvawe na dokazi Sekoja zemja-~lenka }e ja garantira mo`nosta za `rtvite da bidat soslu{ani za vreme na postapkata i da obezbedi dokazi.storitelot na deloto. (|) Do koj stepen i pod koi uslovi tie imaat pristap do: (1) praven sovet ili (2) pravna pomo{ ili (3) nekoj drug tip na sovet. Sekoja zemja-~lenka treba da prezeme soodvetni merki so cel da se osigura deka nejzinite 132 Pravo na primawe na informacii 1. ako. ^len 4 Po~it i priznanie 1.

koga liceto obvineto ili osudeno e oslobodeno. imaj}i ja predvid nivnata uloga vo postapkite i. barem vo slu~i kade {to mo`e da postoi opasnost za `rtvite. (v) Sudska kazna. (`) Dokolku se `iteli na druga dr`ava. obezbeden bez nadomest. vo slu~aj na progon. koga zemjata-~lenka gi prenesuva na svoja inicijativa informaciite od alineja 2 i 3. 4.vo slu~aite opi{ani vo to~kite(1) i (2). do onoj stepen do koj. vo pogled na `rtvite so status na svedoci ili stranki vo postapkite. Otsega. 133 . ^len 5 Garancii za komunikacija Sekoja zemja-~lenka. 2. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite koi imaat izrazeno `elba za taa cel. (b) Relevantnite faktori koi im ovozmo`uvaat. da go znaat vodeweto na krivi~nata postapka protiv li~nosta goneta za dela koi gi zasegaat niv. osven ako komunikacijata e zadol`itelna vo smisla na soodvetni krivi~ni postapki. pravna pomo{ kako onaa vo ~len 4(1)(|)(2). (e) Potreba da imaat pravo na nadomest na {teta. nekakvi posebni dogovori dostapni za niv so cel da se za{titat nivnite interesi. se informirani za: (a) Ishodot na nivnata `alba. tie imaat pravo da ja dobijat. koga e soodvetno. osven vo isklu~ivi slu~ai kade {to pravilnoto vodewe na slu~ajot mo`e da vlijae nepovolno. taa mora da se osigura deka `rtva- ta ima pravo i da ne ja primi. koga e mo`no za niv da imaat status na stranka vo krivi~nite postapki. kade {to e garantirana. mora da se donese re{enie za da se izvesti `rtvata. ^len 6 Posebna pomo{ na `rtvata Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite imaat pristap do Sovetot spomenat vo ~len 4(1)(|)(3). Zemjite-~lenki }e gi prezemat site potrebni merki za da se osiguraat deka. }e prezema neophodni merki da gi namali kolku {to e mo`no pote{kotiite vo komunikacijata {to se odnesuva na nivnoto razbirawe za. sporedbeno so merkite od ovoj tip koi taa gi prezema vo pogled na obvinetiot. soodvetnite ~ekori na krivi~nata postapka za koja stanuva zbor. ili vme{anost vo. 3.

osven ako krivi~nite postapki baraat takov kontakt. ako e potrebno. osobeno vo vrska so nivnata bezbednost i za{tita na nivnata privatnost. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvite od krivi~ni dela imaat pravo da dobijat odluka vo razumen rok za nadomest od obvinetiot vo tekot na krivi~nite postapki. Sekoja zemja-~lenka treba da se osigura deka. soodvetni merki za da ja za{titi privatnosta i fotografii na `rtvite i nivnite ^len 9 Pravo na nadomest vo tekot na krivi~nite postapki 1. sekoja zemja-~lenka treba da ja garantira mo`nosta da se usvojat. so kakvi bilo soodvetni sredstva koi se soglasuvaat so nejzinite osnovni zakonski principi. koga e soodvetno. 2. `rtvite.^len 7 Tro{oci na `rtvite vo odnos na krivi~nite postapki semejstva ili lica vo sli~na vrska. onamu kade {to ima potreba od za{tita na `rtvite-osobeno onie najranlivite-od rezultatite od davaweto na dokazi vo sud otvoren za javnosta. }e im dade na `rtvite koi imaat status na stranka ili na svedok mo`nost za nadomest na tro{ocite koi se napraveni kako rezultat na nivnoto zakonsko u~estvo vo krivi~nite postapki. 4. Za taa cel i bez {tetni posledici na alineja 4. Sekoja zemja-~lenka ponatamu }e se pogri`i da bide izbegnat kontakt me|u `rtvite i obvinetite vo samite sudski prostorii. Sekoja zemja-~lenka }e osigura soodvetno nivo na za{tita na `rtvite i. ^len 8 Pravo na za{tita 1. Kade {to e soodvetno za taa namena. osven koga vo odredeni slu~ai nacionalnoto pravo ovozmo`uva 134 . onamu kade {to nadle`nite vlasti smetaat deka postoi seriozen rizik od odmazda ili cvrsti dokazi za seriozna namera da se naru{i nivnata privatnost. so odluka na sudot. na nivnite semejstva ili licata vo sli~na vrska. kako del od sudskite postapki. vo soglasnost so nacionalnite odredbi koi se primenuvaat. mo`at da dobijat pravo da svedo~at na takov na~in koj }e ovozmo`i ova cel da bide postignata. Sekoja zemja-~lenka. 3. sekoja zemja-~lenka treba postepeno da predvidi sudskite zgradi da imaat posebni prostorii za ~ekawe za `rtvite.

