UNIVERZITET ,,SV.

KLIMENT OHRIDSKI-BITOLA POLICISKA AKADEMIJA-SKOPJE

Seminarska rabota po predmetot kriminologija ,,ALKOHOLOT KAKO PRI^INA ZA DEVIJANTNO ODNESUVAWE

izrabotil: profesori: Mile Talevski Labovi}

nastavni doc.d-r Miodrag

Poslediplomec: 98/07

VOVED
Osven psihi~kite zdravstveni te{kotii, alkoholot ima vlijanie na sekoj ~ove~ki organizam, predizvikuvaj}i {irok spektar na zdravstveni tegobi. Ovie problemi vklu~uvaat slaba ishrana, gubewe na pomneweto ( kratkotrajna ili dolgotrajna amnezija ), te{kotii so ramnote`ata i odeweto, bolesti na crniot drob ( ciroza, hepatitis ), visok krven pritisok, oslabuvawe na muskulniot tonus ( na srceto isto taka ), poremetuvawe na rabotata na srceto, anemija ... Na posebno nivo, alkoholizmot mo`e da bide odgovoren za bra~ni problemi i ostanati poremeteni me|u~ove~ki odnosi, depresija, nevrabotenost, zlostavuvawe na decata, disfunkcija i raspa|awe na familijata. Otkako psihi~kite problemi povrzani so alkoholot }e se izle~at, doa|a pote{ka zada~a: da mu se pomogne na liceto jasno da ja prepoznae prirodata i te`inata na svojata bolest. Alkoholizmot e bolest na poreknuvawe: kako {to ~lenovite na Anonimnite Alkoholi~ari ( AA ) istaknale, ,,toa e bolest koja postojano ti zboruva deka ne si bolen . Zna~ajni zborovi: alkoholizam, psihi~ki i zdravstveni te{kotii, poremeteni odnosi, familijarna disfunkcija, poreknuvawe.
2

Alkoholizmot pretstavuva eden od osnovnite op{testveni problemi na na{eto vreme. Ova tvrdewe ne e vtemeleno samo vrz osnova na porastot na brojot na alkoholi~ari kako svetski trend, tuku i na promena se na stavovite za konzumirawe alkohol, t.e. pomaloto socijalno

neodobruvawe na pieweto. Te`inata na ovoj problem le`i vo faktot deka golem broj lu|e koi konzumiraat alkohol takvata konzumacija ne ja do`ivuvaat ( ili ne ja prifa}aat ) kako svoj poseben problem, a po{iroko gledano, niti kako op{testven. Izjavite kako ,, da skokne{ na ~a{kata, da izleze{ na pijalok, ,,aperitiv pred ru~ek, ,,vino so ve~era... se del na na{iot sekojdneven `ivot, no isto taka mo`at da bidat smetani obi~ai. kako indikatori od za seop{tata prifatenost aspekt na niz konzumiraweto alkohol i negova vkorenetost vo dru{tvenite Gledano medicinsko-sociolo{ki prizmata na poimot socijalna devijantnost, konzumiraweto alkohol e bolest ( bez ogled na povodot i pri~inite koi dovele do samiot ~in ), a dene{nata sostojba uka`uva, no i numeri~kite epidemija. Alkoholot se konzumira sekojdnevno, bilo toa da e opravdano od nekoja socijalno prifatliva situacija ( proslava, sve~ena ve~era ), bilo da se raboti za alkoholi~ari koi se ve}e svesni svojata zavisnost. ( no pogolemiot broj toa go negiraat ) za podatoci, deka alkoholizmot e vistinska

Avtorite koi se zanimavaat so vakvata problematika i koi imaat napraveno zna~ajni analizi za alkoholizmot, se soglasuvaat so osnovnite teoretski podelbi na poimite vo alkoholizmot ( vidovi na alkoholi~ari, fazi na alkoholizmot...), odnosno najmnogu se soglasuvaat i referiraat so temelnite prou~uvawa na E.N.Jelinekom.

