P. 1
CRNA KNIGA ZA MAKEDONSKITE (NE) UMNI RABOTI

CRNA KNIGA ZA MAKEDONSKITE (NE) UMNI RABOTI

|Views: 613|Likes:
CRNA KNIGA ZA MAKEDONSKITE (NE) UMNI RABOTI
CRNA KNIGA ZA MAKEDONSKITE (NE) UMNI RABOTI

More info:

Published by: Balkanbezgranici Bbg Balkanbezgranici on May 05, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/20/2012

pdf

text

original

CRNA KNIGA

ZA MAKEDONSKITE (NE) UMNI RABOTI

Makedonija ima svoi interesi i svoja politika,taa im pripa|a na site Makedonci. Onoj {to kopnee,{to raboti da ja prisoedini kon Bugarija ili Grcija toj ne mo`e da se misli za dobar Bugarin,ili za dobar Grk,i ne mo`e da se smeta za dobar Makedonec.Takviot Bugarin,ili Grk za tu|i interesi go podr`uva i ve~niot razdor me|u balkanskite narodi koi treba da `iveat vo bratska dru`ba za da bidat posre}ni.Makedonija im pripa|a na Makedoncite,bez ogled na religijata,nacijata i jazicite.Vo utre{na slobodna Makedonija i preku nea }e se zdru`at site balkanski narodi.Da raboti{ za prisoedinuvawe na Makedonija kon kne`evstvoto Bugarija,toa zna~i da si neprijatel i na Bugarija i na Makedonija.Protiv takvoto soedinuvawe }e se dignat site balkanski narodi.”225

Goce Del~ev

PREDGOVOR Mojot predgovor moram da go zapo~nam vo stilot na Karl Poper i da se poslu`am so negovite zborovi od predgovorot na negovoto delo “Otvoreno op{testvo i negovite neprijateli”1,deka vo ova kniga se izgovoreni ostri zborovi posebno za nekoi najzna~ajni intelektualni i politi~ki voda~i vo Makedonija,no mojata namera ne e da gi omalova`uvam i ismejuvam.Toa poteknuva pred se od moeto dlaboko uveruvawe deka,ako sakame da napravime ne{to dobro za sebe,za na{ata dr`ava,za na{eto op{testvo ili kako {to bi rekol Poper ako sakame da opstaneme kako civilizirano i otvoreno op{testvo ,toga{ morame da prestaneme so lo{ata navika da im se pokoruvame na takanare~enite golemi lu|e,na mesijanskite politi~ari i umislenite intelektualci. Golemite lu|e mo`at da napravat golemi gre{ki.Vo toj kontekst ovaa kniga dava osvrt na dene{nite makedonski politi~ari i politi~ki lideri,intelektualci i misliteli, koi direktno ili indirektno pridonesuvale i pridonesuvaat,vlijaele i vlijaat pred se na osakatuvawe i ograni~uvawe na na{ata sloboda i na na{iot razum i toa so edinstvena cel da staneme novite plemenski borci,novite klero-nacionalisti~ki fanatici koi zaslepeni od iracionalnata me|usebna omraza i ksenofobija neuviduvaat deka se poni{tuvaat samite sebe kako lu|e i individuii, koi ja uni{tuvaat i raspar~uvaat sopstvenata dr`ava i koi produciraat edno razdrobeno iracionalno kastinsko i versko-plemensko op{testvo. Ova delo su{tinski analizira nekoi op{testveni dubiozi i antagonizmi koi se pojavija vo Makedonija vo po~etokot na 90tite godini od minatiot vek i koi opstojuvaat so seta svoja `estina do den dene{en.Soglasno kriti~kiot stav kon takvite op{testveni nelogi~nosti mo`e da se ka`e deka ova delo pretstavuva eden specifi~en prodol`etok na moite predhodni knigi “Patot na zabludite” i “Patricentri~na politika”.Bidej}i i vo ovie predhodni dve knigi se obiduvam da ja poka`am seta ~ove~ka iluzija za kone~noto dosegawe na golemata demokratija,za carstvoto na slobodata i kone~noto ispolnuvawe na ~ovekoviot son za `ivotna sre}a, a vsu{nost ne se sogleduva deka uporno se gradat nehumani totalitarni sistemi koi surovo go prinuduvaat ~ovekot

da gi `ivee zabludite na golemite totalitarni ideologii, da bide `ivotno pot~inet na plemeto i plemenskata dr`ava,na rasata i rasnata superiornost,na klasata i klasnoto vladeewe,na golemiot vo`d i vizionerskiot pater-lider. Vo ova kniga sakam da poka`am kako na makedonskiot gra|anin mu se prodade golemata iluzija za novata politi~ka sloboda,za novite horizonti na liberalizmot i demokratijata, suverenata sloboda na individuata i negovoto suvereno pravo, i kako seto toa niz ~udniot miks od filozofijata na plemenskiot tribalizam i doktrinata na neokorporativizmot se izrodi vo negova nesloboda i negova negacija, kako povtorno stana rob, ovoj pat na edni novi kolektivisti~ki zabludi neprimerno sozdavani i toa od edna strana od novite plemenski stratezi i novite plemenski spasiteli i vizioneri, i od druga strana od novite makedonski korporativni klovnovi i imperijalni slugi na golemiot hegemon SAD i negovite evropski ideolo{ki sateliti. Tokmu zatoa, so ova kniga sakam da gi razotkrijam golemite iluzii so koi opsesivno se obzemeni novite makedonski plemenski filozofi i novite makedonski korporativni slugi. Bidej}i 18 godini uporno go trujat makedonskiot um deka samo tie “novite filozofi” na plemeto, samo tie novi intelektualni poltroni na korporativizmot se povikani i predodredeni da gi odreduvaat makedonskite smernici,samo tie se povikani da gi davaat vistinskite odgovri na makedonskite esencijalni pra{awa: Kade i Zo{to? Samo nivnoto “`ezlo na mudrosta”dosega do ve~nite horizonti koi go odreduvaat makedonskoto bitie na ona {to bilo i {to vistinski e, i samo nivnata “nad intelektualna” i politi~ka kreativnost mo`e da ja definira su{tinata na seto ona {to }e bide Makedonija.Samo tie go poseduvaat “smisolot za makedonskata istorija,za makedonskata vistina,za makedonskiot ~ovek”; smisol, koj samo niv im ovozmo`uva vistinski da ja odgatnat hierarhijata na vrednosti nasproti ~ove~kiot `ivot na Makedonecot. Toj narcisoiden sofizam kako na korporativniot klovn taka i na plemenskiot filozof kako li~en profil jasno se otslikuva kaj mnogu dene{ni makedonski (psevdo) intelektualci i (kvazi) politi~ari,koi poradi svojata politi~ka neumnost i `ivotna nerazumnost od Makedonecot napravija rob na 21 vek i toa bez svoj li~en i

kolektiven identitet,bez svoe li~no i kolektivno ime i prezime,bez svoe li~no i kolektivno dostoinstvo. Vo edna takva sofisti~ki nametnata rigidna politi~ko-ideolo{ka i versko-plemenska postavenost na uslovena egzistencijalnost, denes obi~niot ~ovek vo Makedonija li~no i op{testveno se gubi,se gubi kako subjekt i identitet, a kolektivisti~ki se dimenzionira kako politi~ko-ideolo{ki konstrukt koj mora opravdanieto za svoeto postoewe,za svoeto ~ove~ko bitisuvawe da go bara vo rigidnite koordinati na takviot konstrukt. Odnosno bez postoeweto na edna kli{irana versko-plemenska ili politi~koideolo{ka diskurzivna legitimacija ne samo {to ja gubi su{tinata na svoeto postoewe,tuku ne mo`e da se legitimira nitu kako razumsko su{testvo,koe samosvesno li~no i op{testveno ja dosega vistinitosta za svojata `ivotna, op{testvena i istoriska uloga. MULTIKULTURALIZAM I DEMOKRATIJA VOVED Spored misleweto na eden od najekstremnite teoreti~ari na postmodernata @an Bodrijar sovremeniot svet treba da stane eden op{t interaktiven performans,eden lunapark na ideologii, na znaewa i zna~ewa,prostor na smrtta i razoruvaweto. Makedonija po mnogu ne{to denes pretstavuva eden takov prostor, politi~ki luna park na psevdo ideii i kvazi ideologii,eden multikulturen prostor kade `iveeat mno{tvo rigidni avtoritarnoetno-plemenski koncepti i mislovni obrazci za ednodimenzionalno unificira~ko definirawe na ~ovekot i individuata,negiraj}i ja negovata op{ta identifikuva~ka `ivotna i psiholo{ka multistrukturnost i multikopleksnost? Multikulturen prostor kade {to se po~igledno stanuva deka ~ovekot e rastrgnat vo edna binarna dispozicija na verskoideolo{kiot supstrat i grupno-kolektivisti~kata anticipacija.Vo toj binaren svet na postmodernata koga idejata opstojuva vo esencijata na “veruvawto” i mnenieto a ne vo su{tinata na promislata i znaeweto,toj zapo~nuva da `ivee vo uni-konceptot na ultimativnata definiranost, doveduvaj}i se vo pozicija da bide

ili “1” ili “0” vo zavisnost od diskriminatorskiot matri~nen pogled na nekoj aktueliziran idejno-ideolo{ki ili versko-religiozen fragment. Takviot svet definitivno pretstavuva sevkupno civilizacisko iskrivuvawe,svet zaroben vo isrpuva~kite paradoksi na grupno -kolektivisti~ki enigmi za perverzijata na pravoto i nepravoto,za pravdata i pravednosta, svet koj opstojuva vo postmodernite paradoksi na pater dimenzijata i ve~niot logos na plemeto i etnosot,na obi~ajot i tradicijata,na kolektivisti~kiot duh na organskata nacija i nekrokratskata dr`avnost. RETRO-PLEMENSKA POLITIKA Sogledbata na osnovnite formi na postmodrnata politi~nost na koi se osvrnuva Bauman go otslikuva tokmu takviot svet,no za voqa na vistinata se poka`uva i seta makedonska hendikepiranost: A) plemenska politika,zamislena zaednica,zamisleno edinstvo, simboli~ki rituali,estetska zaednica; B)politika na `elbata koja e naso~ena na samokonstituirawe , zavodni~ka mo},kolektivni soni{ta za dobriot `ivot,prevlast na interesot za ~ovekovite prava kako politi~ki princip na avtonomnosta; C) politika na sigurnosta i bezbednosta,represija,alokacija ili izmestuvawe na javnoto vnimanie. 2 Tie baumanovi ABC konstrukcii su{tinski ja odrazuvaat esencijata na makedonskite zabludi,koi vo matri~niot supstrat na simuliranata plemenska istorija,niz refleksiite na razli~nite generaciski percepcii makedonecot treba da go izgubi smisolot na realniot `ivot. Vistinskite enigmi na realniot `ivot na Makedonecot bespovratno tonat vo supstratite na simuliranite odgovori isfrleni od esencijalnite sili na centrifugalanite isprepleteni mre`i na istoriskite kontroverzi. Simuliranata distribucija na enormnoto koli~estvo istoriski frustracii,vo svetot na realnoto,treba da gi izmesti vistinskite tragi na o~ajot na obi~niot makedonski ~ovek i da gi transferira vo

istoriskite naslagi smesteni vo determinantite na virtuelniot prostor na nerazre{livite regionalni i doma{ni enigmi. Vo taa simulirana holivudska dramati~nost na `ivotot,vo iskonstruiranata produkcija na la`na dinami~nost,sekoj makedonski smrtnik ja progoltuva iluzijata deka ja dolovil glavnata uloga vo istoriskata kulminacijata na hepi endot. Iluzija koja prividno go isfrla Makedonecot od onaa apati~nata zona na pasiven element na pror{tvoto i vo dolovenata retrosimulacija na istoriskiot kontekst kone~no samouvereno zapo~nuva da go `ivee `ivotot vo uloga na aktiven kreator na sopstvenata sudbina. So toa se nametna edna pogubna politi~ka razmisla,na edno op{testvo, na edna struktura,na eden sistem koj se soo~uva so mno{tvo enigmi vo kompleksnosta na simuliranite lavirinti na svojata bezidejna i nefunkcionalna opstojba,a izlezot od tie beskone~ni ~ekori vo mesto politi~ki da gi bara vo retro stilot na postmodernisti~kiot muzi~ki opus. Taka noviot politi~ki opus niz svojata retro dimenzija vo postmodernisti~kata oblanda na etno-verskiot tonalitet koj zabrzano pulsira{e pod vodstvoto na dirigentskata palka na bur`ujsko-~orbaxiskiot rimejk na istoriskoto minato go zapo~na retro-retu{iraweto na kulturno-politi~kata karta kako na Balkanot taka i na makedonskata dr`ava. Taka i starata nemoralna dama Evropa,vo transot na svojot visoko “moralen evropski tanc” go zapo~na novoto krvavo evropsko retu{irawe na istoriski nemirniot Balkan i ve~nata enigma nare~ena Makedonija. I dodeka pod retro dirigentskata palka taa evropska postmoderna nimfomanija vo oslobodeniot beskone~en “trans”- ziten prostor koj se protega{e pome|u hegelovata moderna i liotarovata postmoderna nemoralno i neumorno vo ekstaza gi do`ivuva{e svoite yvezdeni migovi, dotoga{ Makedonija kako politi~ki zarobenik bez vistinsko ime i postojana adresa vo toj ve~no div Balkan vo toj ist “trans”- ziten prostor moralno i duhovno so seta paradoksalnost se vozdignuva{e vo bezdnata na svojata samopropast. I dodeka Evropa niz ekstazi~nata nemoralnost na svojata retroigra se pove}e gi dosega{e svoite evropski standardi na moralnosta i humanosta,Makedonija vo toj isti div Balkan so retro

prevezot vrz o~ite na “politi~kiot razum”vo `ivotnata trka po evropski iscrtaniot pravec na kowo-dromot se pove}e se soo~uva{e so svoeto varvarstvo i neciviliziranost. I za voqa na “evropskata” vistina,taa od den na den be{e se podaleku od tie evropski retro-standardi. Pa taka i ne treba da za~uduva {to taa ista Makedonija premnogu turbulentno i divo od nekoga{en politi~ki konzerviran i idejno neinventiven tranziten komunisti~ki produkt bespovratno politi~ki,kulturno i ekonomski potona vo svojata bezdna na RETRO-Makedonija. A {to drugo mo`e{e da se o~ekuva koga glavnata uloga na makedonskata politi~ka scena ja dobija : klovnovite,kvazipatriotite, al~nite snobovi,ludacite i gangsterite. Pa najdobro e da odime so red i da ka`em zbor dva za site niv i za nivnite motivi,pri~ini i pobudi. SME[NITE KLOVNOVI. Toa makedonsko retro ludilo so seta svoja tragedija i destrukcija tolku tragi-komi~no mo`e da se sogleda niz sogledbata na edna dolgoro~na politi~ka ekstrakcija koja se praktikuva{e od klovnot -politi~ar, dimenzija koja frla svetlina na seta onaa intelektualna i moralna beda koja bezsodr`inski opstojuva{e vo onie iracionalni povici na makedonskite retro-“klovn” politi~ari: napred i samo napred,nikako nazad ,nema levo desno , samo napred i toa so golemi ~ekori, slu{ajte go srceto,silno i ~esno, radikalno i silno,idnina namesto sudbina. Makedonskiot gra|anin kako da ne mo`e{e da ja sogleda seta nivna {izofrenija koja se is~ituva{e od nivniot politi~ki stav.Istite tie makedonski postmoderni tancuva~i na novoto vreme pred 18 godini uporno povikuvaa:Sudbinata e vo na{i race,Makedonija e bibliska zemja,toa e na{a sudbina.Ne silno i radikalno,tuku razumno i smireno.Ne so srceto,ne so emocii,tuku so um i razum.promisleno,bez golemi ~ekori,bez branuvawa.Ne samo napred,cvrsto i bezdvoumewe, silno i nepromisleno, nekoga{ mora nazad,i levo i desno,takov e `ivotot,ne e se crno belo…………………

Kako da ne im be{e jasno na tie na{i rekomponirani retropoliti~ari, politi~ki i `ivotno izgubeni vo svojot {izofren stav deka go `iveaat paradoksot na edno vreme,na edno tragi~no vreme kade minatoto e zacrtana idnina a sega{nosta {izofrena tranzitna dimenzija na kontroverzata i oksimoronstvoto. Kako da ne im be{e jasno deka se samo eden obi~en farsi~en produkt edna sme{na kreatura,zaslepena od svojata narcisoidna vizura,~ija tupavost ne sogleduva deka e svesno smestena vo edna simulirana sostojba,koja bespovratno tone vo slepiot } orsokak na edna postmoderna utopija. Deka se sme{nite Narcisi na 21 vek koi vo svojot tragikomi~en scenski nastap vo edna eftina komedija,gi dobile ulogite na mitskite junaci ili o~ekuvanite mesii,spasiteli na narodot koi do solzi ja nasmejuvaat i zabavuvaat publikata od zapadniot svet. Tie se `ivo svedo{tvo,argument plus deka komedijata kako `anr,vo Isto~noto miqe na postmodernizmot,ne e mrtva tuku deka procutuva i ima u{te mnogu {to da ka`e niz simuliranata filmska proekcija za ironijata na `ivotot na glupavite makedonski i balkanski Narcisi. Tie definitivno na delo ja potvrdija Ni~eovata konstatacija deka najludite istoriski epohi se tokmu onie vo koi komedijantite od site vidovi vladeat,i nekako stanale “vistinski” gospodari. Deka komedijantite vladeaat ,zaklu~uva i na{ata Kata ] ulavkova ,koja za Makedonija veli deka se pove}e i nalikuva na teatar : “Ironi~no,Makedonija se pretvori vo teatar vo koj stvarnosta e zameneta so prividi na stvarnosta.”3 KVAZI-PARIOTI I AL^NI SNOBOVI Vo tie prividi na realnosta be{e logi~no da se o~ekuva deka produciranoto posmoderno eho na la`liviot i al~en makedonski politi~ar razorno i deziorientir~ki }e odyvonuva vo psihata na makedonskiot ~ovek pravej}i go od den na den se pokonfuzen i se poopsesiven.