osobeno vo odnos na organizacijata na samite postapki.Da bidat nadle`ni da odlu~uvaat dali `rtvata mo`e da dade izjava neposredno po storuvaweto na deloto. ako ne sakala da go stori toa. Sekoja zemja-~lenka }e se pogri`i sekoj dogovor me|u `rtvata i obvinetiot postignat vo tekot na takvite posreduvawa vo krivi~nite slu~ai. Sekoja zemja-~lenka }e se pogri`i nejzinite nadle`ni vlasti da mo`at da prezemaat soodvetni merki za da gi namalat te{kotiite na koi naiduvaat koga `rtvata e gra|anin na dr`ava vo koja ne se slu~ilo zlostorstvoto. 3. ^len 10 Kazneno posreduvawe vo tekot na krivi~nite postapki 1. Sekoja zemja-~lenka }e se osigura deka `rtvata na deloto storeno vo zemja-~lenka na koja taa ne e dr`avjanin. 2000(3) so cel da se soslu{a `rtvata koja `ivee vo stranstvo. da bide zemen predvid. vo slu~aj na te{ko delo. . mo`e da podnese `alba pred nadle`nite organi vo negovata mati~na zemja vo slu~aj da ne bila vo mo`nost da go stori toa vo zemjata-~lenka kade {to e storeno deloto ili. Osven ako e itno potrebno za celite na krivi~nata postapka. a koj im e odzemen vo tekot na krivi~nite postapki. dokolku nemaat ovlastuvawe vo ovaa smisla. Nadle`nite vlasti do koi e upatena `albata. nejzinite vlasti treba. 2. da bidat vo pozicija : . nadomestliviot imotot koj im pripa|a na `rtvite. ^len 11 @rtva-gra|anin na druga zemja-~lenka 2. osobeno. Za ovaa cel.Da mo`at da pribegnat kolku {to e potrebno kon odredbite za videokonferencii i telefonski konferenciski javuvawa utvrdeni vo ~len 10 i 11 od Konvencijata za zaemna pomo{ vo krivi~ni predmeti me|u zemjite-~lenki na Evropskata unija od 29 Maj.@rtva-gra|anin zemja-~lenka na druga 135 . 3. 1. Sekoja zemja-~lenka }e prezeme soodvetni merki za da go pottikne obvinetiot da obezbedi zadovolitelen nadomest na `rtvata. Sekoja zemja-~lenka }e bara da se unapredi (razvie) posreduvaweto vo krivi~nite slu~ai za kazni za koi taa smeta deka se soodvetni za vakov tip na merka.nadomestot da bide dodelen na poinakov na~in. 2. treba da im bide vraten bez odlo`uvawe.

osobeno vo odnos na: (a)Pru`awe informacii na `rtvite. Sekoja zemja-~lenka. (v) Pridru`uvawe na `rtvite. Alineja 1 }e se primenuva osobeno na policiskite slu`benici i advokatite. ^len 13 Ekspertski uslugi i organizacii za poddr{ka na `rtvite 1. bilo vo vid na mre`i direktno povrzani so sudskiot sistem ili kako vrski me|u organizaciite za poddr{ka na `rtvite. 2. 2. (g) Pomagawe na `rtvite. }e ja potpomognuva vme{anosta na sistemite za poddr{ka na `rtvata odgovorni za organizirawe na prvi~niot priem na `rtvata i za nejzina poddr{ka i ponatamo{na pomo{. Sekoja zemja-~lenka }e gi poddr`i dejstvata prezemeni vo postapkite od strana na takvite vraboteni ili od organizaciite za poddr{ka na `rtvite. da dobijat soodvetna obuka so posebno vnimanie na potrebite na najranlivite grupi. sekoja zemja-~lenka }e gi poddr`i inicijativite za ostru~uvawe na vrabotenite koi se vklu~eni vo postapkite ili se na drug na~in vo kontakt so `rtvite. otkako zavr{ile krivi~nite postapki. So `albata }e bide postapuvano vo soglasnost so nacionalniot zakon na zemjata vo koja e storeno deloto. bilo preku obezbeduvawe na stru~no obu~eni vraboteni vo samite javni slu`bi ili preku 136 .treba bez odlo`uvawe da ja prenesat do nadle`nite vlasti na teritorijata kade {to e storeno deloto. razviva i podobruva sorabotkata me|u zemjite-~lenki so cel da ovozmo`i poefikasna za{tita na interesite na `rtvite vo kriminalnite postapki. ako e potrebno i mo`no za vreme na krivi~nite postapki. na nivno barawe. vo smisla na postapkite. (b) Pomagawe na `rtvite spored nivnite neodlo`ni potrebi. Preku nejzinite javni slu`bi ili so osnovawe na organizacii za poddr{ka na `rtvite. ^len 14 Obuka na vrabotenite vklu~eni vo postapkite ili vo drug na~in vo kontakt so `rtvite 1. ^len 12 Sorabotka me|u zemjite~lenki Sekoja zemja-~lenka }e ja pottiknuva. priznavawe i osnovawe na organizacii za poddr{ka na `rtvite.