ALKOHOLIZAM I ALKOHOLI^ARI
Odredeni poimi: Definicija na Svetskata nau~na organizacija: ,, Pod poimot alkoholi~ar se podrazbira li~nost koja ekcesivno pie i ~ija zavisnost od alkohol e tolku golema da poka`uva vidlivi du{evni poremetuvawa ili takvi pojavi koi uka`uvaat na o{tetuvawe na fizi~koto i psihi~koto zdravje; poremeteni odnosi so drugi lu|e i vlo{uvawe na nejzinata socijalna i ekonomska sostojba ili poka`uva znaci na takov razvoj. Nekoi stru~waci koi se imaat zanimavano so poimnoto definirawe na alkoholi~ar i alkoholizam, smetale deka e ova ,,socijalna definicija, so toa {to ne se dovolno naglasuvaat medicinskite posledici od konzumiraweto

alkohol, odnosno se prenaglasuvaat socijalnite posledici. Poradi toa postoi i isklu~ivo medicinska definicija: ,,Alkoholizmot e hroni~na, progresivna bolest ( steknata so navika ) koja ja karakterizira `elbata za piewe alkoholni pijaloci, so cel postignuvawe na subjektivna sostojba na zadovolstvo. Vo razviena faza od ovaa bolest obavezno nastanuvaat telesni i du{evni o{tetuvawa, koi se posredna ili neposredna posledica od zemaweto alkoholni pijaloci. Glavna karakteristika na ovaa bolest pretstavuva progresivna deterioracija na li~nosta. Su{tinata na ovie dve definicii, odnosno obedineti socijlni i medicinski perspektivi, kako i poednostavuvawe na definicijata za alkoholizam, bi glasela: ,,Alkoholizmot e socijalno-medicinska bolest na zavisnost koja nastanuva so dolgotrajno i prekumerno piewe, so {to doveduva do zdravstveni, familijarni i po{iroki op{testveni problemi.1 Spored nekoi drugi avtori, alkoholi~ar pretstavuva lice koe pove}e godini prekumerno konzumira alkoholni pijaloci, taka {to pieweto mu stanalo sostaven del od negoviot `ivot i zavisen oblik na odnesuvawe. Fazi na alkoholizmot:

[padijer-Xini~, ,,Socijalna patologija, str.151 , vidi vo Despotovi~ A. i dr. Alkoholizam, Institut za dokumantacija, Ni{, 1978.
1

Postojat

tri

fazi

vo

razvojniot

tek

na

alkohlizmot

( Jelinekova {ema ): Prva faza- Op{testvena potro{uva~ka na alkoholni pijaloci e faza na privikuvawe na alkoholot koja vo nekoi oblasti ( na primer vo vinorodnite ) po~nuva mnogu rano, vo detstvoto. Ova e predalkoholi~arska faza vo koja nema te{kotii, se pie vo dru{tvo, nezadol`itelno, no raste tolerancijata ( podnesuvaweto ) na alkoholot. Kriti~na to~ka e koga nastapuvaat periodi na nese}avawe ( amnezii ) na ona {to se slu~uvalo dodeka taa li~nost bila vo pijana sostojba. Vtora faza-Fazata na hroni~en alkoholizam mo`e da se dijagnosticira tolerancija. koga }e se za~estat zabele`livi amneziite. odredeni Doa|a do vo zavisnost od alkoholni pijaloci i prestanuvawe na porastot na Lesno promeni li~nosta na alkoholi~arot, odnosno zdravstveni, rabotni i socijalni problemi. Treta faza-Te{kite alkoholni o{tetuvawa koi nastanuvaat vo poslednata faza naj~esto se ireverzibilni vo medicinska, no i vo socijalna smisla. Na li~nosta i opa|a pragot na tolerancija za alkohol, taka da mo`e da se opie so mnogu mali koli~ini; telesnatata sostojba se karakterizira so slabost i iscrpenost. Poremetuvawata na li~nosta na alkoholi~arot proa|aat niz dve osnovni fazi: rasturawe na sopstvenata familija, a potoa i proces na op{testveno propa| awe.