Vo seta taa konfuzija be{e lesno kvazipatriotski da se plasiraat povicite : Napred do Skender Beg i Aleksandar Makedonski.Ne treba{e da se bide premnogu mudar,pa makedonskiot o~ajnik da se zarobi vo pajakovata mre`a na neo-bur`ujot i lihvrot. Niz bezobyirnoto mediumsko-politi~ko dozirawe na neoliberalnata iluzija na bur`ujot,profiterot i lihvarot, lesno be{e da se dolovuva op{tata makedonska sre}a i novoto eldorado.Vo taa op{ta rasproda`ba na neoliberalni soni{ta za podobar `ivot sega mo{ne lesno be{e da se ukrade ~ove~kata sre}a,da se ukradat fabrikite i da se rasprodade makedonskata dr`ava. Napred do kulukot kaj novite ~orbaxii i axii,kaj novite kir Rista}i,~orbaxi Teodos ili axijata Trajko;tie povici sega se do`ivuvaa kako mesijanski povici za podobro utro,za podobra idnina kade sekoj makedonec }e `ivee vo makedonskoto eldorado,}e bide sre}en i bogat.Sega be{e lesno makedonskiot o~ajnik da ja progolta golemata istoriska laga na makedonskiot neobur`uj i neoliberal deka (srbo) komunizmot i rabotni~koto (srbo) samo-upravuvawe go dovele do o~aj i ropstvo makedonskiot ~ovek a kulakot i novoto izme}arstvo }e mu ja donesat novata sloboda,sre}a i dostinstvo. Vo taa konfuzija be{e jasno deka makedonskiot ~ovek `ivotno zaroben vo iluzijata na retro-plemenskite prangi i neo-liberalnoto bur`ujsko mesijanstvo ve}e ne uviduva deka perfidno se preprodavaat porakite za novite makedonski tutunobera~i, `etvari, ~iraci i naemni rabotnici, za noviot makedonski Ilija,za noviot Bo{ko,za novite Axi-Trajkovi “purjaci” i “krpa~i”,za novite samarxii na ~orbaxi Teodos; E,izgleda za politi~arot–podlec be{e mudro koristoqubieto i al~nosta da gi pretstavi kako politi~ki i ekonomski patriotizam. Da povikuva “Da `iveat Makedoncite; Da `iveat Albancite”….. znaej}i pri toa deka go turka makedonskiot ~ovek vo etnocentri~niot paradoks na nere{livoto istorisko minato,da povikuva deka makedonskite fabriki }e gi prodade za eden dolar,a znaej}i pri toa deka makedonecot go turka vo beda i siroma{tvo,vo nov kulak i izme}arstvo, nemo`e poinaku da se opi{e osven kako filozofija na al~niot podlec i odnarodeniot bur`ujski snob koj perverzijata na `ivotot politi~ki ja nudi kako patriotizam i borba za sloboda.

I zatoa ne treba da za~uduva dene{nata makedonska slika {to ovie novita ~orbaxii, sega ideolo{ki preoble~eni vo avangardnoto ruvo na postmodernite rekomponirani retro - politi~ari isto kako kaj kir Ristaki “keseto im tropa”, udobno se smesteni vo svoite novosteknati i novoizgradeni ~orbaxiski imoti,a makedonskiot son na obi~niot ~ovek denes nalikuva na ko{maren, vo ~ii ko{marni bezdni beznade`no potona negoviot `ivot i sre}a, negoviot dom,negovata Makedonija,negovata dr`ava. Zatoa za ovie neoliberalite voop{to ne e bitno {to denes Makedonskata dr`ava ve}e ja nema,bitni se ~orbaxiskite imoti.Ne e bitno {to makedonskiot ~ovek zatalka vo agonijata na `ivotot,bitna e filozofijata na plemenskiot snob. Za niv slobodno mo`e da se ka`e seto ona {to go ka`al Régis Debray za francuskite intelektualci i politi~ari,deka od politikata sozdadoa politi~ki prostor za edno apsurdno politi~ko orgijawe kade neprimerno orgijaat dene{nite intelektualci i politi~ari a koi ne pretstavuvaat ni{to drugo osven ~opor podmolnici,samodovolni i suetni,slepi i zaboravni kreaturi, v~era{ni drajfuzeri,dene{ni profiteri,poradi {to republikata na u~enosta se pretvori vo banana-republika, kade se vodat prizemni kavgi za podelba na kola~ite. Zatoa kako zaklu~ok mo`am slobodno da ka`am deka makedonskiot politi~ar no vo edna rigidna, perverzna i ekstremna dimenzija se pove}e nalikuva i potsetuva na slikata na ^omski za amerikanskata administracija: “Ova e vsu{nost edna neobi~no korumpirana administracija , ne{to sli~no kako {to be{e administracijata vo Enron,{to zna~i deka silna koli~ina na profit }e otide vo racete na edna mnogu korumpirana grupa na gangsteri. Ova se razbira ne smee da bide na naslovnite strani,a tie so site sili se trudat toa taka i da bide.Potrebno e lu|eto da se odvratat od razmisluvawe za ovie raboti.A postoi samo eden na~in od sekoga{ izmislen –lu|eto da se zapla{uvaat,a tie se ve{ti toa da go iskoristat”.4 Treba li toga{ da za~uduva {to denes Makedonija kako dr`ava nalikuva na eden Enron ili na nekoja kompanija so ste~aen

upravnik,a makedonskite poksenofobi~ni. GANGSTERI I LUDACI

gra|ani

se

se

poispla{eni

i

se

A {to drugo preostanuva koga vo politi~kiot prostor }e se najdat tokmu onie koi najmalku treba da bidat tamu.A tie kako da stanaa premnogu na ovoj mal makedonski prostor. A koga `ivotniot prostor na Makedonecot brutalno }e bide okupiran tokmu od onie politi~ki likovi od istoriskata galerija na Krle`a toga{ treba li da ne za~uduva {to denes toj napaten makedonski ~ovek nemo`e da go pronajde vistinskiot politi~ki kompas,vistinskite vrednosti na `ivotot. A razumot na Krle`a konstatiral: “Premnogu mese~ri,epilepti~ari,sonuva~i,ludaci,nervno oboleni nastrano bole`livi, umnobolni, pijanici, provalnici, ubijci, krium~ari,yverovi,prevaranti i poltroni od sekakov tip ima vo politikata ~ija istoriska galerija e prepolna so vakvi likovi.” 5 Kako toga{ da opstoite kako samosvesen ~ovek vo toj psiho politi~ki park vo koj suvereno vladeaat kako {to veli analiti~arot na na{eto vreme Q,Fr~kovski: ” ropaci, tifusari, buba{vabi, bitangi, trupovi, guski i gusani, dunsteri,politi~ki kreaturi,moroni, {utraci…6 Verojatno mnogu te{ko,bidej}i toga{ kako {to zaklu~il E`en Jonesku politikata prestanuva da bide “umetnost vo ureduvaweto na na{ite odnosi”,taa stanuva sosema ne{to drugo: ” taa pod vlijanie na dene{niot politi~ar koj deluva kako “delirik vo ludnica”na eden ~uden na~in se izobli~uva do toj stepen {to “politikata od ~ove{tvoto napravi ludnica”. 7 Tokmu zatoa vo ova ne{e politi~ko retro-ludilo,koe seu{te go branuva sekojdnevnoto sivilo na obi~niot ~ovek, ispolneto so seta beda i o~aj, opstojuva verojatno kako golema vistina i potsetnik za postmodernite retro-klovn politi~ari deka ~ove~koto trpenie ima kraj i deka krajno vreme e da prestanat naludni~avo da mavtaat kon narodot so prira~nikot ”Vladatel” od Makijaveli i da mu go ponudat ona su{testvenoto ne{to, ona na koe potseti u{te vo 2001 Fred Veston so slednite zborovi:

“Toa {to denes se slu~uva vo Makedonija go potvrduva ona {to odsekoga{ sum go govorel.Nema re{enie za nacionalnite pra{awa na Balkanot se dodeka ne se re{at ekonomskite i socijalnite problemi. Kako {to Lenin istaknuval deka nacionalnoto pra{awe vo su{tina e pra{awe na lebot.Makedonija e edna od najsiroma{nite zemji vo Evropa.”8 Koga toa }e go razberat ne samo makedonskite retro-~orbaxipoliti~ari,tuku i balkanskite Axi-Trajkovci i kir Ristaki-evci,toga{ } e ja svatat su{tinata i na vtorata poraka na Fred Veston: “Makedonija e izlo`ena na milost i nemilost na stranskite sili koi so nea dominiraat,posebno imperijalisti~kite zemji od zapadna evropa i SAD.” ..(..) Vo Makedonija kako i vo pove}eto makedonski sosedni zemji (Albanija,Srbija,Bugarija…) imame prozapadni,pro-bur`ujski vladi koi sakaat da stanat lojalni slugi na imperijalizmot.Site tie gi istaknuvaat privatizacijata i investiciite od zapad kako edinstveno re{enie za problemite koi gi pritiskaat ovie zemji.No vo realnosta,tie se gangsterski kliki sposobni da izgradat samo nestabilen mafija{ki kapitalizam,baziran na korupcija i reket…(..) Sekoja partija vo Makedonija ima klika vo vrvot koja saka da stane del od novata bur`oazija. Nitu edna od golemite partii bilo na albanskoto malcinstvo ili na makedonskoto mnozinstvo,ne gi zastapuva pravite interesi na narodot vo Makedonija.Toa e tragedijata na dene{na Makedonija.” 9 A istorijata kako {to veli Vladimir Petrovi} :”e polna so gangsterski dru`ini,koi uspevale na pokratok ili podolg rok da se zadr`at vo sedloto na nekoja nesre}na zemja i na paraliziranite masi koi vo bla`enoto stampedo galopirale vo razli~ni ponori i pomori, neprimetuvaj}i deka predvodnicite na stadoto pijat viskisoda i “mezat” na nekoj balkon so pogled.”10 Seto ova mo`e da se podvede pod Remarkoviot naslov”Na zapad ni{to novo”,a verojatno i na isto~nata strana od evropskiot pekol nema ni{to novo,osven ako zaokretot od socijalisti~kata parola “bratstvo i edinstvo” kon balkanskiot klero-nacionalizam ne se smeta za nov balkanski duhoven razvoj.

Tragedija,Makedonska i Balkanska,poedine~na i kolektivna,koja ne vi ostava prostor za ni{to drugo osven da go iska`ete svojot ~ove~ki revolt niz onoj dramati~en sudbonosen puls na poetikata na otporot na ]ulavkova: “Jas denes ~uvstvuvam moralna potreba,… da go iska`am svojot revolt,i pove}e od toa,svojata rezignacija poradi tragikomi~nata i groteskna situacija vo koja{to e vturnata makedonskata dr`ava.”11

ENIGMI I PATOKAZI Makedonecot denes kako da nemo`e da sogleda deka se pove}e mu se nametnuva da `ivee i da go prilaguduva sopstveniot `ivot vo determinantite na apstrakcijata na nekoj nametnat politi~ki konstrukt i deka e se podaleku od prirodniot konstrukt na sopstvenoto afirmativno bitie.A mo`e li da bide poinaku ako se zeme vo predvid izjavata na eden visok briselski pretstavnik na EU dadena za ugledniot “Ekonomist”: “Koga nekoja zemja }e odlu~i da podnese molba za priem vo EU,toga{ taa stanuva na{ rob” 12. Deka Makedonija e rob,a makedonecot izme}ar,toa odamna go svativme site,pra{aweto e samo do koga? ]e `ivee li makedonskiot ~ovek i ponatamu vo nepreglednata mre`a na sopstvenata senilnost i slepilo,vo iluzijata na gluviot za doloveniot prizvuk na vistinata,od koja sovr{eno ja komponira odata na `ivotot,koja maestralno i vdahnoveno od malata no ve~na iskra na ~ove~ka nade` go sozdava fakelot na sre}nata idnina za celoto ~ove{tvo,za sekoj ~ovek,dodeka se pove}e bezidejno tone vo bezdnite na golemata enigma na mnoguslojniot fanatizam na politi~koto gusarstvo na makedonskite i belosvetskite neo-liberal demokrati?

Vo kompleksnosta na ova pra{awe le`i i golemiot predizvik ne samo na makedonskiot ~ovek tuku i na celoto ~ove{tvo,deka samo vo korenite na avtenti~noto, samoizvira~ko humanisti~ko bitisuvawe treba da gi preispituva starite i da gi presozdava novite smernici na sevkupna op{testvena egzistencijalnost daleku od kontekstot na iskriveniot i vo golema mera kolku nekrofilen tolku i {izofren politi~ko - ideolo{ki determinizam na androcentri~nata gusarska dimenzija na neo-liberal demokratite. Ostanuva samo ~ove~kata nade`,deka ako ni{to drugo,barem poradi tragi~niot momentum vo koj e zaglaven makedonskiot ~ovek }e proraboti sovesta kaj ovie nekoga{ kumrova~ki kursisti a denes briselski kursisti i retro-politi~ari , postmoderni axii i ~orbaxii,i deka }e ja razberat svojata polit~ka i ~ove~ka obvrska,da im go vratat zapadnoto ~etivo “Vladatel” na svoite nemoralni daskali i da po~nat odnovo i zabrzano da u~at od o~ajni~kiot glas na napatenite gra|ani na Makedonija bez ogled na etni~ka,verska i politi~ka pripadnost. Se dodeka toa ne se svati se dotoga{ ne }e mo`e da se pravi razlika pome|u ona {to e bezvredna apologija a {to supstancijalna vizija,{to e proro{tvo a {to racio ideja.Se dotoga{ ~ovekot ambivalentno }e opstojuva vo iluzijata na univerzalnata ramka na moralnata ili pravnata norma.Se dotoga{ }e postojat intelektualnite prostitutki koi kako {to veli Poper “propovedaat voda a pijat vino”. MAKEDONSKI ZABLUDI 1. Denes kaj nas pod silen pritisok na evropskite i SAD neo-liberaldemokrati kako najvisoki i najprogresivni dostreli na liberalnata demokratija se gleda vo predominantnoto kvazi-politi~ko i iskriveno kulturolo{ko dimenzionirawe na multikulturnosta, multietni~nosta i multi konfesionalnosta koi o~igledno vodat vo se pogolema fragmentacija na op{testvoto,do beskone~na segregacija i do se ponestabilna dr`ava,so primesi na feudalnokastinski refleksii dlaboko vkoreneti vo kontroverzite na ve~no

otvorenite istorisko-mitski enigmi .A istite tie evropski i SAD liberal demokrati vo sopstvenite dr`avi za istite i sli~nite pojavi imaat poinakov politi~ki pristap i poinakvi re{enija. Ehoto na postmoderniot sindrom nare~en “globalizacija” koj kako {to veli Voters gi razdvi`uva etnocentri~nite aspiracii,koi nu`no vodat vo dekonstrukcija na konfederaciite na nacii,niz edno Braunovsko kli{e kako da ja transcedira i ostava nedoprena SAD imperijata. Vnatre{niot pritisok za fragmentacija na op{testvoto po parametrite na multikonfesionalnost multikulturnost , multijazi~nost i multietni~nost niz dobro osmislenata determinanta na ograni~en simplificiran pristap za rasna segregacija i klasi~en rasizam gi definiraat kako opasno razdeluva~ki,destruktivni i necivilizirani pojavi. Kimlika vo svojata kniga “Multikulturno gra|anstvo” ne zapoznava na eden akademski vozdr`an no izvonreden na~in za ve{tite politi~ki manipulacii so poznatiot slu~aj “Braun protiv Sovetot za obrazovanie” Kako {to veli vo SAD vrhovniot sud pod vlijanie na slu~ajot “Braun protiv Sovetot za obrazovanie”go ukina sistemot na podeleni obrazovni ustanovi za belite i crnite i takvata pojava na podelenost ja definira{e kako rasna segrgacija koja vodi vo opasna destabilizira~ka sostojba na op{testvoto i dr`avata. No ovoj slu~aj be{e izmanipuliran i iskoristen da se ukine i specialniot grupen ustaven status na Indijancite kako vo SAD,taka i vo Kanada. Za taa perfidna primena na slu~ajot”Braun protiv Sovetot za obrazovanie Kimlika naveduva: “Formulata za rasna Pravda od slu~ajot “Braun protiv sovetot za obrazovanie” be{e isto taka iskoristena (zloupotrebena) protiv pravata na amerikanskite Indijanci,Havajcite i protiv pravata na nacionalnite malcinstva vo me|unarodnoto pravo. Spored vlijanieto vo slu~ajot”Braun protiv Sovetot za obrazovanie”tie nacionalni grupi bea tretirani kako “rasni malcinstva”,a nivnite avtonomni institucii bea ukinuvani kako formi na “rasna segregacija” ili “rasna diskriminacija” . Razli~nosta e golema kako {to veli Kimlika :

“Poentata ne e vo toa deka Indijancite nemaat potreba od za{tita od rasizam.Me|utoa dodeka rasizmot protiv crncite proizleguva od nepriznavaweto na belcite deka crncite se polnopravni pripadnici na zaednicata,rasizmot protiv Indijancite proizleguva vo prv red od nepriznavaweto na belcite deka Indijancite se razli~ni narodi,so sopstveni kulturi i zaednici” (…) Paradoksalno e {to slu~ajot “Braun protiv Sovetot za obrazovanie” be{e zemen kako model za site etni~ki i nacionalni grupi.” 13 Se nametnuva sama po sebe golemata enigma dali onie bledolikite liberal demokrati-zastapnicite na anglo- saksonskiot konformizam vo za{tita na svojata dominantna op{testvena pozicija bea prinudeni da im ja dadat iluzijata na pravdata na Afro-Amerikancite a se so cel toa da go iskoristat kako mo}no oru`je protiv se pointenzivnoto i raste~koto kako {to tie velea destruktivno i razedinuva~ko nametnuvawe na etni~kata prerodba koja gi trese{e SAD vo 60 i 70 godini? Gor|i Tripkovski vo edna svoja kolumna }e zapi{e; “Se se}avame na raspravata vo instituciite na SAD za baraweto na {panskata zaednica,koja pretstavuva nad 30% od naselenieto,za voveduvawe na nivniot jazik vo obrazovanieto.Instituciite,pri gradeweto na stavot za i protiv voveduvaweto drug jazik vo obrazovanieto,poa|ajki od aspekt na unitarnosta i edinstvenosta na dr`avata,kako od politi~ki taka i od ekonomski aspekt,go odbija ova barawe.Zna~i tamu ne se bara{e vtor oficijalen jazik,tuku negova upotreba samo vo visokoto obrazovanie i toa se odbi.” Vo sekoj slu~aj “Braun protiv Sovetot za obrazovanie”suvereno go kreira anglosaksonskiot lingva kontekst na SAD obrazovanieto.Vo Makedonija e se poinaku bidej}i se prifati tezata deka nekoi nejzini gra|ani poradi faktot {to nedovolno go poznavaat makedonskiot jazik ne se vo sostojba da studiraat pa poradi toa se ~uvstvuvaat diskriminirani od strana na dr`avata. Komentarot na Cuculovski iska`an vo eden negov politi~ki osvrt pod naslov “Stvarnost izgradena na lagi” ja otkriva seta ispolitizirana obrazovna farsa vo Makedonija no i dava edna vistinskata slika za amerikanskiot smisol na distinkcijata pome|u “diskriminacijata” i “nesocijaliziranata etni~ka zaednica”:

” Mudrija{ite mudro objasnuvaa deka toa bilo rezultat na nedovolnoto poznavawe na makedonskiot jazik(!?) Vo edna prigoda go pra{av g-din Xorx Soros {to bi pomisli ako vo SAD se otkrie deka postoi odredeno etni~ko naselenie koe e rodeno tamu,koe `ivee tamu i koe go poseduva nivnoto dr`avjanstvo,a koe ne go znae nivniot oficijalen jazik.Se soglasi deka,vo najmala raka,bi se rabotelo za nesocijalizirana etni~ka zaednica.Prviot ~ekor {to bi go napravile vo procesot na nivnoto socijalizieawe, mi objasnuva{e,e da go nau~at toa naselenie na jazikot na sredinata vo koja `iveat.Na mojata zabele{ka deka toa kaj nas bi bilo smetano za diskriminacija, nasilstvo i asimilacija,toj samo zbuneto gi potkrena ramenicite.” 14 Zna~i za Soroz i za amerikanski priliki Ali Ahmeti bi bil nesocijaliziran tip,i prvo {to bi napravile amerikanskite prijateli i pobornici na “otvorenoto op{testvo” bi bilo ovoj ~ovek da go socijaliziraat i namesto po terkot na Makedonija da go smestuvaat vo Parlamentot kako politi~ki lider tie bi go smestile vo soodvetni institucii za edukacija,i toa kako u~enik.E zatoa SAD e SAD,a Makedonija e samo makedonija. Od seto ova slobodno mo`e da se konstatira deka denes Makedonija `ivee vo edna golema politi~ka farasa nare~ena neoliberalna etno demokratija koja od apsurdnosta i paradoksot sozdava edna egocentri~na suptilna doktrina na politi~ka manipulacija i zaglupavuvawe na makedonskiot ~ovek.Realnosta ve}e ne se poima vo konkretnite dimenzii na edna individualizirana mentalna percepcija, koja mo`e da bide vo golema mera obremenenata so mno{tvoto slabosti vgradeni vo dimenzijata na egocentri~nata egzistencijalna refleksija na poedinecot,tuku taa se pove}e se vmetnuva vo eden rigiden politi~ki konstrukt profiliran od odredeno grupno ili kolektivno tolkuvawe koe ultimativmo gi iscrtuva tesnite konturi na politi~ki prifatlivoto i dozvolenoto. Tolkuvaweto ja determinira su{tinata na ne{tata namesto obratnoto su{tinata na ne{tata da ja dava generalnata forma na tolkuvaweto. Vo toj kontekst su{tina mo`e da bide samo ona koe nudi globalna i {iroka dimenzija za afirmacija na ~ovekot i ~ove{tvoto.Se drugo koe iscrtuva tesni politi~ko-ideolo{ki ili

versko-religiski ramki za afirmacija na parcijalni i segmentirani interesi predstavuva tesen egocentri~en politi~ki konstrukt vo koj treba da is~ezne su{tinata a realnosta da bide suptilna refleksija na istiot politi~ko ideolo{ki konstrukt. Vo toj kontekst na edna spektralna dimenzija na formata na razli~noto tolkuvawe za isti ili sli~ni politi~ki sostojbi koi opstojuvaat vo ramkite na edno liberalno-demokratsko op{testvo mo`e da se sogledaat i mno{tvoto paradoksi i kontroverzi vo koi denes `ivaat i Makedonija i SAD. Mo{ne sovremeno,politi~ki izdr`ano i liberalno demokratski zvu~i koga makedonskiot predsedatel denes vo duhot na Ohridskiot dogovor od politi~ki unificiraniot konstrukt “gra|anin”producira novi politi~ki etno-podgrupi na gra|ani pa veli : ” Graganite Albanci vo Makedonija…..” Zamislete vo toj ist neo-politi~ki stil na redizajnirawe na gra|anite vo novi politi~ki podgrupi na gra|ani da se obrati predsedatelot na SAD ,pa da ka`e : “Gra|ani crnci vo SAD….”ili “Gra|ani Indijanci vo SAD…” Vo seta ovaa politi~ka farsa predsedatelot na SAD }e go pozdravi takviot politi~ki pristap na na{iot pretsedatel i }e go pofali deka e sovremen politi~ar koj funkcionira vo duhot na neo-liberalnata etno-demokratija no vo nikoj slu~aj nema da si dozvoli da im se obrati na svoite gra|ani kako gra|ani crnci,indijanci ili sli~no.Bidej}i vo spektarot na androcentri~no-imperijalniot paradoks na liberalnata demokratija a vo duhot na ”Braun protiv Sovetot za obrazovanie”toa bi bilo nedemokratski i rasisti~ki.Etno-demokratijata na tloto na SAD e dovolen signal da bidete dolgo vreme smesteni vo nekoja kazneno-popravna ili psiho-terapevtska institucija.Ili vo zatvor ili vo ludnica.Vo Makedonija e se poinaku takvite gi smestuvaat vo politi~kite eliti vo parlamentot i vo vladata a odvreme navreme nekoi od niv so oru`je v raka i }e pro{etaat po planinite,kolku da se znae. I seto toa se dol`i na golemiot postmoderen makedonski paradoks koj proizleguva od takanare~eniot eksperimentalen multikulturen gra|anski koncept karakteristi~en za Makedonija, mnogumina velat deka toa e so pri~ina,a ova kniga }e se obide da gi dolovi tie pri~ini.

Paradoksot jasno poka`uva deka vo Makedonija e nespoivo za`ivuvaweto na demokratskoto,emancipiranoto gra|anstvo so nacionalnite atributi i ~uvstva na mnozinskoto makedonsko naselenie a nu`no zavisno i usloveno so apsolutizirawe na etnoplemenskit, nacionalnite i kulturnite atributi na malcinskite zaednici, posebno na albanskoto malcinstvo. Zna~i deka mnozinskoto naselenie so site svoi atributi na nacionalnoto i kulturnoto za da ja dosegne svojata demokratska emancipiranost treba nu`no da gi minimizira ili da se otka`e od tie belezi i atributi pritoa ne zaboravaj}i ja svojata politi~ka obvrska da gi glorificira do nivo na apsolutnost site nacionalni i etni~ko-kulturni belezi na svoite malcinski zaednici. Dodeka pak malcinskite zaednici vo makedonskata dr`ava za da ja do`iveat svojata gra|anska emancipiranost nu`no se vturnati vo edna krajno dekadentna i brutalna filozofija na apsolutizirawe na plemenskite , etni~kite,versko-religioznite obele`ja , so konstatnto anahrono atakuvawe,negirawe ili minimizirawe na nacionalnite i kulturnite obele`ja na mnozinskoto naselenie. Na nacionalnoto mnozinstvo poradi “gra|anskiot koncept” mu se odzema nacionalnoto i se sveduva na etni~ka zaednica vo sopsatvenata dr`ava,a na nacionalnoto malcinstvo poradi isti toj gra|anski koncept mu se apsolutizira etni~koto izdignato na konstitutiven stepen na dr`avotvorna nacija. Vo toj kontekst logikata vo Makedonija ka`uva, deka va{iot stepen na gra|anska emancipiranost, va{ata ideolo{ka matrica od koja se definira va{ata emancipiranost e uslovena tokmu od va{ata etno-nacionalna pripadnost, odnosno dali pripa|ate na malcinskata ili mnozinskata zaednica vo makedonskata dr`ava.Zna~i vo uloga e specifi~nata i segmentirana primena na naturalnoto pravo od koe se vle~e spektarot na politi~koto pravo. Zamislete se vo uloga na politi~ar ili politi~ki analiti~ar, no, koj e pretstavnik na mnozinskata nacionalna zaednici, konkretno na makedonskata i govorite vo eden patriotski duh na promoviraweili za{tita na va{ata kultura, jazik i nacionalnost, vedna{ }e bidete etiketiran kako dekadenten, gra|anski neemancipiran politi~ar,koj ne uspeal da go fati ~ekorot so novoto vreme;A ako pretpostavite, hipoteti~ki da nastapite vo istiot manir na govor,no sega od pozicija na deklariran pripadnik na nekoja malcinska

zaednica, vie }e gi dobiete site pofalbi ,kako od vnatre{nata taka i od me|unarodnata zaednica, kako moderen, sovremen politi~ar koj aktivno pridonesuva vo izgradbata na edna moderna, sovremena “multietni~ka” dr`ava,vo izgradbata na mirot i stabilnosta. Pa soglasno takvata politi~ka perverzija ne slu~ajno Gruevski stanuva nacionalist,a Ahmeti moderen gra|anski politi~ar,Vankovska ili Cuculovski stanuvaat nacionalisti~ki dogmati~ari,a Teuta Arifi i Ermira Mehmeti gra|anski misliteli.Umno,nema {to! O~igledno e deka vakvata gra|anska neoliberalna etnodemokratija se pove}e tone vo bezdnite na onie poznati religiozno-dogmatski doktrini od tipot “Vjeruj i ne proveruj”.Taka procesite na demokratizacija na eden vulgaren,neoliberalen na~in se pretvorija vo inkvizitorski procesi na etnodogmatizacija.Velam inkvizitorski bidej}i takvata politi~ka praksa vo Makedonija ve{to kroena od takanare~enata “me|unarodna (SAD) zaednica” se pove}e me potsetuva na onoj originalen izum na Rimokatoli~kata crkva koj se primenuval vo sproveduvaweto na inkvizicionata postapka,kade {to teretot na doka`uvaweto na vinata ne e na onoj koj optu`uva,tuku na onoj koj e optu`en.Na~elo na pretpostavena vina,spored koe, sekoj se smeta za vinoven so samiot fakt {to podpadnal vo milosta i nemilosta na inkvizitorite.Koj denes vo Makedonija e vo milosta a koj vo nemilosta mo`tete da zaklu~ite od “principielniot odnos” na “me|unarodnata (SAD) zaednica”. Poradi takviot moralen i praven cinizam na “me|unarodnite inkvizitori” Makedonija e brutalno vturnata vo bezdnite na inkvizitorskata“principielna pri~ina”. A cinizmot na inkvizitorskata “principielna pri~ina” veli : sekoj ima mo`nost da go doka`e sprotivnoto (deka ne e ve{terka ili | avol),no pod uslov ako go pre`ivee ma~eweto i sekako inkvizitorskata “loma~a”. ]e pre`ivee li Makedonija ? 2.

So tie procesi na etno-dogmatizacija o~igledno se promovira i sozdava eden nov hibriden sklop na marionetski kvazi dr`avi pod politi~ko tutorstvo na nacionalnite malcinstva,kade mnozinskata nacionalna zaednica politi~ki e smestena vo gra|anskiot inkubator za amnezija dr`avotvorno treba da atrofira niz intenzivnata gra|anska, emancipira~ka etno-plemenska dresura na odredeni malcinski zaednici. Mo`e li niz edna vakva gra|anska parodija da se sozdava stabilno i koherentno op{testvo ili pak se sozdava edno krajno frustrirano, infantilno op{testvo koe se pove}e vo agonijata na produciranite antagonizmi i paradoksi, dlaboko tone vo ambisot na specifi~nite kontroverzi? Zarem ne e toa edna pogubna filozofija na eden politi~ki ekstremizam koj se pove}e sozdava mnoguslojni i mnogustrani dimenzii na nacionalizam,ksenofobija,sevkupna netolerancija i otu|enost,do ekstremni formi na omraza kako vo ramkite na edna dr`ava taka i na poleto na globalnite me|udr`avni odnosi? Zarem vakviot politi~ki ekstremizam ne e edna svesna politi~ka neoliberalna doktrina na korporativnite globalisti za namerno otklonuvawe na frustracioniot element koj se javuva vo ovie istoriski tektonski promeni na politi~kata, ekonomskata i socijalnata struktura kako vo makedonskoto op{testvo taka i na geopoliti~ki plan na nivo na regionot i po{iroko koja doveduva do specifi~na egzistencijalna kriza na naselenieto i politi~kata stabilnost na dr`avite,a tie svesno se turkaat niz ideologijata na tradicionalizmot,do ekstremot na fundamentalizmot,vo onoj poznat manipulativen versko-nacionalen sindrom kako kriza na kolektivniot identitet i dr`avnosta? Za toj glaven eksporten artikal na SAD”multikultiralizmot”niz koj se otvoraat site ovie politi~ki ekstrmizmi Pjer Budrie rekol: “Multikulturalizmot kade i da se izvezuva,nosi so sobe tri poroci na amerikanskata nacionalna misla: a) “grupizam”, koj gi aktuelizira op{testvenite podelbi kanonizirani od strana na dr`avnata birokratija po principot na politi~kite potrebi i pobaruvawa. b)“populizam” koj strukturalnata analiza na mehanizmite na dominacija ja zamenuva so vozdignuvawe na kulturno

podredenite i nivnite “gledi{ta” izdignati na status na prototeorija na delo. c)“moralizam” koj go onevozmo`uva primenuvaweto na zdraviot racionalen matrijalizam vo analizata na ekonomskite i socijalnite zbidnuvawa i osuduva na edna beskrajna rasprava bez u~inok vo neophodnoto “priznavawe na identitetot”,dodeka vo ta`nata realnost problemite voop{to ne se nao|aat na toa nivo.”15 Zatoa takvata postmoderna etno-demokratska orientacija nemo`e poinaku da se svati osven kako povik i ponatamu vo idninata da se ~ekori po krvavite pateki na minatoto,kako istoriski provereni pateki zad koi uspe{no se sokrivaat nekoi poznati politi~ki koncepti za definitivno razbivawe na makedonskata dr`ava i nejzino snemuvawe od politi~kata karta,Dali sum vo pravo ili ne mislam deka dovolno poka`uva sogleduvaweto na Voters ili Hol koi se na stojali{te deka povikot kon tradicijaata i minatoto vo su{tina e namerno otvorawe na destruktivnite procesi na etni~ki i verski fundamentalizam: “Tradicijata e etni~ki fundamentalizam,toa e obid povtorno da se otkrijat vistinskite potekla na etni~kata grupa vo nejzinata istorija. Tradicijata vklu~uva tragawe po izvesnostite na minatoto vo eden postmoderen svet kade {to identitetot e povrzan so stilot na `iveewe i vkusot,i zatoa postojano se menuva i e predizvikliv.”16 Niz toa postmoderno tragawe po minatoto kako {to naveduvaat se sozdava eden apsurden ambient vo koj se me{aat i isprepletuvaat simboli~nite sodr`ini na minatoto i sega{nosta pri {to se soo~uvame so paradoksot na sovremeniot `ivot koj se pove}e nalikuva na eden istoriski i etni~ki Diznilend.Eden Deridaov nekro-svet kade se}avaweto ne e rezultat na sega{nosta koja go pripomnuva svoeto minato,tuku rezultat na sega{nosta koja go podgotvuva svoeto minato. Vo takov eden svet kade sega{nosta go podgotvuva svoeto minato Voters “profetski” go vmentuva svoeto politi~ko rezime za efektite na postmodrenizmot i globalizacijata:

“Efektot na globalizacijata vrz etnosot e nego da go za`ivee i diferencira..(…)..toa zna~i raskinuvawe na odredeni konfederacii na nacii (na primer Kanada,^ehoslova~ka , Jugoslavija , SSSR)”17 Nie od dene{en aspekt vo Makedonija bi dodale i razbivawe na unitarni dr`avi. Tokmu zatoa taa navodna akademska postmoderna promisla na identitetot voop{to ne e nitu naivna nitu relaksira~ka kako {to smeta postmoderniot makedonski tolkuva~ na “crvenkapa i volkot” Elizabeta [eleva: “Promisluvaweto na identitetot spa|a vo epistemolo{kiot domen na kulturnite studii i relativno bezopasnite”udobni” refleksii {to ja opfa}aat mikro-politikata na mo}ta” 18. O~igledno e deka vo filozofijata na globalizira~kiot korporativen neoliberalizam postojat procesi na paralelno sozdavawe kako na novite tranzicioni ekonomski pretpriema~i taka i na svesna produkcija na novite postmoderni tipovi na kulturni, etni~ki i verski pretpriema~i , pri {to dodeka narodite propagandisti~ki smesteni vo iracionalnite dimenzii na krizata na identitetite krvavo }e se presmetuvaat do istrebuvawe,za toa vreme vo transot na nekrofilijata i snobizmot ednite }e go sobiraat politi~kiot kapital a drugite ekonomskoto bogatstvo. MAKEDONIJA I PLEMENSKATA LOGIKA Site sili kako da se vpregnaa da go sozdavaat onoj ~uden svet na sovr{en zlostor na @an Bodrijar: “Da se {ifrira,a ne da se de{ifrira.Da se neguva iluzijata.Da se sozdava iluzija za da se sozdade nastan.Da se napravi enigmati~no ona {to e jasno,nepoimlivo ona {to e premnogu poimlivo,da se napravi ne~itliv samiot nastan.Da se naglasi la`nata proyirnost na svetot,za vo nego da se posee teroristi~ka zbrka,klici ili virusi na edna radikalna iluzija,toest edno radikalno raskrinkuvawe na realnoto.Edno {tetno,zarazno mislewe, rasipuva~ na smislata, pridvi`uva~ na erotskoto sogleduvawe na poremetuvawata na realnosta.Da se pridvi`i tajnata trgovija so idei,kako {to vo triesetite treba{e da se pridvi`i proda`bata na alkoholot.”19