2. ^len 16 Teritorijalen obem Sekoja zemja-~lenka }e sprovede vo sila zakoni. ^len 18 Procenuvawe Po~nuvaj}i od datite citirani vo ^len 17. vo period od edna godina. sekoja zemja~lenka }e go isprati do Generalniot sekreterijat na Sovetot i do Komisijata tekstot na odredbite koi gi propi{uvaat vo nacionalnoto pravo uslovite utvrdeni so ovaa Ramkovna odluka. po~nuvaj}i od sekoja od ovie dati. Sekoja zemja-~lenka }e go pozdravi postepenoto sozdavawe. podzakonski akti i upravni akti koi e neophodno da bidat vo soglasnost so ovaa ramka na Odlukata: . vo pogled na postapkite op{to. javnite slu`bi i organizaciite za poddr{ka na `rtvite. pismeno podnesen od Komisijata. 2004 .Vo pogled na drugi odredbi. na neophodnite uslovi za obid da se spre~i sekundarnata viktimizacija i da se izbegnuva podlegnuvaweto na `rtvite na nepotreben pritisok. 2006 . i vospostavuvaweto na uslovi soodvetni na taa situacija vo mestata za koi stanuva zbor.Vo pogled na ^len 5 i ^len 6.^len 15 Vistinski uslovi vo pogled na mestoto na `rtvite vo postapkite ^len 17 Implementacija 1. preku izve{taj sostaven od Generalniot sekretarijat vrz osnova na podatocite dobieni od zemjite-~lenki i izve{taj. Ova }e se primenuva osobeno so vnimanie na soodvetniot prvi~en priem na `rtvite. Ovaa ramka na Odlukata }e se primenuva vo Gibraltar. policiskite stanici. i osobeno na mesta kade {to krivi~nite postapki mo`at da se pokrenat. sekoja zemja-~lenka treba osobeno da obrati vnimanie na sudskite prostorii. 22 Mart . merkite prezemeni od strana na zemjite~lenki se vo soglasnost so odredbite na ovaa Ramkovna odluka. 137 . 2002. 22 Mart.Vo pogled na ^len 10. Za celite na alineja 1. Sovetot }e proceni dali . 22 Mart.

2001 Za Sovetot. Podgotveno vo Brisel. Pretsedatel 138 .^len 19 Stapuvawe vo sila Ovaa Ramkovna odluka }e stapi vo sila na denot na nejzinoto objavuvawe vo Slu`beniot vesnik na Evropskata zaednica. 15 Mart.

prezime na soprugot /soprugata: Mesto i data na sklu~uvaweto na brakot: Data na eventualen razvodot na brakot: Adresa na soprugot /soprugata: Ime. prezime i data na ra|awe na decata: Ime i prezime na tatkoto: Ime i prezime na majkata: Pra{alnik 1. poka`ete go na uvid na policiskite slu`benici.ANEKS 2 Pra{alnik za potencijalnite `rtvi na trgovijata so lu|e Ime: Prezime: Data na ra|awe: Mesto na ra|awe: Mesto na `iveewe-oficijalno: Posledna adresa na `iveewe-registracija: Eventualna adresa vo Makedonija: Doma{en telefonski broj za kontakt: Mobilen telefonski broj: Ime. Dali raspolagate so dokument za utvrduvawe na identitetot? Dokolku poseduvate dokument za li~na identifikacija. 139 .

2. Sam /sama li ja napu{tivte dr`avata ili vo ne~ija pridru`ba? 12. navedete kade i koga? 4. Koj vi pomogna da ja napu{tite Va{ata dr`ava (lice. Koga i kako ja napu{tivte sopstvenata dr`ava? 6. Plativte li nekomu izvesna suma na pari~ni sredstva so cel da Vi ovozmo`i da ja napu{tite Va{ata dr`ava? Kolku i kako mu plativte na liceto/organizacijata? 140 . Zo{to ja napu{tivte sopstvenata dr`ava? 10. Koga pristignavte na grani~niot premin? 8. Vo slu~aj da ne poseduvate dokument za li~na identifikacija. So kakvo transportno sredstvo dopatuvavte? 9. li~na karta)? 3. ka`ete kade se Va{ite dokumenti (paso{. Po koj pat patuvavte? 7. organizacija)? 11. Ste koristele li drugo ime na teritorijata na Makedonija ili druga dr`ava? 5. Dali ste pominale niz proverka na drugi grani~ni premini? Dokolku odgovorot e DA.