Tipovi na alkoholi~ari: Poedini grupi na alkoholi~ari mo`at da se opi{at spored odredeni bolest. ALFA-ALKOHOLI^ARI se lica koi se zavisni od alkoholot poradi fizi~ki pri~ini, go koristat zaradi ,,otstranuvawe na telesnite ili du{evni pote{kotii. Pieweto ja preminuva dopu{tenata op{testvena granica, no ne se javuva gubewe na kontrolata za koli~ina na pieweto, nitu nemo`nosta od apstinencija. Te{kotiite mo`at da se javat vo me|u~ove~kite odnosi, a so prekinuvawe na pieweto ne nastapuva apstinenciskiot sindrom. BETA-ALKOHOLI^ARI stradaat od metaboliti~ki i drugi posledici na alkoholizmot ( polineuritis, gastritis i ciroza na crniot drob ). Zavisnosta voglavno e psihi~ka, a pri~ina za pieweto se obi~aite i navikite na op{testvenata zaednica. Doa|a do gospodarski, familijarni i socijalni pote{kotii, a mo`e da nastapi i prerana smrt. GAMA-ALKOHOLI^ARI imaat zgolemena tolerancija na alkohol, no i adaptacija na metabolizmot kon alkohol, taka da nivnata zavisnost ve}e e i fizi~ka. Vo slu~aj da se obiduvaat da prestanat so piewe karakteristi~na e pojavata simptomi, a gi pravi razli~ni odnosot kon alkoholniot pijalok koj se razlikuva vo poedini fazi na ovaa

na apstinencijalniot sindrom, kako i pote{ko poremetuvawe na me|u~ove~kite odnosi. DELTA-ALKOHOLI^ARI poka`uvaat steknata, zgolemena tolerancija, adaptacija na metabolizmot kon alkohol i simptomi na fizi~ka i psihi~ka zavisnost od alkohol so apstinencijalen sindrom. Skoro sekoga{ ja kontroliraat koli~inata na alkohol, a se javuva i nemo`nosta za nepiewe. EPSILON-ALKOHOLI^ARI stradaat od nekoi vidovi na napadi, povremeno dobivaat neodoliva `elba za alkoholen pijalok i so denovi pijat so nastapi na amnezija. Ova vo Evropa i Latinska Amerika se narekuva dipsomanija ili periodi~en alkoholizam. ZETA-ALKOHOLI^ARI se lu|e kaj koi pieweto alkohol doveduva do te{ki promeni vo odnesuvaweto koi se naj~esto povrzani so agresija i krvni delikti.

ZDRAVSTVENI I SOCIJALNI O[TETUVAWA NA ALKOHOLI^ARITE

O{tetuvawa na telesnoto zdravje: Dolgotrajnoto i prekumerno konzumirawe alkohol nu`no doveduva do posledica po fizi~koto zdravje na alkoholi~arot. Ovie posledici mo`at da se podelat vo tri grupi:

 O{tetuvawa

na

centralniot

nerven

sistem:

na

golemiot i maliot mozok, prodol`eni i grbni mozolki. O{tetuvawa na periferniot nerven sistem: alkoholno vospalenie na nervite. O{tetuvawe na vnatre{nite organi: ciroza na crniot drob, zaboluvawe na srcevo-`ilniot sistem, `lezdata so vnatre{no la~ewe i ko`ata. Psihi~ki o{tetuvawa: Sekoj alkoholi~ar se karakterizira so promena vo

odnesuvaweto, so naru{eni me|u~ove~ki odnosi ( vo familijata, na rabota ). No, vo sekoj poedine~en slu~aj mo`e da dojde i do podlaboka degradacija na sostojbata na umot, od obi~en mamurlak, preku razli~ni halucinacii, do sostojba na potpolna nepresmetlivost, agresija so periodi na amnezija. Takvi poremetuvawa pretstavuvaat: Akutna pijana sostojba; Patolo{ko pijana sostojba; Predelirijska sostojba; Delirium tremens ( alkoholno ludilo ); Alkoholna halucinoza; Alkoholna qubomora; Alkoholna epilepsija; Korsakovqeva psihoza;
9