Sekoga{ koga se prisetuvam na ovie misli na Bodrijar dobivam vpe~tok kako da dobil inspiracija od makedonskta politi~ka scena kade makedonskite intelktualci bezglavo se natprvaruvaat vo toa {tetno,zarazno mislewe,vo taa teroristi~ka zbrka od klici i virusi,vo pridvi`uvaweto na tajnata tregovija so ideii.No taa tajna trgovija na ideii,preku koi se seat klicite i virusite na omrazata i ksenofobijata kako da nema kraj,uporno opstojuva se do denes. Najsve` primer se komentarite na odredeni politi~ari i intelektualci po povod donesenite odluki na ustavniot sud za ukinuvawe na odredeni odredbi od Zakonot za istaknuvawe na znamiwata na malcinskite zaednici.No provakacijata e tuka, ednostavno nemo`ete da ostanete ramnodu{en,posebno koga e vo pra{awe plemenskata filozofija na Teuta Arifi.Kako {to veli Vankovska vo eden svoj napis:”podobra provokacija od eksluzivnite tekstovi na edna ambasadorka ,se samo “biserite” na Teuta Arifi…” Pa toga{ negledam nikakva pri~ina da ne gi sogledame i proanalizirame tie biseri,a bezdrugo ovie biseri treba da poslu`at kako voved vo klu~nata problematika so koja se zanimava ova kniga,a toa e odgatnuvawe na golemata politi~ka enigma: kako liberalnata demokratija vo Makedonija se izrodi vo etno demokratija,odnosno ka`ano so politikolo{ki re~nik se izrodi vo konsocijaciska demokratija niz koja se poizvesno se nadyira politi~kata etno-federalizacija na Makedonija i toa po asimetri~en klu~. 1. Teuta Arifi i nejzinte kontradiktornosti “biser-ni“ kontroverzi i

Teuta tezi na majorizacija : 1.“So ukinuvaweto na odredbite od Zakonot ,vo koja se naglasuva mnozinstvoto na odredena etni~ka zaednica vo lokalnata samouprava kako uslov za upotrebata na etni~kiot simbol. “20 (evidentno e deka Teuta Arifi afirmativno se povikuva na principot na etni~ka (albanska) majorizacija legalizirana so Zakon)

2.“Ustavniot sud ja gazi i prekr{uva odredbata 7.1 od Ohridskiot dogovor,vo koja se naglasuva mnozinstvoto na edna zaednica kako preduslov za upotreba na etni~kite simboli.” 21 (I od ovoj stav se gleda deka Teuta Arifi povtorno se povikuva na principot na etni~ka (albanska) majorizacija koja proizleguva od odredbata 7.1 od Ohridskiot dogovor: “mnozinstvoto na edna zaednica (stanuva zbor za albanskata) kako preduslov za upotreba na etni~kite simboli” No pred da ja analizirame kontradiktornosta i neprincipielnosta na Teuta Arifi za “majorizacijata” neophodno e da se osvrneme na nejzinata teza: .“Ustavniot sud ja gazi i prekr{uva odredbata 7.1 od Ohridskiot dogovor “.Ta zarem ne e logi~no ustavniot sud da mu sudi na dogovorot otkolku odredbata od nekoj dogovor pa toj bili i Ohridski da mu sudi na Ustavot i Ustavniot sud? Izgleda plemenskata logika nema ni{to zaedni~ko so tradicionalnata logika,logika koja brutalno ja razvodenuva supstancijalnosta na instituciite i gi pretvora vo isprepleteni mno{tva na antagonisti~ki odnosi.Edna rigidna dimenzija na op{ta podvoenost za koja Hegel napomnal deka proizleguva “koga obedinuva~kata sila ja snemuva od `ivotot na lu|eto, koga protivre~nostite ja gubat svojata me|upovrzanost i me|uzavisnost i steknuvaat nezavisni oblici.” Toga{ se se frla vo vrtlogot na dinamizmot kade sodr`inata na institucionalniot obracec se sveduva na tloto na sprotivstaveniot interes na aktuelnata posebnost. I sega sleduva Teuta manifestacija na politi~ka etnofatamorgana: Teuta kontra teza na majorizacijata: ”Za ukinuvawe na odredbite od Zakonot glasale samo sudiite od makedonskata etni~ka pripadnost,a protiv ukinuvawe glasale trojcata sudii {to ne se Makedonci.Zna~i za `al moram da konstatiram deka ustavniot sud go vovel principot na etni~ka majorizacija.” 22 E tuka Arifi so `alewe konstatira majorizacija bidej}i aludira na makedonskata majorizacija a vo predhodnite dva nejzini stava direktno insistira na dosledna primena na principot na etni~ka

majorizacija, no tuka se raboti za albanska majorizacija, Taa neve{to se obiduva seto toa da ne bide politi~ki vpe~atlivo i spekulativno se obiduva albanskata majorizacija da ja razvodni podveduvaj}i ja pod poimot “mnozinstvo na zednicata”-I sega se postavuva pra{aweto: A {to e toa koga se primenuva voqata na mnozinstvoto ako ne majorizacija ? Zo{to albanskata majorizacija,politi~ki definirana kako voqa na mnozinstvoto koja ja ima vo ozakoneta forma vo 28 op{tini vo Makedonija treba da ima afirmativen karakter i apsoluten pozitivisti~ki kontekst,a edna odluka na ustavniot sud kade pove}eto ustavni sudii slu~ajno se pretstavnici od mnozinskoto makedonsko naselenie dobiva negativen pretekst na etni~ka majorizacija. Kolku {to mene mi e poznato vo Ustavniot sud treba da se biraat vrvni eksperti i ~esni lu|e,a ne po plemenski klu~ da se stanuva Ustaven sudija.No vo Makedonija toa e karakteristi~no tokmu poradi famata nare~ena “ohridski dogovor” poradi {to se sozdavaat hibridni institucii koi stanuvaat lesna meta za politizacija i politi~ki etno presmetki. Nekoja dadena sostojba vo op{testvoto ne gi ~ini na{ite stavovi vistiniti,zapi{al Pinkard,tuku kako {to veli nie sekoga{ odbirame odredini pri~ini ili sostojbi da gi smetame za dobri samo vo smisol po koj tie na nekoj na~in doprinesuvaat za zadovoluvawe na nekoi na{i `elbi,stavovi i proekti.Vo edno takvo svetlo mo`e da se sogleda i vistinitosta na Arifi konstatacijata:”…..za `al moram da konstatiram deka ustavniot sud go vovel principot na etni~ka majorizacija.” Edna dimenzija na politi~ka inverzija na Hegeloviot23 logi~ki oblik na “sud” koj odrazuva nekoe slu~uvawe vo realnosta..Ovde logi~kiot oblik na sud “ovoj ~ovek (subjekt) e sudija (predikat)” niz inverzijata se postavuva vo obrazec “ovoj sudija (subjekt) e Makedonec (predikat)” {to zna~i iako e sudija toj sepak vo su{tina i ponatamu ostanuva Makedonec,zna~i nesloboden vo izrekuvaweto na sudot i sprotivstaven na svojot poziv.Vo taa inerzivna dimenzija iska`aniot sud ozna~uva eden realen proces kade subjektot stanuva ne{to drugo od ona {to bi trebalo da bide.Takviot spekulativen sud nema dimenzija na eden cvrst i stati~en subjekt,tuku niz svojot dinamizam aktivno se razviva vo

svojot predikat.Sudijata tuka stanuva Makedonec,{to zna~i deka predikatot koj ozna~uva razli~ni oblici na egzistencija na subjektot vo ovoj slu~aj “Makedonecot”e onoj vistinskiot oblik na egzistencija na subjektot”Sudijata”, odnosno subjektot ednostavno propadnal i potonal, pretvoruvaj}i se vo predikat ”Makedonec”. Makedonecot ovde ne e samo forma na predikat tuku stanuva bitna priroda na sudijata. Subjektot “Sudijta” prestanuva da bide ona {to bil od momentot koga stavot e iska`an,od cvrst subjekt”Sudija” se pretvoril vo predikat ”Makedonec.Toa e jasna slika na eden inverziven obrazec na Hegelovata logika koja su{tinski producira razgraduvawe na cvrstite subjekti so koi komunicira tradicionalnata logika vo mno{tvo antagonisti~ki odnosi.Dodeka tradicionalniot sud i stav podrazbira jasno razlikuvawe na subjektot od predikatot, spekulativniot sud ja potkopuva i razoruva “prirodata na sudot” ili stavot voop{to.Tuka le`i{teto na vistinata se izmestuva,vistinata ne e ve}e vo sudot,tuku dinami~niot sistem na spekulativni sudovi vo koi sekoj sud mora da bide negiran so drugiot,go nametnuva samiot proces da opstojuva kako edinstvena vistina. Vtoro apsolutno e glupo da se tvrdi deka sudot donel takva odluka samo poradi toa {to se vodel od filozofijata na plemeto i toa so izvlekuvawe “Arifi” zaklu~ok “ bidej}i trojca sudii nemakedonci ne glasale za takvata odluka.Pa mo`ebi tie trojca ne glasale tokmu poradi mo`nosta deka se privrzanici na filozofijata na plemenskiot tribalizam.Koj mo`e toa da go znae,negira ili tvrdi? Mo`ebi tokmu tie se privrzanici na plemenskata majorizacija i toa samo tamu kade nivnoto pleme e mnozinstvo.Zarem ustavniot sudija Makedonec vo procenkata na ustavnosta i zakonitosta treba da se rakovodi me|udrugoto i so toa {to so ednoto oko treba postojano da gleda i vnimava dali so procenkata se slo`uvaat i sudiite nemakedonci.Pa ako e taka spored Arifi toga{ se pra{uvame koj go nametnuva konceptot na plemeto i etnosot?Ta tie trojca sudii koi se izbrani kako {to veli Arifi kako posledica na “Ohridskiot dogovor” ne zna~i deka se izbrani za da vodat politika na plemenski tribalizam, tuku se izbrani kako izraz na politi~ka voqa,na demokratska svest na mnozinskoto naselenie, malcinstvata da ne bidat institucionalno marginalizirani,tuka institucionalno da doprinesuvaat i da bidat del od op{tiot razvoj na op{testvoto i dr`avata.No ovie “Arifi” tezi

samo poka`uvaat kako ne se svatila demokratijata (ili kako se zloupotrebuva gra|anskata demokratija),koja sepak e na koncept na gra|anstvoto a ne na koncept na etnosot i plemeto,koja opstojuva na koncept na mnozinskata voqa na gra|anstvoto,zna~i na koncept na majorizacijata na edna ideja,na edna polti~ka doktrina i sli~no vo koi e preto~ena mnozinskata voqa (majoritarian democracy).A voqata na mnozinstvoto sekoj demokrat treba da ja po~ituva.Mo`ebi i jas li~no ne se slo`uvam so mnogu polit~ki smernici na koi preferira mnozinstvoto gra| ani,a ~ija voqa o~igledno e vtisnata vo aktuelnite politi~ki smernici barem sogledano niz politi~kiot glas {to go dale za za takvata politika,no ako jas se vodam soglasno principite na gra| anskta demokratija seto toa treba da go po~ituvam,i ni{to vo toj kontekst ne treba da me za~uduva,a najmalku pak deka treba da predizvika radikalizam vo moite politi~ki stavovi. Vo su{tina Arifi nametnuva edna filozofija na plemenski fatalizam kade sekoe ~ove~ko odnesuvawe i sekoe zbidnuvawe vo Makedonija e odnapred etno-psiholo{ki opredelno,bez ogled na politi~kiot kontekst na sovremeniot demokratski diskurs, ishodot sekoga{ e ist i etno determiniran.A toa zna~i svesno politi~ko imputirawe deka op{tiot pretekst na pogled na svet kaj Makedonecot e voden po filozofijata na naturalizmot,”krv i zemja” pa sledstveno na toa nitu politi~ki nitu istoriski e pogotven institucionalno da tvori i organizra op{testvena dimenzija na ~ove~ko i gra|ansko `iveewe,pa zatoa ni treba dlabokoumnata politi~ko filozofska promisla na Albankata Teuta Arifi koja prosvetitelski }e deluva kako neutralizira~ki supstrat na makedonskiot naturalizam. Vo sekoj slu~aj kako gola vistina i opomena za site nas ostanuva da lebdi konstatacijata na Biljana Vankovska: “Za napadite za politiziranosta na Ustavniot sud,te{ko deka nekoj }e se iznenadi.Vpro~em ne sme od v~era-a regrutiraweto za ova institucija ne se vr{e{e poinaku od drugite…Vpro~em ako me pra{uvate mene,Sudot bez dvoumewe treba{e da oceni deka upotrebata na zname na druga dr`ava ne e vo soglasnost nitu so me|unarodnite standardi,nitu so Ustavot.Bez ogled na zakanite za povtoruvawe na 2001-ta.No,sega sakam da uka`am na ne{to

drugo:na ogromnoto neznaeewe i kaj parlamentarcite i kaj novinarite i kaj nekoi eksperti, a koi taka velikodu{no go manifestiraat.Takvo neznaewe za institucijata Ustaven sud i negovata nadle`nost nema ni kaj moite studenti vo prva godina!? Na primer kako da ja tolkuvate gluposta deka Ustavniot sud bil najvisok sudski organ?! Ili,deka ne daval pridones vo procesot na jaknewe na me|u-etni~kite odnosi i evroatlantski integracii?! A vrv na gluposta e deka nepoka`al (citiram) minimum ~uvstvo za dr`avnost!? Koga ova go ka`uva potpretsedatelka na partija koja be{e ustavotvorec so oru`je v raka,mi doa|a da si go iskinam doktoratot od pravni nauki! Koga ve}e od usta ne go vadat Ohridskiot dogovor,{to ne se setat na negovata prva re~enica koja zabranuva upotreba na sila i zakani vo politikata? Taa se izborila za Ohridskiot,pa sega gi kara sudiite {to ne sudat spored politi~ki (miroven) dogovor,tuku spored slovoto na Ustavot.Ne samo {to so godini uka`uvame deka ramkovnata demokratija ne samo {to nema vrska so vladeeweto na pravoto tuku i direktno go potkopuva….Vo ustavnite sudovi po pravilo {to kaj nas e samo isklu~ok) sedat najdoka`anite pravni umovi na edno op{testvo,vrv na svojata pravni~ka (sudska i profesorska) kariera,a ~esto negovite odluku se biseri na filozofijata na pravoto.Malku poinakvi od onie “biseri” na Teuta,koja bara da gi po~ituvame pridobivkite na nejzinata vojna,no ne i odlukite na Ustavniot sud…”24 E za `al na site nas i toa ne samo vo Makedonija tuku sekade vo svetot najbolno e koga iracionalistite nekoga{ so oru`je v raka denes se vo politi~ka uloga na realisti.A From25 nekoga{ tokmu po toj povod se zapra{al: ”Kakvi se toa realisti, koi se igraat so oru`je.Koga toa bi go pravel nekoj poedinec,nego sigurno bi go zatvorile;a ako toj se fali so svojot realizam,toga{ psihijatrite sigurno toa bi go protolkuvale kako u{te den simptom na negoviot bolen mozok.” “Kome zakon le`i u tupuzu,tragovi mu smrde ne~ove{tvom”(Wego{) Izgleda nekoj mnogu go ~ital Seneka-pravoto e vo oru`jeto(Lus est in armis),odnosno vo pravo se site onie koi nosat oru`je,a vo pauza

ja mantral Bizmarkovata teza, deka silata odi ispred zakonot (Die Macht geht vor Recht) Kolku e neprincipielna vo stavot ovaa “dama na biserite Teuta Arifi najdobro govori nejziniot komenar za obvinetite od Brodec na koi im se sudi vo Skopje a bi trebalo vo Tetovo.Komentarot na Arifi go naveduva slednoto: “I na krajot moram da go iskomentiram odgovorot na istra`niot sudija od Tetovo koj na pra{aweto na mojata malenkost od koi pri~ini na obvinetite ne im se sudi vo Tetovo,koj spored zakonot e nadle`en za toa,tuku im se sudi vo Skopje,namesto praven odgovor dobiv politi~ki odgovor,deka toj pobaral predmetot da bide vo nadle`nost na Skopskiot sud poradi bezbednosni pri~ini.I tuka e jasno deka politkata vme{ala prsti bidej}i(vnimavajte na komentarot) kolku {to mene mi e poznato,sudot ima dol`nost da sudi vrz osnova na Ustavot i zakonite,a pra{aweto za bezbednosta e vo nadle`nost na drugi organi.” 26 Se postavuva pra{aweto:Kakvi bea nejzinite komentari po povod odlukite na Ustavniot sud-pravni ili politi~ki? Za {to se zalaga{e taa: Ustavniot sud da sudi spored Ustavot ili spored etnni~ko-politi~kite tolkuvawa na “politi~kiot miroven Ohridskiot dogovor” i spored plemensko-politi~kite pazarewa koi se preto~uvaat vo kvazi Zakoni so von Ustavni odredbi ? Ako ni{to drugo, barem od op{ta kultura, dokolku nekoj saka da se zanimava so politika,a Teuta saka,toga{ treba da znae deka ustavnoto pravo e producirano vo procesot na vospostavuvawe ustavnost, kako oblik na ograni~uvawe na politi~koto samovolie. Plemenskite mantri na Teuta poka`uvaat eden ekstremn oblik na politi~ko samovolie.Kaj neze pravoto se tretira kako banalno sredstvo za izrazuvawe i soop{tuvawe na svojata voqa.Paravrazirajki ja izrekata na Ulpian bi rekol:Se {to na Teuta i se dopa|a,treba da ima sila na zakon.(Quidquid principi placuit legis haber vigorem).Ako saka Teuta,saka i zakonot, spored logikata na plemenskiot dvor na Teuta ultimativno se nudi edna takva opcija, isto onaka kako {to vo vremeto na Luj 14 se govorelo “Ako saka kralot,saka i zakonot.” “Dr`ava toa sum jas”(E’Etat,c’est moi) Principielno,nema {to! Deka nejzinata politi~ka neprincipielnost stanuva komi~na mo`e da se sogleda i niz nejziniot kontroverzen tretman na makedonskiot Ustav,~ija validnost ili nevalidnost opstojuva vo

zavisnost od toa kolku toj go dopira rigidniot plemenski dvor na Teuta. Razo~arana od Ustavot koj ukinal nekoi odredbi od Zakonot za znamiwata i od Ohridski miroven dogovor taa veli: “Krajno vreme e da se pristapi kon promenata na Ustavot.”27 Nekolku meseci porano koga od strana na Vladata se aktuelizira{e pra{aweto za promena na izborniot zakonik spored koj Sobranieto treba{e da broi 133 pratenici so 10 zagarantirani mesta za pomalite etni~ki zaednici,taa go izjavi slednoto: “samo vladi i premieri {to umiraat od zdodevnost bi se luksuzirale so provocirawe debata za temi {to neminovno vodat kon toa da se razmisluva za po~nuvawe postopka za promena na Ustavot na zemjata.” 28 Tolku za komedijata i politi~kata farsa.Ostanuva kako ve~na paradigma na `ivotna pou~nost, predupreduva~kata poraka {to nekoa{ ja upatil do site Balkanci nobelovecot Ivo Andri} : ”Toa se lu|e koi svojata nenasitna suetnost niz sopstvenata vistina, niz sopstvenata sitna li~nost ja prenesuvaat na op{t plan,vo jalova nade` dka tuka bi mo`ele da ja zadovolat,a so nejze gi prenesuvaat i svoite iskriveni merila i bedni smetki.Od takvite po duh mali lu|e,se izroduvat ~esto onie golemi goniteli na novi vistini i ma~iteli na lu|eto.”29 Ostanuva kako poraka i ona {to od neodamna go napi{a Cuculovski vo vovedot na eden svoj napis “Gospodari na `ivotot i smrtta”: “Evropa ne }e dozvoli nad Volter i Kant da nadvladee duhot na Kalamiti Xejn ili Bili Kid.Ova }e mora da go svatat nekoi zapaleni albanski politi~ki glavi,seedno dali toa }e bide Ahmeti,Teuta …. [to pobrzo toa podobro. Ako ova ne go sfatile albanskite lideri ,toga{ sosema skoro }e go sfati obi~niot albanski ~ovek,koj ne `ivee nitu od izmisleni problem,nitu od nekakvi komandanti ili osloboditeli,nitu od kade i koga }e se istaknuva ne~ie zname,u{te pomalku `ivee od vojni,tuku `ivee od svojot li~en trud.”30