Ve donel li nekoj do Va{ata sega{na destinacija? Dokolku odgovorot e DA. So kogo i na koj na~in kontaktiravte vo Makedonija (imiwa na lica. Kakva e celta na Va{eto patuvawe? Imate li namera da se vrabotite ili naselite vo Makedonija ili minuvate ottuka na patot do druga dr`ava? Imate li poznati tamu? Kolku }e prestojuvate tamu. vozot. Treba{e li da mu isplatite opredelena suma pari na voza~ot? 141 . bliski. avtobusot)? 14. organizacii)? 19. navedete kako gi dobivte? Kolku ste platile za niv? 15. so kakvo Patni~ko sredstvo? Ve molime da go opi{ete voziloto. Ve molime da go opi{ete i voza~ot na voziloto. kako }e pristignete tamu? 21. Koj Ve informira ili Vi sovetuva{e da dojdete vo Makedonija? 20. Dali sé u{te raspolagate so biletite {to gi kupivte pri patuvaweto (za avionot. Ste koristele li falsifikuvani li~ni dokumenti pri patuvaweto? Dokolku ste koristele. vo drugi evropski dr`avi ili dr`avi vo regionot? 18.13. Imate li rodnini. Dali imate rodnini vo Makedonija? 17. Dali raspolagate so adresi ili telefonski broevi na lica vo Makedonija so koi mo`ete da vospostavite kontakt pri pristignuvaweto vo zemjata ili pri eventualni problemati~ni situacii? 16.

Kakvi instrukcii Vi bea dadeni.22. Sakate li da dopolnite ne{to? ___________________________________________________________ Pra{alnikot go popolnuva ovlasteno slu`beno lice na grani~niot premin ! Potpis na OSL ____________________ Potpis na liceto ____________________ 142 . pod uslov da bidete zadr`ani od strana na policiskite slu`benici? Dali treba{e da vospostavite kontakt so nekogo? So kogo? Kade? Kako? 23.

ANEKS 3 Organigram na Sekretarijatot pri Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovijata so lu|e i nelegalnata migracija NACIONALEN KOORDINATOR ZAMENIK NACIONALEN KOORDINATOR SEKRETAR NACIONALNA KOMISIJA ZA BORBA PROTIV TRGOVIJA SO LU\E I ILEGALNA MIGRACIJA SEKRETARIJAT ME\UNARODNI ORGANIZACII NEVLADINI ORGANIZACII MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI IOM OTVORENA SAI PORTA OBSE SEI i MS UNDP SRE]NO DETSTVO SMPS UNICEF ICITAP OPDAT USAID ICMPD 143 .

144 .

3 Broj na upisnik _____________________________ Podbroj na krivi~noto delo __________________ Broj na papka _______________________________ Zakonska kfalifikacija gl.____ st. izmena .3 PRA[ALNIK ZA O[TETENO FIZI^KO LICE Reden broj na o{teteniot _________________________________________________________________ Prezime Ime Mati~en broj 1 Pol Godina na ra|awe Dr`avjanstvo _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ _________________________________________________________________ Stranec na privremen prestoj vo RM ___________________________________________ 1 Begalec so priznat status _____________________________________________________ 2 Stalno naselen stranec _______________________________________________________ 3 2 Status na liceto Stranec na propatuvawe .5 6 Materijalna {teta ___________________________________________________________ 145 .3. lesna povreda . materijalna {teta .transit ______________________________________________ 4 Turist ________________________________________________________________________5 Dr`avjanin na RM na privremen prestoj vo stranstvo _____________________________6 @iveali{te 3 Republika Op{tina Mesto Adresa _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ 4 Nacionalnost _____________________________________________________ 5 Posledici Smrt .2.2.____ ~l.4.1.____ Prv podatok . te{ka telesna povreda .ANEKS 4 ANEKS 4 Formi/Obrasci koi gi koristi MVR Formi/Obrasci koi gi koristi MVR REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Organ za vnatre{ni raboti Mesec i godina na upis _________________________________________ _________________________________________ KRIM . bri{ewe . ostanato .1.

br. bliska oznaka na mestoto) . 12/98) se sostavuva ZAPISNIK za primawe krivi~na prijava Na den ____________________ godina vo _____________________ ~asot vo _______________________________________________________________________________________________ Ovlasteno slu`beno lice: _______________________________________________________________ Zapisni~ar: ____________________________________________________________________________ PRIJAVITELOT: __________________________________________ od tatko___________________ _________________________roden-a________________________godina. ____________________________________________ broj ______________ izjavi deka saka da podnese krivi~na prijava protiv ___________________________ _________________za krivi~no ______________________________________________________________ Prijavitelot e predupreden za posledicite od la`no prijavuvawe propi{ani ~len 336 od Krivi~niot zakon na Republika Makedonija. 15/97) i ~len 163 stav 1 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM”. delo so OPIS NA NASTANOT . vo ____________________________. ulica i broj. 146 .upotrebeni sredstva za izvr{uvawe (opis na site upotrebeni sredstva i najdeni tragovi) _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ ________________________ Prijavitelot izjavi: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ O{teten-ne e o{teten so krivi~no delo. br. dr`avjanstvo_____________po zanimawe _______________________.na~in na izvr{uvawe (detalen opis na na~inot na izvr{uvawe) . _________________________________________ ______________________________________ godina _____________________________________________ Vrz osnova na ~len 141 stav 3 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ben vesnik na R Makedonija”.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI _____________________________________________ (naziv na organizacionata edinica) Br. den vo nedelata i ~as) . na rabota vo _____________________ so `iveali{te vo ______________________________ ul.vreme na izvr{uvawe (datum.mesto na izvr{uvawe (mesto.