 Demencija na alkoholi~arite; Depresivna sostojba na alkoholi~arot. Socijalni o{tetuvawa: Kako posledica na poremetenoto socijalno funkcionirawe so upotrebata na alkohol, postojat dve fazi na raspa|awe na vrskite i odnosite so bliskite lu|e: Familijarnite rezultat soku}ani, raspadne, na toa poremetuvawa {to se alkoholi~arite se trudat te{ko nastanuvaat ne da mo`at go ja kako da se

kontroliraat, da ja sokrijat svojata zavisnost od svoite iako u{te so~uvaat prifa}aat op{testveniot ugled. Ako familijata vo taa faza ne se ~lenovite mnogu novonastanatata situacija. Rehabilitacijata od toj moment pa natamu treba da gi opfa}a site ~lenovi. Op{testvenite doveduva do poremetuvawa i se odnesuvaat pritisok na od gubewe na rabotnoto mesto koe {to potoa alkoholi~arite gi osiroma{uvawe zgolemen okolinata. Seto ova alkoholi~arite gi odveduva vo asocijalno odnesuvawe i gubewe na sekoja op{testvena odgovornost kon sebe, familijata i drugite lu|e.

SOCIJALNA DEVIJANTNOST

10

,,Devijantnost e odnesuvawe koe preku prifatlivite merki otstapuva od normite koi pogolemiot broj ~lenovi od grupata ili op{testvoto gi prifa}a. Takvoto odnesuvawe naj~esto negativno reakcija.2 se vrednuva vo i predizvikuva smisla neprijatelska mo`eme da Gledano naj{iroka

razlikuvame ~etiri sociolo{ki pristapi kon devijantnosta: 1.Teorija na strukturalen pritisok Ovaa teorija ja izlo`il R.K.Merton, koj pritoa gi nadovrzal svoite idei za ~ove~kata dvojba pome|u celite i sredstvata na Durkheimovata teorija za razvojna anomija. Vo svojata tipologija Merton naveduva pet na~ina na individualna adaptacija kon anomijata; konformnost, inovacija, ritualizam, povlekuvawe i pobuna. 2. Teorija na kulturna transmisija E.H.Suterland fenomenot na sli~nost pome|u na~inite na koi se u~i devijantnoto odnesuvawe i na~inot na koj se u~i normalnoto odnesuvawe go narekol so diferencijalna asocijacija. Spored nego pogolemiot broj na devijantni odnesuvawa se u~at vo primarnite grupi. 3. Konfliktna perspektiva

Fanuko, N. ,,Sociologija str. 45.

11

Ovoj pravec poa|a od pretpostavkata deka postojat sprotivstaveni interesi na razli~nite op{testveni grupi; klasa, nadvore{ni, rasni i etni~ki grupi itn. Isto taka se doka`uva deka zakonot vo kapitalisti~kite op{testva ne e taka neutralen kako {to se saka da se prika`e, tuku gi {titi pomo}nite. 4. Teorija na etiketirawe Ovde stanuva zbor za socijalna interakcija, a vo sredinata na pozornosta e proces so koj poedinci ozna~eni kako devijantni, so tekot na vremeto po~nuvaat taka i da se odnesuvaat. Glavni pretstavnici se E.Lemert, H.Beker I K.Erikson. Postojat i drugi teorii koi {to treba da se spomenat kako {to se socijalna ekologija, etnometodologija, pa i samata teorija na anomijata. Alkoholizam kako devijantno odnesuvawe Alkoholizmot na razli~ni na~ini se povrzuva so mnogu drugi oblici na devijantno odnesuvawe: so narkomanijata, so samoubistvoto, so postitucijata, so kockaweto. Posebno se istaknuva vrskata pome|u alkoholizmot i kriminalnoto odnesuvawe, iako mo`eme da postavime dvojna vrska; alkoholot koj inicira agresija i kriminal, odnosno kriminal so koj li~nosta mo`e da potone vo alkoholizam. Op{testvoto na alkoholizmot reagira na medicinsko-sociolo{ki na~in,

12

odnosno go smeta za bolest, no posle izlekuvaweto, li~nosta mo`e da se rehabilitira vo potpolnost i odnovo da se socijalizira. Podatocite za konzumiraweto alkohol me|u maloletnicite se najalarmantni. Iako za ekcesite od ovoj tip me|u mladata populacija mo`eme da doznaeme od podatocite na MVR ili od rubrikata za crna hronika, za da se razbere {irinata na devijantnosta predizvikana od alkohol dovolno e da se otide vo nekoj od mnogubrojnite kafi~i i da se zavrtime okolu sebe. Vistinskite posledici vrz generaciite koi rastat so brzina so koja raste i nivnata tolerancija na alkohol, momentalno se nesogledlivi. Merkite za prevencija se potrebni kako i silnata socijalno-medicinska mre`a koja gi prifa}a alkoholi~arite koga tie navistina stanuvaat svesni za faktot deka navistina se alkoholi~ari.