Dojdeno e vremeto {to bi rekol Nixe koga tolku mnogu ni e neophodna kritikata na moralnite vrednosti. PLEMENSKO (NE) PRAVO Teuta Arifi ako se zalaga za gra|ansko op{testvo i pravna dr`ava treba da znae deka toa gra|ansko op{testvo opatojuva kako kompleksna antagonisti~ka sodr`ina na mno{tovo poedinci vodeni od sopstvenite posebni (privatni) interesi koi po logika na ne{tata se sprotivstaveni na celinata i nitu eden od niv nemo`e da pretendira deka pretstavuva izvor na pravoto.Nekoi ve~ni vistini va`at za site su{tini zaklu~il Dekart,kako {to se ex nihilo nihil fit ili celoto e pogolemo od svojot del.A plemeto ili etnosot ne se isklu~ok od toa pravilo.Plemeto ili etnosot vo edno multinacionalno i multikonfensionalno op{testvo po svojata su{tina e izvor i nositel na posebniot inters.Ako pak toa pleme koe egzistira vo edna multikompleksna sredina pretstavuva malcinska grupacija toga{ logi~no e sodr`inski da bide nositel na malcinski interes.A takviot malcinski interes nemo`e da ja apsorbira celinata i da se nametne kako op{tost.Toj sekoga{ }e opstojuva kako poseben.A zakonot nemo`e da se vodi od posebniot interes,tuku od op{tosta;a mo`e da bide op{t samo ako se odnesuva prema poedincite kako so ramnopravni i vo kolku ostane apstrakten.Pravoto e pove}e oblik otkolku sodr`ina kako {to potencira Markuze.”Pravdata {to ja deli zakonot go dobiva svojot smer od op{tiot oblik na odnosite i me|usebnite aktivnosti,dodeka konkretnite raznolikosti na poedine~niot `ivot vleguvaat samo kako vkupen zbir na olesnitelni ili ote`nuva~ki okolnosti.Zakonot kako op{tost taka ima eden negativen karakter.Toj nu`no go vklu~uva elementot na slu~ajot,a negovata primena na nekoj poseben slu~aj mo`e da poka`e nesovr{enstvo i da predizvika nepravda i problem.No ovie negativni elemnti nemo`at da se isklu~at so toa {to }e se pro{iri sudskata mo} vo odlu~uvaweto.Apstraktnata op{tost na zakonot, nasproti site nedostatoci,daleku e podobra garancija na pravoto otkolku konkretnoto i specifi~no”jas” na poedinecot”31(na plemeto).

Pravoto e op{to vo oblik na op{t zakon kako {to veli Hegel,bidejki zakonot se apstrahira od poedinecot i postapuva so nego kako so “op{ta li~nost”.”^ovekot ima svoja vrednost po toa {to e ~ovek a ne po toa {to e Evrej,katolik,protestant,Germanec ili Italijan.”Vlasta na zakonot potencira Hegel zatoa mu pripa|a na “op{tata li~nost” a ne na konkretniot poedinec i ja zacvrstuva slobodata to~no vo onaa mera vo koja e op{ta. Za kakva moralna hipokrizija stanuva zbor,mislam deka odgovorot najdobro mo`e da se dolovi niz prizmata na Hegelovoto poimawe na op{tiot pretekst na ~ovekot.Za Hegel iako sekoja ~ove~ka individua e beskone~no edinstvena i posebna taa sepak e takva samo poradi toa {to pripa|a na vidot na ~ovekot.Da se bide ~ovek e preduslovot na nivnata posebnost.A Markuze za toa veli: ”Koga Hegel ka`uva deka sekoj ~ove~ki poedinec prvo e ~ovek ,toj smeta deka negovite najvisoki mo`nosti i negovata vistinska egzistencija imaat svoe sredi{te vo toa {to toj e ~ovek.Soglasno toa,postapkite,vrednostite i celite na sekoj poseben poedinec ili grupa treba da bidat odmereni prema ona {to ~ovekot mo`e i mora da bide.” 32 Kolku e ova va`no? Markuze veli:”Konkretnata va`nost na ova sva}awe stanuva o~igledna koga toa }e se sprotivstavi na modernata avtoritarna ideologija,vo koja se poreknuva op{tosta na ~ovekot so cel poedinecot polesno da se pot~ini na posebnite interesi na odredeni grupi koi si ja pribavuvaat funkcijata na op{tost.Nema nikakvi posebnosti koi bi mo`ele da mu pripi{uvaat zakoni na poedine~niot ~ovek.Samo op{tosta go zadr`uva toa kone~no pravo za sebe.” 33 Iako, koga }e im go spomnete Marks na ovie plemenski filozofi vedna{ im se isprava kosata (veruvam so pri~ina),no jas sepak } e go spomnam, ne so cel da im se ispravi kosata,iako toa }e bide neizbe`na sporadi~na reakcija, tuku so cel da si ja sogledaat sopstvenata mentalna ograni~enost,a toa treba da bide nivnata primerna reakcija: “Grupite koi vladeeat vo op{testvoto bivaat prisileni da gi prikrijat golite fakti deka nivnite interesi se privatni i toa na toj na~in {to gi oblekuvaat vo “dostoinstvoto na op{toto”.Sekoja nova Masa

koja go zavzema mestoto na onie koi predhodno vladeele prisilena e samo poradi takviot fakt, za da ja sprovede svojata cel gi pretstavuva svoite interesi kako zaedni~ki interesi na site ~lenovi na op{testvoto…Taa na svoite idei }e im dade oblik na op{tost i }e gi pretstavi kako da se edinstveni koi se racionalni i op{tova`e~ki. ( The German Ideology34 Germanska ideologija,str. 40-41,Marks) Stanuva li sega jasna celata plemenska prikazna nametnata od nekoi plemenski filozofi vo Makedonija? Koga poedinecot ne bi bil ni{to drugo osven ~len na nekoe pleme ili etnos toga{ i negovata percepcija,negovite streme`i,`elbi i barawa ne dosegaat von posebnite plemenski grupi i toj ednostavno e doveden vo pozicija da se orientira i da gi prifa}a avtoritarnite merila na plemeto. Hobsovski ka`ano: “Auctoritas, non veritas facit legem (avtoritetot,a ne vistinata go pravi zakonot) A From vo svoeto delo “Zdravo op{testvo” za filozofijata na plemeto go zapi{al slednoto: “Vo razvojot na ~ove~kiot rod,stepenot do koj ~ovekot stanuva svesen za sebe kako posebno “jas”,zavisi od toa vo kolkava mera toj izlegol od plemeto,kolku procesot na individualizacija se razvil.^lenot na primitivnoto pleme,mo`e da go izrazi svoeto ~uvstvo na identitet vo formulate”jas sum nie”;toj nemo`e sebesi da se svati kako individua koja postoi odvoeno od negovata grupa.(…) Barani se i pronajdeni se mnogu zameni za vistinskoto individualno ~uvstvo na identitetot. Nacijata,religijata,klasata i zanimawata slu`at da obezbedat ~uvstvo na identitet.Jas sum Amerikanec,jas sum protestant,toa se formulite preku koi mu se ovozmo`uva na ~ovekot da go do`ivee ~uvstvoto na identitet,bidej}i go izgubil prvobitniot identitet so plemeto,a seu{te ne go steknal vistinskoto individualno ~uvstvo na identitetot.Namesto preindividualisti~kiot identitet so plemeto se razviva nov identitet so masata,kade {to ~uvstvoto na identitetot se zasnova na bezuslovnoto pripa|awe na masata. Vakvata uniformnost i soglasnost ~esto ne se sva}aat kako takvi,tuku se prikrivaat so iluzijata za individualnosta …Istotaka ne e te{ko da se sogleda deka samo ~utvstvoto na identitetot koe e zasnovano na do`ivuvaweto na sopstvenite sili mo`e da dava snaga,dodeka

site oblici na do`ivuvawe na identitetot koj po~iva na grupata,go ~ini ~ovekot zavisen, soglasno toa,go ~ini ponemo}en….Ako individuata ne go razvila svojot razum i sposobnosta da saka,taa e nesposobna da go nosi bremeto na slobodata i individualnosta,se obiduva toa da go izbegne so pomo{ na ve{ta~ki vrski,koi i davaat ~uvstvo na pripadnost i vkorenetost . Sekoe vra}awe denes od slobodata vo ve{ta~kata vkorenetost vo dr`avata, nacijata i rasata znak e na mentalna bolest,bidej}i takvoto vra}awe ne odgovara na stepenot na evolucijata koj ve}e e dosegnat i rezultat e na nesomneno patolo{ki pojavi.”35 Od druga srana ja odrazuva seta nivna politi~ka tupavost, nemo`e da opstojuvaat kako politi~ka svest so sodr`inska dimenzija na avangardnost, liberalnost i demokrati~nost a pritoa da go povikuvaat napomo{ arhai~niot svet na plemenskiot tribalizam za obezbeduvawe na op{testveniot koncept na edinstvo.Apsurdno e edna takva op{testvena svest koja pati od razdrobenost od nu`da da se povikuva na minati koncepti na zaedni{tvo bidej}i seto toa protivre~i na politi~kata sodr`ina koja saka da si ja dade,-da bide liberalna i demokrati~na,a voedno da se oslonuva na aftarhi~niot postulat na plemeto . Toa e politi~ka restavracija a ne politi~ka reformacija,i toa pogubna politi~ka restavracija,ako se ima vo predvid balkanskata specifika na multikompleksnata kulturno-civilizaciska,versko-religiska i nacionalna isprepletenost.Toa vodi do u{te podramati~na op{testvena vnatre{na i regionalna razdrobenost. Edna takva filozofija,koja saka na takov na~in da vospostavi totalitet i op{testveno zaedni{tvo,kako sistem bi bila kako {to veli Adorno sistem na ludilo.Ta zarem nie ne sme ve}e 18 godini vo vrtlogot na makedonskoto ludilo. A toa ni dava za pravo da konstatirame deka humanisti~kata dimenzija na ~ovekovata opstojba nemo`e da proizleguva ili ve{ta~ki da se vmentuva vo kli{iraniot plemenski obrazec na politi~ko-ideolo{kiot i versko-religiozniot normariven konstrukt,tuku obratnoto od samata humanisti~ka definiranost koja proizleguva od prirodniot supstrat na ~ovekovoto bitie treba da proizleguva normativnosta na idejnata smernica na sekoja ideja ili konstrukt.Se drugo bi pretstvauvalo glorifikacija na edno

nehumanisti~ko opstojuvawe,odnosno,~ove~koto racio kako vrv na osmislenoto ~ovekovo bitisuvawe }e opstojuva kako pervertiran obrazec koj proizleguva od rigidnite uslovenosti na edna plemenska anti-humanisti~ka dogma-politi~ka ili verska. PRAVATA VISTINA ZA MAJORIZACIJATA Mislam deka dovolno analiti~ki gi sogledavme Teuta tezite i kontratezite za etno majorizacijata” so site nejzini spekulativni sudovi pa mo`e slobodno da ka`eme deka seto toa frla svetlina na kvazi logikata i moralnata hipokrizija na intelektualcot mentalno zaroben vo plemenskiot tribalizam. Majorizacijata se smeta za politi~ki po`elna koga e vo funkcija na afirmacija na svoeto pleme,a koga treba da se afirmira politi~kata pozicija na drugite gra|ani,odnosno koga treba da se definira dr`avnosta,ustavnosta i zakonitosta niz istata prizma na majorizacija e toga{ toa e {tetno i politi~ki retrogradno.Toga{ ili se povikuva konceptualnata inverzija,Badenter ili argumentot na oru`jeto.A zo{to Badenter ne se povikuva i tamu kade nekoe malcinstvo (vo slu~ajot albanskoto) pretstavuva mnozinstvo vo odnos na nekoe drugo nacionalno malcinstvo, ili kao {to e vo ovoj slu~aj na makedonskoto mnozinsko naselenie koe vo odredeni op{tini(28 op{tini) figurira kako malcinstvo i koe niz op{tinskite odluki politi~ki se potisnuva so etni~kata majorizacija.E toa Teuta politi~ki ne go percepira,bidej}i e von vizurata i logikata na plemeto.No ako Teuta Arifi toa ne go percipira ne zna~i deka problmite nepostojat.Kako podatok }e navedam nekoi zaklu~oci navedeni vo iztra`uva~kiot izve{taj sproveden vo 2006 godina vo op{tinite Gostivar,Ki~evo, Debar i Struga so naslov “Spodeluvawe na vlasta-nov model na odlu~uvawe vo mutlikulturnite op{tini” ~ii avtori se d-r Mirjana Maleska,d-r Lidija Hristova i d-r Jovan Ananiev. Na strana 17 na ovoj izve{aj pod to~ka 16 (odlu~uvawe so Badenterovo mnozinstvo) stoi slednoto: “Analizata na empiriskite pokazateli uka`a na slednoto: Vo statutite na op{tinite i vo delovnicite za rabota ~l.41 to~ka 3 od Zakonot za lokalna samouprava pravoto na malcinskoto veto go nema iako toa,pred se drugo treba da najde svoe mesto vo ovie akti.Dali se smetalo deka e dovolen ~l.41 od ZLS? Nekoi od

sogovornicite smetaat deka nitu vo ZELS, nitu na drugo nivo vo dr`avata ne postoi `elba da se razvie i unapredi institucionalnata ramka za realna implementacija na ovoj za{titen mehanizam,za da ne se doprat ~uvstvitelni me|uetni~ki temi.Ako se krijat problemite pod kilim tie ne postojat.” Logikata sodr`ana vo odgovorot “da ne se doprat ~uvstvitelnite me|uetni~ki temi e fascinantna.Koga se vo pra{awa za{titata na drugite malcinstva vo op{tinite konkretno makedonskoto malcinstvo kade dominantno naselenie e Albanksoto toga{ va`i vakvata logika “da ne se doprat ~uvstvitelnite me|uetni~ki temi”. Denes postojat 28 takvi op{tini so mnozinsko albansko naselenie kade suverenoto va`i samo edno pravilo: “da ne se doprat ~uvstvitelnite me|uetni~ki temi”. Izve{ajot ponatamu konstatira deka : “Vo op{tinite od na{iot primerok Badinterovoto pravilo ne be{e primeneto nitu vo eden slu~aj vo izminatiot period.Objasnuvaweto od strana na nadle`nite be{e deka za toa nemalo potreba,bidej}i pra{awata od oblasta na kulturata,upotrebata na jazicite,grbot i znameto,ne bile na dneven red na sovetite.” No dali bilo taka? Izve{ajot vo ponatamo{niot tekst veli:”…vo izminatiot period publicitet dobija nekoi slu~ai,koi go otvorija problemot so izigruvawe na zakonskata regulativa,vklu~uvaj}i go i ~lenot 41 od ZLS,odnosno principot na dvojno mnozinstvo.Prviot slu~aj se odnesuva na izgradba na spomenik na pripadnik na ONA vo Struga, donesena bez primena na malcinskoto veto.Vtoriot slu~aj e donesuvaweto na odluka za grb i zname na op{tina ^air i odlukata za izgradba na spomenik na Skender Beg vo Starata skopska ~ar{ija.so {to se povredeni nekolku zakonski propisi. (^air ne be{e vo primerokot na istra`uvaweto,no slu~ajot e karakteristi~en).” A vo izve{ajot se navedeni slednive odgovori dadeni od nekoi sogovornici koi pripa|aat na albanskoto naselenie koe e mnozinstvo vo ovie op{tini: “..zakonskata formulacija mo`e da se tolkuva vo potesna i po{iroka smisla na zborot(nikade ne e taksativno nabrojano {to se spa|a vo “kultura” ili “ upotreba na jazicite”…)