_______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ ________________________ Pou~en za imotno-pravnoto barawe prijavitelot izjavi: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ __________________ Prijavitel __________________ Zapisni~ar ______________________ Ovlasteno slu`beno lice _______________________ 147 .Popis i opis na ukradenite ili o{tetenite predmeti poedine~no i detalno kako i pribli`na visina na {tetata.

REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Sektor za vnatre{ni raboti PS____________________________________ Br. ~len 32. priveduvaweto. Vesnik na RM”. broj 12/98) se dostavuva Z A P I S N I K za pouka i osvaruvawe na pravo na branitel i drugi prava na povikano. zadr`ano i lice li{eno od sloboda Na den _____________________ godina vo _______________ ~asot. liceto _______________________________e pou~eno za pravoto da mol~i i za pravo na branitel i istiot izjavi: Bara da ima branitel _______________________________ (potpis) Ne bara da ima branitel _________________________________ (potpis) 148 . zadr`uvaweto i li{uvaweto od sloboda) Vrz osnova na ~len 12 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija. ~len 30 stav 1. ~len 44 stav 3 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Sl. li{eno od sloboda so mesto na `iveewe vo ___________________________________________________ so___________________ stan na ul. privedeno. br. 12/98). vo prostoriite na _____________________ e ________________________________________________________________________ liceto: _______________________________________________________________ roden vo________________ povikano. Vesnik na RM” br. ~len 35. ~len 44 stav 3 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Sl. 15/97 i 44/2002). privedeno. 15/97 i 44/2002). _______________________________________________________________________. Vesnik na RM”. ~len 3 stav 1 i 2 ~len 188 stav 4 i 5 od Zakonot za krivi~na postapka (“Sl. _________ br. ~len 30 stav 1. ~len 3stav 1 i 2 ~len 188 stav 4 i 5 od Zakonot za krivi~na postapka (“Sl. ____________________________________ _________________________________godina Vrz osnova na ~len 12 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija. poradi________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ (osnova na povikuvaweto. Vesnik na RM” br.

Branitelot se legitimira so advokatska legitimacija i prilo`i polnomo{no br. 12/98). br. Vesnik na RM” br. ______________od ______________________________________________________________________________. ___________________. Izvestuvaweto e izvr{eno na den _______________________. so `iveali{te na ul. _________________________________ br. Vrz osnova na ~len 3 stav 2 od Zakonot za krivi~na postapka (“Sl. ~len 32 i ~len 45 stav 1 od Pravilnikot za vr{eweto na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Sl. vo ______________ ~asot. vo srodstvo na _________________________________. Liceto povikano-privedeno-zadr`ano-li{eno od sloboda ima-nema zabele{ki na odnosot na ovlastenoto lice vo policiskata postapka: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Povikano-privedeno-zadr`ano lice lice li{eno od sloboda: _________________________________ m. 15/97 i 44/2002). ________. vo _________________________ i tel. izvesten e branitelot _______________________________________.p. na liceto __________________________________________ mu e ovozmo`eno pravoto da se izvesti ~len od negovoto poblisko semejstvo za negovoto priveduvawe-povikuvawe-zadr`uvawe-li{uvawe od sloboda i pri toa e izvesteno liceto ________________________________________. Ovlasteno slu`beno lice ______________________________ Branitel: ____________________________________ 149 . Vesnik na RM” br. Branitelot ____________________pristigna vo prostoriite na __________________________________ na den ___________________vo ____________ ~asot. ~len 30 stav 1.Koristej}i go pravoto na branitel na den __________________ vo ___________ ~asot.

povikano. li{uvaweto od sloboda: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Ovozmo`eno mu e da stapi vo kontakt so nekoj od semejstvoto (so kogo) _______________________________________________________________________________________________ ime i prezime-srodstvo ul. li{eno od sloboda e liceto _______________________________________ roden __________________________________________ godina vo ______________________________ SO ________________________________________ dr`avjanin na__________________________________________. predo~eno mu e deka ima pravo na branitel i istiot BARA. privedeno. raboti vo _____________________________________. _____________________________________ br. ____________________________ br. `ivee vo ______________________________________ ul. _______________ _________________________________ (Potpis na liceto) ________________________________ Ovlasteno slu`beno lice Advokat ____________________________ 150 . priveduvaweto. NE BARA. ______. Pri~ina za povikuvaweto. a vrz osnova na stav 2 od ~len 12. _______________________________ ____________________________ godina ZAPISNIK Za pravo na branitel Vrz osnova na ~len 12 od Ustavot na Republika Makedonija soop{teni mu se pri~inite.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Sektor za vnatre{ni raboti Br. koj branitel go pobara_____________________________________________________________________________ (ime i prezime na advokatot) Na den ____________________ godina _________. _______________ mesto ___________________ tel.