ZAKLU^OK
[to zna~i denes da se zanimava{ so prou~uvawe na alkoholizmot, odnosno vistinskite problemi na alkoholi~arite i nivnite familii? Hemijata i medicinata u{te vo devetnaesetiot vek znaele skoro za site posledici od vakvoto opivawe na ~ove~kiot organizam, no vistinskiot karakter na propa|awe na alkoholi~arite vo socijalna smisla go spoznavame odnovo so sekoj nov slu~aj. Posledicite od ova
13

na poedinecot naj~esto se vidlivi koga ve}e e prekasno. Devijantnoto odnesuvawe toga{ postanuva avtodestruktivno ili pak kobno za drugite, a koncentri~nite krugovi okolu ~ovekot koj se na{ol zaroben vo niv, stignuvaat do celoto op{testvo vo celina, koe pak reagira duri toga{ koga brojot na vakvite slu~ai stanuva pregolem. Prose~niot ~ovek mnogu malku znae za posledicite od konzumiraweto alkohol, za lu|eto koi niz takviot pekol pominuvaat ( a mo`ebi `ivee tokmu vo sosedstvoto na takva familija ), za klubovite na alkoholi~arite, za negativnite efekti na ne{to {to mo`ebi sekoj den go konzumira. Ovde nema crno-beli pravila; granicata me|u op{testvenata dopu{tenost i nedopu{tenost e mnogu tenka, smislata na poimot retko ili ~esto da se pie e subjektivna, a pragot na tolerancija za alkohol kaj poedini mladi lu|e se pove}e raste vo sklad so se posilnata apatija i egocentri~nost na modernoto op{testvo. Samo spoznavaweto na lu|e koi konzumiraat alkohol, svesta za toa {to vnesuvaat vo svojot organizam i koi posledici mo`at od toa da proizlezat, bilo da sme samo obo`avateli na op{testveno prifatenite ,,pijanki, bilo kako emotivni privrzanici koi vo opijanuvaweto mo`e da go potisne alkoholot na nao|ame spas, dno na samoto

,,prehramben artikal, na mestoto koe mu pripa|a. Alkoholot mora da postane sredstvo za koe sekoj, vklu~uvaj}i go i dr`avniot aparat }e postane svesen deka maloletni~kite

14

prekr{oci, mnogu ~esto povrzani so alkoholot, treba da se dr`at pod kontrola, vo granica na umerenost, zakonska regulativa, pritoa da ne mu se nanesuvaat {teti na poedinecot i op{testvoto.

KORISTENA LITERATURA
Hudolin, Vladimir,Alkoholizam-stil na

alkoholi~arskiot `ivot, Profil, Zagreb, 1991.

15

Mihaqevi}, Jozo, Zavisnost od droga i alcohol: [padijer-Xini~, Jelena, Socijalna patologija, Zavod

bolest, le~ewe, prevencija, Matica Hrvatska, Livno, 1995. za u~ebnici I nastavni sredstva, Belgrad, 1988. Asflag, Reinhold, Zavisnost od alkohol I negovo sovladuvawe: pat od slepa ulica, Karitativen fond UPT, Xakovo, 1997. 1994. Fanuko, Nenad, Sociologija, Profil, Zagreb, 1997. Haralambos, Majkl, Voved vo sociologija, Globus,

Zagreb, 1989. Manenica, Bari{a, Zavisnost, Avgust Senoa, Zagreb,

SODR@INA

1. Voved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1

16

2. Alkoholizam i alkoholi~ari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3 -odredeni poimi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..3 -fazi na alkoholizmot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..4 -tipovi na alkoholi~ari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..........5 3. Zdravstveni i socijalni o{tetuvawa na alkoholi~arite 7 -o{tetuvawa na telesnoto zdravje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 -psihi~ki o{tetuvawa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 -socijalni o{tetuvawa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 4. Socijalna devijantnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ...9 5. Zaklu~ok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 6. Koristena literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

17

18