..odreden broj od na{ite sogovornici koi pripa|aat na mnozinskata zaednica vo op{tinite se protiv upotrebata na ova pravilo.” “[to }e nie Bdenterovoto pravilo ,{to }e ni se Komisiite koga nemame nikakvi problem vo me|uetni~kite odnosi.” Se pojavuva na videlnina eden paradoks koj smetam deka predizvikuva edno su{testveno pra{awe: Kako toa vo op{tinite nema me|uetni~ki problemi i nema potreba od Badenter a na republi~ko nivo sekoga{ rigidno i ultimativno se potencira Badenter i me|uetni~kata kriza? Jas ovde }e se vozdr`am od komentar tokmu vo duhot na taa ista fascinantna logika koi ja prote`iraat ovie neprincipielni plemenski umovi “da ne se doprat ~uvstvitelnite me|uetni~ki temi”,no sepak bi dodal deka logikata na plemeto niz kompleksnata mre`a na spekulativni i pristrasni sudovi seta svoja percepcija (veruvam so povod i pri~ina) ja izvlekuva od filozofijata na nepremostlivite antagonizmi i toa tokmu tamu kade {to treba –vo nose~kite stolbovi na dr`avata. A komentarot vo vrska so ovie poso~eni nedoslednosti naveden vo izve{ajot implicira edna takva nasoka i mislam deka e vistinska pou~na poraka do site plemesnki umovi : “Ignoriraweto na ova pravo od strana na mnozinstvoto,kako i negovata zloupotreba i pre~esto primenuvawe,od strana na malcinstvoto mo`e da ja sru{i idejata za “spodeluvawe na vlasta” i da dovede do prodlabo~uvawe na me|uetni~kite konfliktni situacii.” Tokmu vo edna takva pou~na svetlina treba i mora da se definira principielnosta na politi~kiot stav,Vo sekoj drug slu~aj }e ostaneme samo nemi svedoci i naivni hroni~ari na se poeksplicitnata nedoslednost i nepricipielnost na odredeni politi~ari od albanskata politi~ka elita vo Makedonija.Moralnoto pravo da se insitira na edno polit~ko pravo koe }e gi {titi sopstvenite interesi va`i samo do onoj moment dodeka se po~ituva istoto toa politi~ko pravo na drugiot ili dokolku se po~ituva pravnata i ustavnata podloga na dr`avata so seta nejzina op{tost i celina.Za `al vakvata konstatacija ne naiduva na razbirawe kaj nekoi v`e{teni plemenski politi~ki glavi,(ve}e podolgo vreme najeksplicitno manifestirani kaj odelni pretstavnici

od politi~kata elita na DUI).Tokmu zatoa sme svedoci na edna brutalna nepricipielnost,na edno brutalno politi~ko gazewe po osnovnite postulati na makedonskoto op{testvot i makedonskata dr`ava. Spomenatiot izve{aj so svoite konstatacii jasno gi potvrduva ovie moi razmisluvawa: “Posle dolga niza godini na osporuvawe na pravoto na albanskata zaednica,zvani~no da go istaknuva svoeto zname,sega se odi vo druga krajnost-da se manifestira nadmo}.Odlukata za podigawe na impozanten spomenik na Skender Beg vo op{tina ^air,pri {to se prekr{eni nekolku zakonski odredbi,odlukata za podigawe na spomenik na komandant Struga,bez primena na “badenterovoto mnozinstvo” kako {to bara zakonot,ili istaknuvaweto na albanskoto zname preku celata Stokovna ku}a na Bitpazar,pri {to ne be{e istaknato i dr`avnoto zname,kako {to nalagaat pravilata, (sli~ni pojavi se zabele`ani i vo nekoi drugi op{tini) samo go potvrduvaat netrpenieto da se istaknat,{to e mo`no povidlivo simbolite koi govorat za novosteknatiot presti` na ova zaednica.” No tuka dojdovme do onoj klu~en moment na politi~ko proflirawe od koe se nametnuva pra{aweto dali Makedonija politi~ki. ekonomski, kulturno i socio-op{testveno `ivee vo determinantite na tradicionalnata gra|anska demokratija ili pak se definira vo politi~kiot obrazec na etni~kata i konsocijaciskata demokratija. 1.MAKEDONSKA POLITI^KA PRAKSA Site politi~ki usilbi za istaknuvawe na plemenskata posebnost koja niz prizmata na avtonomnata voqa na plemeto treba su{tinski da gi redefinira pojmovnite dimenzii na slobodata, demokratijata, pravoto, op{testvoto i dr`avata vsu{nost zna~i od edna strana odvojuvawe od su{tinata na op{testvenata celina i plemensko sporotivstavuvawe so op{tite celi na celinata i od druga strana zna~i razbivawe na tradicionalniot oblik na liberalnata gra|anska demokratija i nametnuvawe na poseben plemensko-verski oblik na politi~ka sloboda. Dolgoro~nata ekstrakcija na takvite politi~ki usilbi vo Makedonija poznato e

deluvaa kako razoren element na liberalnata gra|anska demokratija i predizvikaa politi~ka razmisla i op{testvena afirmacija na modalnite konturi na takanare~enata parlamentarna etni~ka demokratija ili konsocijaciska demokratija. Politi~kata praksa vo Makedonija poka`a deka vo takvata etni~ka demokratija generalno neegzistiraat gra|anski politi~ki partii tuku plemenski politi~ki partii vodeni od filozofijata na plemeto i nivnite posebni plemenski politi~ki slobodi.Gra|anite i nivnite slobodi i prava se istopija vo etno supstratite na plemenskite zaednici.Vladata su{tinski se pretvori vo dvoplemenska blokovska struktura na ~ie ~elo politi~ki opstojuvaat dvajca plemenski poglavici,a parlamentot vo nefunkcionalen me|uplemenski konsocijaciski sovet.Takvata sostojba na demokratijata i na makedonskata dr`ava mo`e da se smesti samo vo Aristotel-ovata odredba aisumnetiea,{to vo eden sod`inski kontekst zna~i “izborna forma na tiranijata”.Tiranija koja nalikuva na rasipana demokratija (democratia seu ochlocratia), koja nemo`ej}i da go ukine postoeweto na parlamentot,gi ~ini site napori i gi upotrebuva site sredstva, lagi,intrigi i manipulacii,za da osigura onie najlo{ite da vlezat vo parlamentot.”36Taka tiraninot poprima obli~je na kral,a tiranijata oblik na kralevstvo” 37,prevedeno na makedonskata politi~ka scena toa bi zna~elo: Taka plemenskiot poglavica i politi~kiot intrigant poprima obele`ja na dr`avnik,a plemenskata tiranija i samovolieto na politi~kite kriminalci oblik na demokratija. So toa, vo Makedonija kako da se sozdade eden specifi~en tip na politi~ko vladeewe koe nalikuva na opisot na avstriskiot dr`avnik i politi~ar Maternih (Matrenich)Maternih ja opi{uva politi~kata doktrina na “filipizmot” ~ija bitna odrednica na takov tip na valeewe e, toa da se opravduva so konfliktni i protivre~ni principi na politi~ki legitimitet. “Nastojuvaj}i da se opravdaat so konfliktni principi na legitimirawe od koi nitu eden ne e dovolen sam za sebe,ovie re`imi `iveaat pod nerazre{livi protivre~nosti; tie se pod postojana opasnost da se odvojat od dominira~kite na~ela na svoite podanici: poradi toa tie se borat da ja poni{tat nivnata vistinska priroda. Celi generacii mo`at da bidat poslu{ni na vladeeweto od ovoj vid,a da ne se posomnevaat vo negovata vistinska priroda,ubedeni deka toa e poinakvo od ona kakvo {to navistina e.”38

Taka se sozdade novata plemensko-politi~ka oligarhija,noviot politi~ki kartel na Liphart ~ija politi~ka sodr`ina se sostoi vo konstantnata produkcija i odr`uvaweto na politi~kiot diskurs na plemenskata zagrozenost.Nivnata politi~ka legitimnost i zna~ajnost mora{e da najde svoja potkrepa vo realnite instiucionalni i pravno politi~ki tokovi na op{testvoto i dr`avata.Zatoa bea tolku neophodni Ohridskiot dogovor i kontroverzniot Zakon za decentralizacija niz ~ija manifestnost ne samo {to se iscrtaa konturite na novata plemenska teritorijalizacija na Makedonija potkrepena so dene{nite apsurdni obrasci na etni~ka konsocijacija i etno teritorijalna federalizacija tuku i legitimnosta na novosozdadenata plemenska oligarhija dobi svoj realen legitimitet. Koga odredena politi~ka oligarhija go vle~e svojot politi~ki legitimitet od plemeto (etnosot) i koga tokmu poradi toj plemenski legitimitet se instalira vo politi~kiot `ivot i uspeva da se nametne kako relevanten politi~ki faktor vo politi~kata vlast na dr`avata, toga{ logi~no e deka takvata oligarhija postojano }e bide fokusirana na jaknewe na svojot plemenski legitimitet ako saka da se odr`i vo sedloto na politi~kata vlast.Zna~i ako plemenskata oligarhija saka da ostane legitimen pretstavnik na plemeto (etnosot) taa e prinudena konstantno da producira politi~ki elementi na plemenska zagrozenost i da se nametnuva kako najortodoksen za{titnik na op{tiot pretekst na egzistencijalnost na samoto pleme ili etnosot.Koga pove}epartiskiot sistem e zaroben vo rigidnata matrica na koncentri~nite krugovi na etnosot ili plemeto toga{ profiliraweto na politi~kite etno-partii kako releveanten politi~ki faktor nu`no }e se vodi po filozofijata na plemenskiot tribalizam kade politi~kata ortodoksija vo za{titata na plemeto i plemenskiot interes doa|a ne samo do maksimalen izraz tuku pretstavuva edinstven sodr`inski ~initel vo nivnata politi~ka agednda. Plemenska oligarhija i nivnite stavovi Kolku denes taa plemenska oligarhija ili Lijphard-ovski ka`ano tie etno-plemesnki politi~ki karteli revnosno igraat na kartata na toj legitimitet i na kartata na plemenska zagrozenost mo`e da se

sogleda od de`urniot plemenski branitel na albanskiot dvor Teuta Arifi koja vo svojata kolumna “Pravo i demokratija” pi{uva: Teza 1. ”O~igledno e deka nekoi vo zemjata pre~ekoruvawata na ovlastuvawata i prekumernata upotreba na fizi~kata sila od strana na policijata gi smeta kako opravdani samo koga ne se ~epka vo nivniot,tuku vo tu|iot dvor.”36 [to ka`uva ova dlabokoumna plemesnka teza osven deka Makedonskata dr`ava e podelena na plemenski dvorovi kade suvereno pravo vo reguliraweto na sevkupnite odnosi vo dvorot treba da ja imaat etno-plemenskite politi~ki karteli.Makedoncite vo svojot,Albancite vo svojot.Ta zarem ne podsetuva toa na Xaferi i negovata etnocentri~na filofija (koja opstojuva do denes) za sozdavawe na paralelni dr`avni institucii po etno-plemenski klu~. Teza 2. “Za univerzitetite na ~ie ~elo se rektori-Makedonci va`i avtonomija,a za drugite univerziteti na ~ie ~elo se rektori-Albanci ne va`i avtonomijata.” 37 [to ka`uva ova nebulozna teza deka avtonomnosta na nekoja obrazovna ili druga institucija zavisi od personalnoto etni~ko re{enie.Da zememe za primer deka na ~elo na univerzitetot sveti Kiril i Metodij” se postavuva rektor koj slu~ajno ima etni~ki predznak Albanec.Po logikata na Arifi toa bi zna~elo deka univerzitetot se poigruva so svojata avtonomnost,bidej}i so postavuvaweto Albanec za rektor, univerzitetot po Arifiavtomatizam ja gubi svojata avtonomnost.Pa ako toa e klu~ot za avtonomijata toga{ voop{to netreba{e da ginat nevini lu|e vo 2001 godina.Nema{e potreba od vojna.Zna~i premnogu naivno se vletalo vo vojna i se odbral pote{kiot pat: Vojna,Ohridski dogovor,princip Badenter,namesto direktno, strate{ki da se primeni Arifi principot na avtonomijata. Dovolno be{e da se pronajdat al~ni i podmitlivi lu|e koi slu~ajno se so kurenten Arifi etni~ki predznak “Makedonec” a takvi denes ima dovolno i Makedonci i Albanci i Srbi i Hrvati i Turci…koi se vo sostojba da sklu~at i pakt so |avolot za dobar profit,barem makedonskata i balkanskata politi~ka praksa toa go poka`a na delo,pa za istite politi~ki da izlobirate da se postavat na klu~ni mesta vo celiot del na zapadna Makedonija i vedna{ po avtomatizam dobivavte avtonomija ako ne i nova etni~ka dr`ava. Mo`no e ovoj nov politi~ki “Arifi princip” eden den da se izu~uva vo politi~kata teorija i da najde svoja relevantna primena vo

nekoja druga nesre}na zemja javnata od nekoi novi plemenski apokalipti~ni java~i. A mo`ebi jas ovde pogre{no sum ja razbral Arifi,mo`ebi taa povtorno ni uka`uva na logikata na “plemenskiot dvor” pa izgleda na albanskiot univerzitet mora da bide samo rektor Albanec,a na makedonskiot samo Makedonec.Izgleda vo plemenskite dvorovi nema {to da baraat sposobnite,samosvesnite i ~esnite lu|e koi imaat nekompatibilen plemenski predznak so plemenskiot dvor. Buden-ovski ka`ano: “Se {to e potrebno za edna groteska se ~ini deka e ovde: monolog na edna neintiligentna dvorska luda preru{ena vo intelektualec ”41 Teza 3. “Slu~ajot Brodec pretstavuva u{te eden dokaz deka policiskite akcii od takvi razmeri,bez politi~ka obrabotka na terenot… pridonesuvaat za podlaboka etni~ka fragmentacija na zemjata… Vladata uspeja da provocira triumfalizam kaj Makedoncite i revolt kaj Albancite, toa e dovolen dokaz deka zemjata ja vra}aat nazad.” 42 Zo{to Arifi smeta deka Vladata predizvikala triumfalizam kaj Makedoncite i revolt kaj Albancite? Verojatno zatoa {to ima svoja politi~ka cel,da nametne institucionalna paraliza i niz govorot na omrazata da producira etni~ko netrpenie i neprijatelstvo. Vo sekoj slu~aj toa kaj mene ne predizvika niakov triumfalizam tuku predizvika zagri`enost koja proizleze samo kako posledica od edno soznanie : Kolku Vladata docni vo prevzemaweto na preventivni merki vo za{titata na mirot i bezbednosta na gra| anite i dr`avata i kolku Vladata se odnesuva neodgovorno ~ekaj}i bezbednosnata sostojba da eskalira pa da se osmeli bezbednosno da reagira niz sistemot na represijata.I mislam deka sekoj normalen ~ovek bez ogled dali e Makedonec ili Albanec razmisluva taka i nikako poinaku.Se drugo e ili politi~ka {pekulacija ili odraz na infantilna nesozreanost na nekoj poedinec koj supstancijalno ne se razvil hegelovski ka`ano na nivo na op{tost, na nivo na ~ovek. Vtoro policiskite akcii koi se naso~eni kon nelegitimnite aktivnosti na nelegalno vooru`enite grupi se oslonuvaat na bezbednosna i razuzna~ka obrabotka na terenot a ne na politi~ka obrabotka na terenot.Polii~kata obrabotka doa|a kako post festum,po

zavr{uvaweto na policiskata akcija i toa samo vo slu~ai ako postojat relvantni pokazateli koi uka`uvaat deka se raboti za specijalno organizirani gerilski grupi ~ie deluvawe ima politi~ka pozadina i ideolo{ki e inspirirano za realizacija na odredena ideologija i politika.Samo vo takvi slu~ai opstojuva razmislata za politi~ka obrabotka i toa so cel relevantnite politi~ki strukturi vo sorabotka so odredeni ekspertski i stru~ni profili vo dr`avata niz soodvetni socio-politi~ki analizi da se obidat da gi razotkrijat pri~inite i pobudite koi vlijale i pobudile odredena grupa lu|e niz vooru`en bunt da obznanat i animiraat nekoi novi politi~ki i ideolo{ki smernici.Zatoa tezata deka so takvite policiski akcii }e se predizvika etni~ka fragmentacija e apsurdna i po edniot i po drugiot osnov.Ako se raboti za kriminalna grupa,poznato e deka kriminalot nema nitu boja nitu etni~ka pripadnost a najmalku pak deka se vodi od politi~ki celi i deka raboti za dobroto na narodot ili etni~kata zaednica.Ako se raboti za gerilska grupa toga{ e jasno deka etni~kata fragmentacija vo op{testvoto i dr`avata e pri~ina za pojavata na takva gerilska grupa,taa bila prisutna i imala dejstvo na generator da producira vooru`eni grupi i zatoa ne mo`e niz politi~ki {pekulacii od sekoja policiska akcija postoeweto na etni~kata fragmentacija da se podvedeuva kako posledica.Na krajot na krai{tata kako {to e slu~jot vo Makedonija etni~kata fragmentacija mo`e da opstojuva virtuelno,samo vo glavite na plemenskite filozofi i za toa mo`e no nemora da se ima razbirawe bidej}i tie plemenski filozofi od taa svoja parazitska profesija na profesionalni plemenski revolucineri i ~uvari na plemeto go zarabotuvaat svojot ne~esen leb.) Teza 4.“Uveruvawto i ubeduvaweto deka kolku e pogolemo poltronstvoto na kooptiraniot albanski partner vo vlasta,tolku i nivnata gri`a kon dr`avata e pogolema.” 43 Zarem ne e ova u{te eden brutalen etnocentri~en napad na se {to e pred se gra|ansko i liberalno a potoa se {to e makedonsko? Zarem Arifi ne uka`uva deka Makedoncite `iveeat so edno op{to krajno primitivno uveruvawe deka samo Albanec poltron se smeta za dobar gra|anin vo makedonskata dr`ava? Toa se nepromisleni tezi koi vo plemenskiot `ar na politi~kata borba naivno se plasiraat bez da se bide svesen {to se ka`uva so toa.