zaradi postoewe na pri~inite od ~len 199 stav 3 od SKP: . ______________.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. 2. br. a) Pretres na liceto naredi ________________________________________________________ sud __________________________ so naredba br.Be{e potrebno pretresot da se izvr{i nenadejno. ul. . 2.So pretresot se zapo~na bez prethodno predavawe na naredbata i bez prethodna pokana za predavawe na predmetite. 151 . za vreme na izvr{uvaweto na naredbata za priveduvawe . __________________________________.Se pretpostavuva{e vooru`en otpor. od tatko _______________________ i majka___________________________________________________________ (ime i prezime) so `iveali{te vo _________________ ul. _______________________________________ br. Pri pretresot na liceto kako svedoci prisustvuvaa ovie polnoletni gra|ani: 1. .za vreme na li{uvaweto od sloboda. 15/97) i ~len 49 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM (“Slu`ben vesnik na RM”. ______________________________________________________od ___________________________________. Ima namera da gi otfrli. zatoa {to postoe{e somnevawe deka toa lice: Poseduva oru`je ili orudie za napad. _____________________________________________________br. Pretresot na liceto e izvr{en bez prisustvo na svedoci zatoa {to ne be{e vozmo`no da se obezedi nivno prisustvo.___________________________________ koi se pou~eni za nivnata uloga za vreme na vr{eweto na pretresot (~len 200 stav 3 od ZKP). __________________________________________ _____________________ 200_____________ godina Z A P I S N I K za pretres na lice Vrz osnova na ~len 201 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ven vesnik na RM”. Pretresot na liceto go prevzema ovlastenoto slu`beno lice _____________________________________ ______________________________________________________________________ koj voedno e i zapisni~ar. ul. . Pred prevzemawe na pretresot se utvrdi slednoto: 1. a postoe{e opasnost od odlagawe na (~len 200 stav 4 od ZKP). ______________________________________________________od ___________________________________. . so pokana dobrovolno da gi predade predmetite {to se baraat.Naredbata vo smisla na ~len 199 stav 2 od ZKP e predadena na liceto na koe se vr{i pretresot. ______________________ od ___________________ godina.Pretresot treba{e da se izvr{i vo javni prostorii. broj 12/98) se sostavuva zapisnik za pretres na liceto:___________________________. b) Pretresot e izvr{en bez naredba vrz osnova na ovlastuvawata od ~len 202 stav 2 od ZKP. _____________________________________________________br. sokrie ili uni{ti predmetite {to od nego teba da se odzemat kako dokaz vo krivi~nata postapka.

Za izvr{uvawe na telesniot pregled vrz osnova na ~len 251 stav 1 od ZKP i utvrdvawe na va`nite dokazi za krivi~nata postapka odredena e od od _______________________________________. Po barawe od liceto na koe e izvr{en pretres vo zapisnikot se vnesuva _________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Pretresot e zavr{en vo _____________________ ~asot. Za odzemenite predmeti e izdadena potvrda br. ________________________________ Pretreseno lice ____________________________ 152 . koja se smeta za sostaven del na ovoj zapisnik. Pri pretresot i telesniot pregled e pronajdeno slednoto: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Za vreme na pretresot se najdeni predmeti koi vrz osnova na ~len 200 stav 8 i 9 i ~len 203 stav 1 i 5 od ZKP privremeno se odzemaat. ______________________________________._______ ___________________________________________________. Vo smisla na ~len 78 od ZKP zapisnikot im e pro~itan na prisutnite i istite izjavija deka sodr`inata na zapisnikot e vistinita. br. Prisutni: 1. ________________________________ Ovlasteno slu`beno lice _________________________________ 2. ul.Obrazec 18 a 3. _________ mesto __________________________________ po zanimawe______________________ ____________________________________________________________.

__________________________________________ ________________ 200____________________ Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 3 stav 1 od Upatstvoto za na~inot za postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni (“Slu`ben vesnik na RM” br. ___________________________ ____________________ 153 . 2. vo __________________________________________ od liceto ___________________________________________ roden-a _____________________________ godina vo ____________________________ . 56/95) se izdava POTVRDA za privremeno odzemeni predmeti Na den ____________________ godina. 3. 8. marka ili odreden kvalitet). 7. so `iveali{te ______________________________________________ na ul.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. ________________________________________________________________________________________ Navedenite predmeti se predmet na: _____________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ (osnov po koj e izvr{eno odzemaweto) Predmetite se odzemeni od liceto: Ovlasteno slu`beno lice m.p. 9. vid. 5. __________. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ 10. 1. 6. ovlastenoto slu`beno lice _________________ ____________________________ privremeno gi odzede slednite predmeti (dadeni spored nivnite op{ti ili individualni karakteristiki po broj. __________________________________ br. 4.

se sostavuva ZAPISNIK za zadr`uvawe na lice Liceto _______________________________________________ od ______________________________ ul. ______.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br.patna isprava br. 12). ______________ ~asot na den _______________ izdadena od __________________ i zadr`ano od ___________________ ~asot na den ____________________________ godina vo ______________~asot na den ___________________godina. PRI^INI: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Zadr`ano lice Ovlasteno slu`beno lice __________________ ____________________________ 154 . __________________________________________ ________________ 200____________________ Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 35 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br. so li~na karta . “_________________________________“ br.

SE ZADR@UVA PORADI: _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ Zadr`uvaweto zapo~na vo _________________________________________________________ ~asot. @albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto. ___________________________godina _________________________________ m. _______________ izdadena od ____________________________________________________________________________________________. “____________________________“ br. dr`avjanin na _____________________ so `iveali{te vo _________________ na ul. Obrazlo`enie _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________ PRAVNA POUKA: Zadr`anoto lice ima pravo na `alba do ministerot za vnatre{ni raboti vo rok od 12 ~asa od momentot na zadr`uvaweto. 12). ____________________________ ____________________________ 155 . patna isprava br.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. so li~na karta ____________________ . _____________ . se donesuva RE[ENIE za zadr`uvawe na lice Liceto ___________________________________ roden-a _____________________________ godina vo _____________________________________ . dr`ava __________________________________ . 19/95) i ~len 29 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br.p. __________________________________________ ________________ 200___________________ Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 29 od zakonot za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br.

ZABELE[KA: m. ulica “__________________________________________“ br. so li~na karta . odnosno pretprijatieto kade {to raboti e . 15/97) odnosno ~len 27 od Zakonot za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br.ne e izvesteno za zadr`uvaweto na den _________________________ godina vo ___________________________ ~asot.nema{e branitel. 19/95) i ~len 35 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM” br.patna isprava br. se ZADR@UVA Liceto ___________________________________ od ____________________________________.p. Liceto ima{e . PRI^INI ZA ZADR@UVAWE: Zadr`uvaweto trae{e od ______________ na den _________________ godina do ________~asot na den ____________________________________________________________________________________ godina. advokat _______________________________________________. ____________________ . 12/98). _________________________________________ ________________ 200___________________ Godina _____________________________________________ SLU@BENA BELE[KA za zadr`ano lice Vrz osnova na ~len 143 stav 1 i ~len 188 stav 3 od Zakonot za krivi~nata postapka (“Slu`ben vesnik na RM” br. _______________ izdadena od _________________________________________________________.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI _____________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. Semejstvoto na liceto. Ovlasteno slu`beno lice ____________________________ 156 .

8. Predmetite izgubeni .odzemeni . ________________________________________________________________________________________ Zaklu~no so reden br. Predmetite gi vratil Ovlasteno sl. ____________ (so bukvi) _____________________________________. 6. 5. br.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. 3. 9. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ 10. potvrduvam deka na den _________________________ godina od ____________________________________________ gi primiv slednite predmeti: (opis na predmetite): 1._________________________ ___________________________________ Izdadena od ________________________ 157 . 7. 2.ukradeni na den ___________________________ godina od _____________________________________________________________________________________. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 207 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ben vesnik na RM” broj 15/97) i ~len 7 od Upatstvoto za postapuvawe na ovlasteni slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni predmeti se izdava POTVRDA za vrateni predmeti Jas dolupotpi{aniot __________________________________________________ . so postojano mesto na `iveewe vo _______________________________ na ul: “____________________________________ ________________________”.Karta br. 4. _________. lice Predmetite gi primil ____________________________________ L.

__________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 43 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (“Slu`ben vesnik na RM”. 6. So liceto se predavaat slednite predmeti: 1. __________________________________. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ zaklu~no so reden broj ______ (so bukvi: ______________________). br. 8. 5. (naziv na organot). 2. ________________li~na karta broj _________________________ izdadena od ________________________________________________. Liceto go primi od __________________________________________ vo _______________________________ vo _______________ ~asot ________________________________________________________________ godina.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. 4. Primil ______________________________ 158 . 9. Predal _____________________________ m.p. 7. 12/98) se izdava POTVRDA za predavawe na lice Ovlastenoto slu`beno lice _________________________________________________vrz osnova na nalog za sproveduvawe broj _______________________ od _____________________________ godina izdaden od ______________________________ izvr{il predavawe na liceto________________________________od ________________________________ ul. Liceto go predade na _____________________________________ vo ___________ ~asot ___________godina. br. 3.

P r e d a l: P r i m i l: _________________________ ________________________ 159 . Ovlastenoto slu`beno lice ________________________________________________ gi predade na _____________________________________________________________________________ predmeti: (naziv na dr`avniot organ ili drugo pravno lice) slednite 1. 56/95) se sostavuva ZAPISNIK za predavawe na pronajdeni .13.odzemeni na den ______________ godina vo _______________________ _________________________ od __________________________________________________________________. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 203 od Zakonot za krivi~na postapka (“Slu`ben vesnik na RM” br. 5.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br.odzemeni predmeti Sostaven na den ____________________ godina.14 i 15 od Upatstvoto za na~inot za postapuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronajdeni predmeti (“Slu`ben vesnik na RM” br. 15/97) i ~len 59 stav 1 od Zakonot za prekr{oci (“Slu`ben vesnik na RM” br. ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________ zaklu~no so reden broj ____________ (so bukvi) ___________________________________________. Predmetite se pronajdeni . 2. 15/97) i ~len 5. 3. 4. vo __________________________________________ (naziv na organizacionata edinica) Predavaweto na predmetite go izvr{i ovlastenoto slu`beno lice _________________________ ______________________________ od _____________________________________________________________.