Teza 5.“Gospodata od vlasta ne sakaat da ja razberat realnosta deka dr`ava ne se pravi so inferiorni Makedonci, a u{te pomalku se pravi dr`ava so inferiorni Albanci,koi go gubat i toj mal kredibilitet {to go imale kaj sopstveniot narod.” 44 (Ima li tuka elemnti na fa{izam ”dr`ava ne se pravi so inferiorni Makedonci” i elementi na naci-rasizam ”a u{te pomalku se pravi dr`ava so inferiorni Albanci.”Konceptot na rasnata inferiornost i na rasnata diskriminacija vo fa{isti~ka Germanija go sproveduvaa Hitler i Gertruda [olc.Koj denes vo Makedonija mo{ne lukavo ja igra ulogata na Hitler i Gertruda [olc? Svesni li se ovie plemenski filozofi na kakva luda karta igraat?) Vakvite rigidni tezi zad koi ne retko se krijat nekoi opasni ideologii samo go aktueliziraat poznatiot zaklu~ok na Xon Stjuard Mil za institucionalna paraliza so koja bi mo`ele da se soo~at nekoi multietni~ki zemji : “Gotovo e nevozmo`no da se ima avtonomni institucii vo nekoja zemja so pove}e razli~ni nacionalnosti.Koga vo narodot nema `elba za dru`ewe,posebno ako pi{uvaat i govorat na razli~ni jazici,nemo`e da postoi edinstveno javno mnenie nu`no za deluvawe na pretstavni~kata vlast”. 45 Etno-politi~kite tezi na magistarot po politi~ki nauki Ermira Mehmeti u{te podrasti~no ja odrazuvaat ova konstatacija na Mil.Eve {to veli Mehmeti za policiskata akcija vo Brodec: “…se organiziraat i sproveduvaat policiski akcii naso~eni ekskluzivno protiv albanskoto naselenie vo Makedonija.” 46 “Se dodeka se koristat instituciite na sistemot edinstveno za da se predizvika sudir me|u Albancite i organite na redot,jasno e deka stanuva zbor za edna totalna nezrelost i nesposobnost na aktuelnata garnitura da rakovodi so dr`avata.” 47 “Pozadi herojskiot lik na mudrecot dlaboko zamislen nad otvorenite karti na nacionalnata sudbina,jasno se uka`uva nali~jeto na eden bespomo{en “cmizdravko”.`ivotno okovan vo zavisnosta od avtoritetot,koj vo svojot eufori~en zanes ne samo {to ve}e ne ja prikriva svojata servilnost,tuku vo stilot na patolo{kiot egzibicionizam lascivno ja istaknuva svojata naslada vo pokoruvaweto.”48 (Buden) Ili tezite na Teuta:

“O~igledno e deka Gruevski Albancite gi saka ili kako poltroni ili kako vazali.” 49 “Ne veruvam vo premieri {to od nacionalisti,preku no} stanuvaat golemi internacionalisti so kalkulator v race.” 50 (zabele{ka: Taa izgleda pove}e veruva vo voeni plemenski lideri koi od nacionalisti,preku no} stanuvaat golemi humanisti so oru`je v race.) “Da ve smestat vo gasni komori samo zatoa {to sakate edno u~itelsko {kolo na svoj jazik.”51 Koj sega go demonstrira govorot na omrazata? Ako ova ne e klasi~en primer na govor na omraza toga{ kaj ovoj magistar po komparativna politika ne{to ne e vo red so negovite elementi koi mu slu`at za komparativnost.No do koe nivo odi politi~kata i mentalnata kontroverza mo`e da se sogleda od slednava nejzina teza.Vo eden svoj kvazi politi~ki osvrt po povod icidentite vo parlamentot(fizi~kite presmetki pome|u pratenicite) taa go veli slednoto: “Prvo,govorot na omrazata treba vedna{ i bez nikakov kompromis da bide osuden i negovata upotreba da bide zabraneta,Vo civilizirani dr`avi vo svetot duri postoi i soodvetno zakonodavstvo i sankcii za onie koi javno promoviraat govor na omraza.”52 Da go trgneme na strana faktot {to taa na eden neprincipielen na~in ni predo~i deka Makedonija definitivno e necivilizirana dr`ava, tuku da se zadr`ime ne govorot na omrazata i nejzinata kontradiktornost.Ako govorot na omrazata kako {to veli taa treba da se zabrani i ako treba da se sledi primerot na civiliziranite dr`avi koi gi sankcioniraat i kaznuvaat lu|eto koi go praktikuvaat govorot na omrazata toga{ se postavuva osnovnoto pra{awe:Dali na ovaa dama vklu~uvajki ja tuka i Teuta Arifi voop{to nekoja civilizirana dr`ava bi im dozvolila da se zanimavaat so politika i bi im dozvolila javno da objavuvaat vakvi tekstovi? Ako sme do civiliziranosta toga{ odgovorot e jasen i nedvosmislen. So cel da se dolovi vistinskata slika na vakvite plemenski filozofi i da se sogleda iskriveniot kontekst na vakvite ksenofobi~ni tezi kako dopolnitelen komentar }e go poso~am Erih From:

“Denes ~ovekot go steknuva svoeto ~uvstvo na identitet samo vrz osnova na negovata pripadnost kon nacijata,a ne vrz osnova na faktot deka toj e “sin na ~ovek”.Negovata obejtivnost,toest negoviot razum e izopa~en so ova privrezanost.Toj sudi za “stranecot” so podrugi kriteriumi otkolku za ~lenovite na negovoto pleme.Negovite ~uvstva za “stranecot” se isto taka izopa~eni.Na onie koi ne se “bliski” po krv i zemja (ka`ano so obi~en jazik po obi~aj,hrana,pesni itn) se gleda so somne` i mo`at da se javat paranoidni zabludi koj niv i toa od najbezna~ajni pri~ini.Vakviot stav ne samo deka gi true odnosite na individuata so stranecot,tuku gi true odnosite i prema ~lenovite na negovoto sopstveno pleme i prema nego samiot.Li~nost koja ne se oslobodila od krvnite vrski i vrskata so zemjata,seu{te potpolno ne se rodila kako ~ove~ko su{testvo; nejziniot smisol za qubov i razum e osakaten;taa ne se do`ivuva sebesi i drugite vo nivnata i sopstvenata, ~ove~ka realnost.Nacionalizmot e na{ oblik na rodskvernavewe,na idolopolonstvoto,na{ oblik na ludilo . ”Patriotizmot” e negov kult.”53 Vsu{nost site ovie tezi na Teuta Arifi i Ermira Mehmeti vo eden politi~ki kontekst mo`at da se podvedat pod eksplicitniot stav na Qubomir Cuculovski nasloven kako “Stvarnost izgradena vrz lagi”: ”…albanskiot politi~ki blok-seedno dali e od Makedonija,Albanija ili Kosovo-ume{no se slu`i so lagi i polulagi.Toa {to va`i za zna~aen del od albanskite politi~ari,va`i i za zna~aen del od albanskite samonabedeni intelektualci,de`urni de`uranti za ~ovekovite prava na Albancite vo Makedonija,vo svetot i po{iroko, bidej}i kako poinaku bi go opravdale svoeto postoewe….tezata za obespravenosta na Albancite e notorna laga,~ija osnovna cel e dezintegracija na Republika 54 Makedonija.” Strategot na italijanskiot fa{izam ,hegelijanecot Xentile zapi{al:” verum et fieri convertuntur”- Vistinitoto i ona {to e, dozvoleno e da se zamenat,pa sledi negoviot zaklu~ok:”poimot na vistinata se poklopuva so poimot na faktite”,55

“Pazete se od zagrozenite lu|e i lu|eto koi mislat deka se zagrozeni. Tie ~uvstvuvaat potreba da se {titat i branat,i zatoa ~esto i neo~ekuvano i podmolno napa|aat.”56 Toa e sovetot koj ni go upatil golemiot Balkanski prosvetitel Ivo Andri},vo onoj svoj tvore~ki nemir i iskrena gri`a za ~ovekot i ~ove~nosta,koi gi ispi{al vo svoite “Znaci pokraj patot”.Negovoto `ivotno iskustvo kako {to zapi{al go nau~ilo na slednoto: “Koga i da sum i kade i da sum sretnal lu|e koi poka`uvale pregolema gri`a za nacionalniot dignitet i op{tiot interes,ili preterana osetlivost za li~nata ~est i dostoinstvo ,sekoga{ , gotovo po pravilo sum naiduval na ograni~en um,nerazvieni sposobnosti,tvrdo srce i gruba kratkovida sebi~nost.”57 “...Se formira plemenska svest so tipi~no pervertirana pretstava za dobroto i zloto....Pra{aweto na dobroto i zloto ne e ve}e pra{awe kakov e nekoj ~ovek po svojot karakter-dali e sebi~en, gord, la`liv, itn,tuku dali go podr`uva kultniot odnos prema svojata zaednica.” 58 Rezime Vo toj kontekst na “kultniot odnos prema svojata zaednica” politi~kata praksa jasno poka`a deka plemenskite partii na nemnozinskite etnosi koi egzistiraat vo Makedonija so cel da go za~uvaat svojot plemenski legitimitet odnapred se definirani da bidat vo uloga na su{tinska opozicija vo odnos na op{testvoto i dr`avata nezavisno dali se ili ne formalno vo vlasta.Najnovite politi~ki previrawa koi se slu~uvaa vo 2006 i 2007 godina jasno go odrazuvaat toj politi~ki fenomen.Koga DUI politi~ki izvisi da vleze vo novata vlada se povika na nacionalnata zagrozenost na Albancite ~ija politi~ka voqa i pravo na glas voluntaristi~ki se marginalizira so {to svesno se vleze vo generirawe na nova plemenska kriza a se so edinstvena cel deka toa }e im ovozmo`i nov mandat vo vlasta.Od toj moment DPA iako partija od koalicionata vlada so cel da go zadr`i legitimitetot na plemenska partija be{e animirana da go brani toj svoj legitimitet so pokrenuvawa mnogu ~uvstvitelni pra{awa od plemenskiot

segment na Albancite.Po mnogu pra{awa DPA zapo~na da se odnesuva krajno opozicionerski duri i da gi radikalizira svoite stavovi po mno{tvoto navodno nere{eni pra{awa na Albancite vo Makedonija, Kosovo i drugite delovi od Balkanot.Odr`aniot miting vo Tetovo za davawe podr{ka na nezavisno Kosovo e samo logi~en epilog od takvata iznudena radikalizacija od edna strana, no od druga strana pretstavuva politi~ki paradoks koj uka`uva kako vo Makedonija politi~ka partija koja e del od koalicionata vlada mo`e da vodi svoja samostojna nadvore{na politika nezavisno od aktuelniot politi~ki i diplomatski kurs na vladata i dr`avata vo Celina. Drug paradoks koj se nametna od ovoj miting na DPA poka`uva izjavata na Ermira Mehmeti: “Sosema legitimno se postavuva pra{aweto komu mu se obrati DPA so porakite za nezavisno Kosovo…? Politi~kite partii na vlast ne organiziraat protesti.Tie gi anga`iraat site institucionalni mehanizmi za da sozdadat politika na vladata vo podr{ka na nezavisnosta na Kosovo. Deka vo vladinata koalicija nema harmoniziran stav po pra{aweto na nezavisnosta poka`a i izjavata na ministerot za nadvore{ni raboti dadena po sredbata so negoviot ruski homolog,vo koja Milo{evski vo nitu eden moment ne go spomna zborot “nezavisnost”, makar i vo kontekst.”59 Komentarot na Mehmeti nedvosmisleno implicira edno dolgoro~no i strate{ko neprincipielno turkawe na Makedonija vo re{avaweto na nekoi sealbanski interesi na Balkanot.Zo{to ovaa dama barem edna{ vo svoite politi~ki komentari ili vo svojata aktivna dolgogodi{na politi~ka aktivnost ne gi povika javno i glasno Kosovskite Albanci da odr`at eden golem senaroden miting protiv gr~kata anti politka koja brutalno go negira ustavnoto ime na Makedonija i go negira kulturniot identitet na Makedoncite? I na krajot na krai{tata zo{to kako “osvedo~en borec za ~ovekovi prava” ,borec protiv rasizmot” ne gi povika, barem edna{ dosega vo celiot svoj politi~ki anga`man istite tie Kosovski Albanci da se zalo`at za vra}awe na Romite begalci od Kosovo. Ako ne znae {to pretstavuva toa,toga{ }e i ponudam edno tolkuvawe od eden praven daskal kako {to znae vo {ega da se nare~e profesorot Marjanovi} : “Vo Makedonija,kolku {to mi e poznato, i den denes ima pove}e stotini (ako ne i dve iljadi) Romi,begalci od Kosovo,{to nikoj od

tamo{nite “borci za ~ovekovi prava” ne gi pu{ta da se vratat vo svoite domovi samo zatoa _{to ne se Gegi.[to e ova ako ne rasizam od najodvraten tip? I toa rasizam (eva) {to ja u`iva milosta na Evropa!? Politi~kata praksa isto takla poka`a kako blokot na makedonskite politi~ki partii SDSM i VMRO vo koi opstojuva makedonskata plemenska oligarhija koi va`at za samoproglaseni nominalni i de`urni ~uvari na dr`avniot suverenitet i integritet,na mirot i stabilnosta seto toa ve{to go koristat za trivijalno prikrivawe na svojata nesposobnost da odgovorat na se poizrazenata ekonomska propast,na nemo`nosta da privle~at i animiraat stopanski investicii, kriminalnata privatizacija nesposobnosta da go suzbie koruptivniot sindrom na makedonskoto op{testvo i sli~no. 2.KONSOCIJACIJA I KONSOCIJACISKA DEMOKRATIJA Na~elni zapoznavawa Denes Makedonija politi~ki lebdi so dve svoi golemi zabludi.Ednata zabluda ja `ivee formalno,a vtorata su{tinski. Ednata zabluda e deka taa sepak e edna unitarna dr`ava i deka taa e uredena kako gra|anska zaednica na ednakvopravni poedinci.Toa e gra|ansko politi~ki model koj se zasnova na principot “eden gra|anin eden glas” niz koj se obezbeduva osnovata za op{tata gra|anska ramnopravnost. Vtorata zabluda e deka Makedonija poradi svoite specifiki na muktikulturnost i multietni~nost treba politi~ki da bide uredena na principite na ramnopravnost na razli~nite narodi odnosno na razli~nite etni~ki zaednici koi go so~inuvaat sodr`inskiot supstrat na makedonskoto op{testvo i na makedonskata dr`ava.Ovaa zabluda nu`no ja opredeluva politi~kata opredelba deka gra| ansko politi~kiot model koj se zasnova na principot “eden gra| anin eden glas nemo`e da ja obezbedi ramnopravnosta na etni~kite zaednici. Poradi toa vo makedonskata politi~ka praksa se nametnuva praktikuvaweto na takanare~eniot konsocijaciski model koj slu`i kako alternativa i korektiv na gra|anskiot politi~ki model.Taa

zabluda pridonese edno politi~ko razmisluvawe deka vo makedonskata dr`ava vo koja opstojuvaat pove}e etni~ki zaednici treba i mora niz prizmata na filozofijata na kolektivni akteri vo politikata politi~ki da bidat ramnopravno i ednakvo etno-kolektivno zastapeni,a toa zna~i deka nitu eden od etnokolektivite nesmee da ispadne od politi~kata igra,odnosno da bide izborno nadglasan i politi~ki marginaliziran. Vo toj kontekst makedonskata dr`ava se definira{e kako krajno etno podelena multikompleksna zaednica koja ne gi ispolnuva politi~kite predusluvi da bide nacija-dr`ava i svojata op{ta stabilnost treba da ja gradi niz politi~kiot model na konsocijacijata. So toa Makedonija definitivno se okarakterizira kako mo{ne fragilna politi~ka zaednica na zaednici vo koja ima barem dve etni~ki zaednici koi figuriraat kako mnozinstvo ili barem ednata od niv iako predstavuva malcinstvo treba politi~ki da se percepira kako mnozinstvo.Taka Makedonija se definira kako slo`ena zaednica vo koja opstojuvaat dve soperni~ki mnozinski etni~ki zaednici: makedonskata i albanskata.So toa se vospostavi politi~ki sistem kade legitimnata sila na demosot se transferira{e vo etnosot,a voqata na etnosot ja isfrli od politi~kata orbita voqata na apstraktniot gra|anin. Ako se zeme vo predvid, deka politi~kata prezentacija na terminot “zaednica” vodi poteklo od krajot na 18 vek so pojavata vo Germanija, koga politi~ki se aktuelizira kako sprotivstavuvawe na teorijata na dogovorot i individualizmot vo prosvetitelstvoto, toga{ mnogu raboti }e stanat pojasni. Bidej}i so taa nova politi~ka prezentacija se isfrla eden nov tip na legitimnost, koj spored pobornicite na “konceptot na “zaednicata” e mnogu popriroden za lu|eto,zatoa {to spored takvata prezentacija “zaednicata” podrazbira pred se li~na bliskost,pripadni{tvo kon odredena celina,postoewe zaedni~ko moralno opredeluvawe i socijalna povrzanost, kade {to pripadnicite prirodno go nao|aat svojot identite i svojata cel, ili spored tolkuvaweto na Nizbet “zaednica” e “fuzija na tradicijata i opredeluvawata, ~uvstvo na pripadnost i izraz na sopstvena voqa”.60 So toa se pravi jasna distinkcija pome|u prirodnata harmonija na zednicata i nametnatiot ve{ta~ki i voznemiruva~ki poredok. Soglasno toa

ako pod zaednica se podrazbira odredeno ~uvstvo na pripadnost,lojalnost,zaedni~ki sistem na vrednosti,veruvaqa i zaedni~ki celi,a postojat pove}e takvi zaednici koi egzistiraat na odredena teritorija i koi me|usebno se razlikuvaat po razni obele`ja kako {to se verski,etni~ki i politi~ko ideolo{ki i tvorat odredeno multikompleksno op{testvo ili edna slo`ena multikompleksna zaednica na zaednici i ako politi~kiot akcent se stava na interesniot segment na zaednicata toga{ logi~no e seto toa da naveduva na eden zaklu~ok, deka takvata zaednica }e se razlikuva od dr`avata i }e bide sprotivstavena na dr`avata.Toa zna~i deka takvoto slo`eno multikompleksno op{testvo ve}e nemo`e da se tolkuva po logikata na Dirkem, kako op{testvo koe opstojuva na koncept na edeja na zaedni{tvo,toa ne e pove}e celina so zaedni~ka kolektivna svest. A koga gi nema tie dva elementi kako {to e slu~ajot vo Makedonija toga{ e logi~no takvite zaednici ili barem ednata od zaednicite (kako {to e slu~ajot so albanskata) so seta svoja politi~ka prenapregnatost da se razlikuva od dr`avata i da bide sprotivstavena na dr`avata,bidej}i istata politi~ki se precepira samo kako otu|en institucionalno birokratski i administrativen poredok. Su{tinski ka`ano so toa se udiraat temelite na takanre~enata kolektivna etno podelba na vlasta, ili kako {to nekoi umni makedonski eksperti toa go narekuvaat “spodeluvawe na vlasta”.Toa zna~i deka dr`avnata vlast e kolektivno podelena na etni~kite zaednici za da se odbegne dr`avata da se podeli i raspadne na dve etnno-nacionalni dr`avi~ki.Toa e politi~kata sudbina na edna dr`ava koga politi~ki }e se definira kako povekenacionalna dr`ava: ili podelba na vlasta ili podelba na dr`avata. A {to drugo i preostanuva na edna takva dr`ava koga }e stane zarobenik na semo}nite etno-politi~ki determinanti niz koi sofisticirano etnopoliti~ki se producira postojana etni~ka i verska zagrozenost,strav i plemensko religiozna omraza? 1. konsocijacija (consociatio) zdru`uvawe,pridru`uvawe,spojuvawe,zdru`enije