160 .__________________________ vo _____________________ .gr. _____________so __________so stan i ul: _____________________ br.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI Slu`ba za javna bezbednost_____________ Uprava za vnatre{ni raboti____________ Oddelinie za vnatre{ni raboti ________ Policiska stanica ____________________ Br.________________KU br. _____________ ____________________200_________godina P R I J A V A Za primena poplaka Na den ________________________ 200___ godina vo _____________~asot . nepovikano vo prostoriite na PS ______________dojde liceto ____________ MB ______________________ roden ____ 19 ____ godina vo s. i na ovlastenoto slu`beno lice __________________________ ja dade slednata : P OP L A K A Sodr`ina na poplakata : ( protiv kogo i zo{to se poplakuva ) : Ovlaseno slu`beno lice ____________________________ Prijavitel _________________________ _____ /Ime i prezime/ /Ime i prezime/ Zabele{ka: Poplakata se zaveduva vo Knigata za dnevni nastani i e sostaven del na Slu`benata bele{ka za prezemeni merki.

________________________br. ______________________ so li~na karata broj ____________________izdadena od __________________________ na den ___________________godina vo _______________________ ~asot .REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 10 stav 3 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ( Slu`ben vesnik na RM broj 12/98 se P R E D U P R E D U V A Liceto : ____________________________ od tatko _____________majka_____________________roden-na __________________ 19________godina ____________vo __________________________________________ Op{tina____________________dr`ava _______________________________________________narodnost ___________________________ zanimawe _______________________________________so `iveali{te vo _____________________Ul.p _____________________ ________________________ 161 . vo prostoriite na policiskata stanica ______________________ od strana na OSP _________________________________________________ bev predupreduvan za slednoto: Predupreden Ovlasteno slu`beno lice m.

__________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 17 od Upatstvoto za na~inot na postapuvawe na ovlastenite slu`benii lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronjadeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM BR. _____________________________________________________________________________________________ 3. _____________________________________________________________________________________________ 4.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. _____________________________________________________________________________________________ Zaklu~no so reden broj ____________________________ (so bukvi) ___________________________________ Data ____________________ 200 ___________________ godina. _____________________________________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________ so li~na karta br. 56/95) se izdava P OT V R D A Za vra}awe na pronajdeni predmeti Jas dolupotpi{aniot _________________________________________________________ so `iveali{te vo ____________________ ul. Predmetite gi primal: ________________________ Predmetite gi vratil: Ovlasteno slu`beno lice _____________________________ 162 . ___________________________ izdadena od_____ _______________________gi primiv slednite predmeti: 1.

_____________________________________________________________________________________________ 10. _____________________________________________________________________________________________ 9. _____________________________________________________________________________________________ 2. _____________________________________________________________________________________________ 6. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 43 stav 2 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM. _____________________________________________________________________________________________ 4. br.p Primil ___________________________ ___________________________ 163 . So liceto se predavaat slednite predmeti : 1. _____________________________________________________________________________________________ 5. _____________________________________________________________________________________________ 7.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br. _____________________________________________________________________________________________ 8. br 12/98 ) se izdava P OT V R D A Za predavawe na lice Ovlasteno slu`beno lice _______________________________ vrz osnova na nalog za sproveduvawe broj _________________________ od __________________________________________________ godina izdaden od ____________________________ izvr{i predavawe na liceto _____________________________________od ________________________ul. ____________________________________________________________________________________________ zaklu~no so redden broj ______ ( so bukvi : _________________________) Predal m. Liceto go primi od _______________________________ vo __________________________ vo _____________ ~asot __________________________________________________________________________________ godina. __________________________________ li~na karta broj _____________________________ izdadena od ____________________________________________. Liceto go predade na _____________________ vo______________________~asot _________________godina. ________________________. _____________________________________________________________________________________________ 3.

_____________________________________________________________________________________________ Zaklu~no so redden broj __________ ( so bukvi ) _________________________ Data ________________________________ 200 ______________________ godina Predmetite gi primal : Predmetite gi vratil: Ovlasteno slu`beno lice ____________________________ ___________________________ 164 . _____________________________________________________________________________________________ 4. 56/95) se izdava P O T V R D A za vra}awe na pronajdeni predmeti Jas dolupotpi{aniot _________________________________________________________ so `iveali{te vo _________________________ ul. _____________________________________________________________________________________________ 5. __________________________________________ ________________ 200____________________Godina ______________________________________________ Vrz osnova na ~len 17 od Upatstvoto za na~inot na postavuvawe na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvo za vnatre{ni raboti so privremeno odzemeni i pronajdeni predmeti (Slu`ben vesnik na RM br. _________________________________________________so li~na karta br. _____________________________________________________________________________________________ 3. _____________________________________________________________________________________________ 2. _______________________izdadena od ___________________________________________________gi primiv ______________ slednite predmeti: 1.REPUBLIKA MAKEDONIJA MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI ______________________________________________ (naziv na organizaciona edinica) Br.

165 .

166 .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->