Konsocijacijata e re{enie za politi~ka konsolidacija i stabilizacija na dlaboko podeleni op{testva po versko-religiska, etni~ka ili rasna,ideolo{ka,jazi~na i kulturna linija. Postoi op{to uveruvawe deka konsocijaciskata demokratija e najdobar model na demokratija za vakvi op{testva koi opstojuvaat vo dlabok rascep tokmu poradi segmentacijata na op{testvoto koja e predizvikana od silnite vlijanija na navedenite razedinuva~ki linii. Za etni~ki pluralnite op{testva kakvo {to e i makedonskoto op{testvo toa bi zna~elo politi~ka zada~a na politi~kite eliti da se realizira edna nacionalna integracija,odnosno sozdavawe eden “kulturno-ideolo{ki konsenzus” kako {to naveduva Binder ,so {to }e se sozdadat uslovi za nadminuvawe pa i iskoreneuvawe na primarnite privrzanosti na etnikumite. Spored uveruvawata na mnogu politikolozi ovie dlaboko podelni op{testva so site svoi karakteristiki nemo`at da produciraat sozdavawe na unitarni dr`avi tuku mo`at da produciraat samo takanare~eni multietni~ki dr`avi,odnosno etni~ki federacii. Lijphard61 e na stojali{te deka britanskiot model kako naj~ist model na moderna demokratija (dvopartiski sistem,polarizacija na vlada i opozicija, mnozinski izboren sistem,unitaristi~ka i centralna vlast) e nekompatibilen za vakviot tip na dr`avi. konsocijaciski principi: a) golemi koalicii na site zna~ajni segmenti vo site klu~ni dr`avni institucii kade se donesuvaat va`ni odluki.Ovoj princip se smeta za klu~en i najva`en bidej}i predstavuvuva najefikasno sredstvo za postignuvawe na politi~ka stabilnost vo op{testva vo koi nepostoi konsenzus za onie najva`ni pra{awa preku koi se definira ureduvaweto na zaedni~koto `iveewe i koi se klu~na pri~ina za postoeweto na dlaboka nedoverba i neprijatelstvo pome|u najvlijatelnite segmenti vo op{testvoto (etni~kite zaednici, religiskite zaednici, ideolo{kite dvi`ewa i sli~no).Zna~i stanuva zbor za eden poseben politi~ki pristap i op{ta soglasnost za najva`nite pra{awa na zaedni~koto `iveewe da ne se re{ava so odlu~uvawe prema pravilata na mnozinstvoto.Vo golemite koalicii posebno koga se raboti za sudbonosni krizni periodi koga postoi seriozna vnatre{na ili nadvore{na kriza (kako

{to be{e konfliktot vo 2001 godina vo Makedonija koga se sozdade golemata koalicija i sozdavaweto na Ohridskiot dogovor so koj definitivno se udrija temelite na konsocijaciskata demokratija) se sobiraat vo princip liderite na site pozna~ajni segmeniti vo op{testvoto kade niz razli~ni strategii na me|usebno zbli`uvawe i usoglasuvawe se obiduvaat da donesat va`ni politi~ki odluki za konsolidacija i politi~ka stabilizacija na op{testvoto i dr`avata.Ovde posebno treba da se napomene deka golemite koalicii nemoraat da bidat isklu~ivo realizirani vo vladata (vo izvr{nata vlast). Vakvi golemi koalicii mo`at da se formiraat i niz razli~ni drugi organi ustavni ili vonustavni kako postojani ili ad hoc soveti, odbori,komiteti ili drugi tela. Toa go nametnuva samata politi~ka praksa posebno koga vo opozicija mo`at da se najdat golemi ili zna~ajni politi~ki partii koi su{tinski pretstavuvaat nekoj segment od op{testvoto.Najnovite politi~ki zbidnuvawa vo Makedonija go poka`aa tokmu toa. Poradi se poostriot jaz koj se pojavi pome|u vlasta i opozicijata kako i silnoto me|unarodno insistirawe za politi~ki dijalog pome|u niv, na krajot ja producira{e golemata koalicija, institucionalna i voninstitucionalna pome|u VMRO-dpmne, DPA,SDSM i DUI. (Majskiot dogovor pome|u VMRO-dpmne i DUI stana predmet na politi~ko usoglasuvawe tokmu na taa golema koalicija.Teuta Arifi vo toj kontekst }e re~e:”…po poslednata sredba na ~etirite najgolemi politi~ki partii vo Makedonija.Od sredbata proizleze deka definitivno po~nuva implementacijata na majskiot dogovor.”62 b) na~elo na konsenzus so mo`nost na upotreba na veto po pra{awa koi odnapred se dogovoreni deka }e se re{avaat po principot na konsenzusot.(Vo Makedonija toa e obezbedeno preku takanare~enoto Badinterovo dvojno mnozinstvo) v) proporcionalnost ili princip na paritet pri odreduvawe na zastapenosta vo dr`avnata administracija i pri podelbata na javnite fondovi. g) visok stepen na samostojnost na segmentite (avtonomija na segmentite) vo odlu~uvaweto po vnatre{nite pra{awa.Ovoj princip implicitno ja nalo`uva neophodnosta od {to pogolema

politi~ka avtonomija na segmentite.Federalizmot pretstavuva najvisok oblik na zadovoluvawe na takvata neophodnost.Federalizmot se pojavuva kako konsocijacisko re{enie tamu kade {to podelbata na segmentite odgovara na podelbata na regionite.Pluralnoto op{testvo stanuva federalno op{testvo toga{ koga negovite segmenti se teritorijalno koncentrirani.Vo toj slu~aj spored preporakite na mnogu politi~ki teoreti~ari kako Lijphard i drugi federalizmot stanuva najdobro re{enie, bidej}i na subnacionalnoto nivo, vlasta vo praksa sekoga{ se organizira prema teritorijata.Makedonija so Zakonot za decentalizacijata i lokalnata samouprava samo gi slede{e i gi primeni vo politi~kata praksa takvite preporaki na federalizam. Biljana Vankovska vo eden svoj napis od 2004 godina zapi{a: ”Makedonija vsu{nost ve}e stanuva federalna dr`ava,no izgleda nema koj toa da i go ka`e.” 63 A Zoran Vitanov za spisanieto Makedonsko Sonce vo 2002 godina ka`a: “Vo Makedonija se vovede konsenzualna demokratija,ne{to {to e ubistveno za unitarniot karakter na Republika Makedonija.So vakva praktika nitu eden zakon ne mo`e da bide usvoen bez Albancite.Toa e “de fakto” federalizacija na Republika Makedonija.So vakva praktika {to ja po~naa i DPMNE i SDSM podednakvo,Republika Makedonija nema idnina kako unitarna dr`ava.Toa makedonskiot narod mora da go svati.”64 Vo koj pravec se dvi`i makedonskata dr`ava i so kakva politi~ka dijagnoza se definira nejzinata politi~ka nestabilnost najdobro mo`e da se sogleda od site onie za~esteni i se poeksplicitni kritiki na mnogu teoreti~ari koi upatuvaat na toa deka modelot na konsocijaciskata demokratija ne e magi~niot lek za site bolesti,tuku kako {to poka`uva politi~kata praksa se nudi kako lek za najte{kite bolesti,toga{ koga drugite lekovi ne pomagaat.Tokmu zatoa makedonskite politi~ari i gra|anite na Makedonija treba da znaat deka voveduvaweto na konsocijaciskata demokratija predizvikuva mnogu {tetni posledi.Edna od najuo~livite {tetni posledici e deka konsocijacijata voop{to ne gi namaluva podelbite, tuku naprotiv deluva tolku razorno {to gi zacvrstuva, prodlabo~uva pa duri na istite im dava na intenzitet i politi~ka dinamika. Glavniot

zagovornik na konsocijaciskata demokratija Arend Lijphard veli deka toa ne e paradoks: ”rezultatot na konsocijaciskata demokratija e vsu{nost da se podeli pluralnoto op{testvo na pohomogeni i samostojni elementi.”65So ovaa Lijphard-ova teza politi~kata cel na konsocijacijata vo Makedonija kako da e bazi~no detetktirana:podelba na makedonskoto etno pluralnoto op{testvo na homogeni i samostojni etno-elementi (zaednici). Pa sega sekoj neka proceni i zaklu~i zo{to se primeni konsocijcijata vo Makedonija: za nejzina stabilizacija i homogenizacija ili pak za nejzina destabilizacija i raznebituvawe? Gor|i Marjanovi} vo toj pogled }e zabele`i: “Najgolemoto malcinstvo vo Makedonija treba{e da go dobie ona {to go bara{e od denot na nejzinoto osamostojuvawe: status na konstitutiven narod, za dr`avata da stane dvonacionalna, {to setene bi se federalizirala,a na kraj nejziniot severozapaden del da se otcepi i priklu~i kon Republika Albanija.” [to voop{to dobiva i {to vsu{nost gubi Makedonija niz rigidnoto prakticirawe na Lijphard-ovata teza za etni~ka podelba na makedonskoto pluralno op{testvo kade etni~kite zaednici stanuvaat se pohomogeni i samostojni elementi? Jas samo }e navedam nekolku politi~ki stavovi na odredeni ~elnici od albanskata politi~ka elita vo Makedonija koi nedvojbeno poka`uvaat vo koj pravec odi Makedonija. Dnevniot vesnik Dnevnik od 12 Juni 2006 godina zabele`uva: “Partijata na Arben Xaferi smeta deka me|uetni~kite sporovi se u{te ne se re{eni,a na glasa~ite im pora~uva da ne veruvaat vo politikata na integracija, bidej}i vo dr`ava se izrazen etni~ki sostav,kakva {to e na{ata zemja,ima podeleni interesi.Integracijata podrazbira asimilacija i priznavawe na unitarniot aspekt koj gi suspendira etni~kata i kulturnata i jazi~nata razli~nost.Zatoa DPA ja afirmira politikata na slobodno neguvawe na razli~nostite.Toa }e se realizira samo so formirawe na paralelni institucii,pi{uva vo izbornata programa. Od druga strana kako odgovor na toa {to partijata na A.Ahmeti,DUI ne e pokaneta da zeme u~estvo vo vlasta,iako dobi podr{ka od glasa~ite Albanci, doa|a zakana deka dr`avata treba da se federalizira.

Vo komentarot na spomenatiot izve{taj za spodelena vlast na strana 32 se veli: “Politi~kite lideri na nekoi partii na Albancite pred parlamentarnite izbori,izjavuvaa deka integracijata na albanskata zaednica vo makedonskoto op{testvo e zaludna rabota i deka }e rabotat na pro{irena i liberalna primena na Ramkovniot dogovor,pred se sozdavawe na paralelni dr`avni institucii.”
MAKEDONSKA KONSOCIJACIJA I ETNO-FEDERALIZACIJA

Konsocijaciskata demokratija i etni~kata federacija se nu`no povrzani edna so druga,opstojuvaat kako pri~insko-posledi~ni pojavi. Od edna strana op{to e stojali{teto deka site etni~ki federacii praktikuvaat konsocijaciski model otkolku mnozinski model na demokratija,od druga strana pak unitarni dr`avi koi praktikuvale konsocijaciska demokratija proizlezena kako politi~ko re{enie poradi konfliktnite sostojbi producirani od vnatre{nata etno-heterogenost se transformirale vo etni~ki federacii ili se raspadnale kako dr`avi.Belgija od 1993 godina se transformira{e vo etni~ka federacija a Kipar se raspadna.Makedonija kako unitarna dr`ava po terkot na Belgija i Kipar zapo~na politi~ki da go praktikuva konsocijaciskiot model tokmu pradi nejzinata politi~ki predimenzionirana konfliktna etno hetorogenost.Vo toj kontekst Makedonija nema pregolem politi~ki prostor da go kalkulira politi~koto pra{awe vo koja nasoka }e se pridvi`uva.Istoriskite primeri nedvojbeno go poka`uvaat politi~kiot ishod od takvata primena ili etni~ka federacija ili raspad na dr`avata. 1. [to vsu{nost ozna~uva ili zna~i politi~kiot poim konsocijaciska demokratija najdobro bi mo`elo da se sogleda niz razmislata na Lehmbruch:”Ako demokratijata treba da funkcionira vo edno kulturno,etni~ki i verski fragmentirano op{testvo….,toga{ taa mora da posegne po poinakvi postapki za regulirawe na konfliktot namesto da gi razre{uva so odlu~uvawe na mnozinstvoto.”66 A toa vsu{nost ne zna~i ni{to drugo barem koga e vo pra{awe Makedonija osven deka poznatata formula na gra|anskata demokratija “eden ~ovek eden glas” zapo~nuva da se is~ituva vo etni~ki ili plemenski kod.Toa zna~i deka nekoi plemenski umovi vo Makedonija i nadvor od nea zaklu~ija deka Makedonija

so site svoi specifiki nemo`e politi~ki da se postulira na principite na gra|anskata demokratija soglasno amerikanskiot model na neutralen ili nepristrasen ustav,soglasno francuskiot model na republikansko gra|anstvo ili germanskiot model na ustavniot patriotizam.Navodno toa bile modeli na zaemji so politi~ko ureduvawe koi sebe si se smetale za ednonacionalni dr`avi,vo koi politi~kite zaednici vo celina se poklopuvale,odnosno se preslikuvale so kulturnite zaednici,{to zna~i deka pove}eto gra| ani govorat zaedni~ki jazik i imaat zaedni~ki identitet,dodeka malcinskite nacionalni zaednici se brojno i op{testveno marginalni. Popisot na naselenieto od 2002 gi izfrli na povr{ina slednive procentualni sostojbi na zastapenost: Makedonci-64,18%,Albanci25.17%,Turci-3.85%,Romi-2.85%, Srbi-1,78%,Bo{waci-0.84% i drugi-1.04%. Zo{to nekoi zaklu~ija deka Makedonija za razlika od SAD ili Francija,Ungarija ili Bugarija,Romanija ili Hrvatska, go ima hendikepot poradi koj nemo`e da se gleda kako ednonacionalna dr`ava i zo{to nekoi sozdadoa iluzija deka vo Makedonija ne postoi mnozinsko naselenie koe govori eden zaedni~ki jazik i ima zaedni~ki identitet i pripa|a na edna ista kultura i deka Makedonija kako unitarna politi~ka zaednica realno ne go otslikuva multikulturniot karakter na op{testvoto se pra{awa zad koi se krijat mnogu politi~ki zadnini i pra{awa na koi veruvam deka ova kniga }e se obide da ponudi odredeni odgovori. Arben Xaferi vo toj kontekst si dade svoe politi~ko-filozofsko tolkuvawe ~ija sodr`ina nedvosmisleno uka`uva deka Makedonija niz tranzitniot period na konsocijacijata treba da se pridvi`uva vo pravec na etno federalizam: “Postoi ogromna razlika pome|u multikulturna-etni~kakonfesionalna dr`ava i op{testvo.Makedonija,kako {to velite vie, dolgo vreme vo svojata istorija,i pred da stane samostojna dr`ava, be{e imanentno multikulturen prostor.Problemot nastanuva,kako sekade na svetot, koga treba{e multikulturniot karakter na op{testvoto da se preslika vo dr`avnoto ustrojstvo.Vo ova relacija se pravat nedorazbirawata,krizata,pa duri i konfliktot.Ovie problemi bea identi~ni vo site prostori na porane{na Jugoslavija.Srbite od Hrvatska se pobunija poradi ovie pri~ini,vo

Bosna uspeaja da sozdadat kanton,na Kosovo nesakaat samo prividen multietni~ki koncept na dr`ava,tuku baraat teritorija.”67 .[to bi rekol Buden258 “tavtolo{kiot karakter na ovaa “argumentacija” ja otkriva semanti~kata praznina na prikaznata”.Edna “vistina” iska`ana vo ~inot na opsesivnata verba vo nejze, na koja ne i trebaat nitu vistinski dokazi,nitu seriozni potvrdi. I dali e ba{ taka kako {to smeta taftologot Xaferi? Dale negovata etno-filozofija ja iscrpuva i vo krajna instanca konsekventno ja determinira seta politi~ka sodr`ina na makedonskata dr`ava? Prvo Jugoslavija be{e atipi~en model na etni~ka federacija kade granicite na federativnite edinici ne se poklopuvaa so etnnografskite granici.Raspadot na federacijata i podemot na etnonacionalizmot gi otvori tokmu ovie gorlivi problemi i voeniot sudir pome|u Srbija,Hrvatska i Bosna i Hercegovina se dol`i tokmu na toj fakt.Vtoro Kosovo ne be{e federativna Republika tuku avtonomna pokraina vo ramkite na Srbija kako federativna republika vo Jugoslavija.Kosovskiot problem e od poinakov politi~ki karakter i nemo`e da se podvede pod ista dimenzija na voeniot konflikt pome|u Srbija,Hrvatska i Bosna i Hercegovina.Od toj aspekt Srbija nitu foormalno nitu su{tinski nemo`e da bara teritorija od svoja teritorija ,toa e logi~ki nevozmo`no.Toa e kleptomanska teza,koga kleptomanot krade od edniot xeb i stava vo drugiot.Sostojbata e tokmu obratna. Nenavleguvaj}i pri toa voop{to dali e opravdano ili ne, za toa suvereno pravo imaat srpskite i kosovskite gra|ani, no sepak Kosovo bara teritorija od Srbija i proglasuvawe sopstvena dr`ava.SAP Kosovo be{e edno krajno etnocentri~no albansko jadro vo porane{na Jugoslavija koe dolgo vreme decenii nanazad pred raspagaweto na federacijata bara{e otcepuvawe od Srbija (vo ~ij sostva be{e zaedno so SAP Vojvodina) i porane{na Jugoslavija.No so takvata perverzna logika na Xaferi preku koja se poeksplicitno vo Makedonija se instrumentalizira kosovskoto scenario(so site mo`ni varijanti na konsocijacii, konsenzusi i etno-federalizacii) pra{awe na den e koga nekoj }e ja isfrli tezata deka Makedoncite ne sakaat multietni~ka dr`ava vo Makedonija tuku baraat teritorija.

Vtoro Makedonija e tipi~en model na unitarna dr`ava,barem takva be{e.Po ni{to ne pretstavuva poseben etnohetorogen prostor koj mo`e da se definira kako nejzin hendikep za da nemo`e politi~ki da se zaokru`i kako unitarna dr`ava kako {to se Hrvatska, Bugarija, Romanija…. Treto koga sme ve}e na tloto na federalizmot,da gi zememe za primer SAD kako politi~ki primer na nacionalna fedracija i toa od pove}e pri~ini,no kako klu~na pri~ina da se sogleda kako amerikancite niz prizmata na nacionalniot federalizam go re{avaat problemot so etni~kata heterogenost. Prvo tie bea klu~niot faktor koi ja nametnaa konsocijacijata i konsocijaciskata demokratija vo Makedonija,aktivno u~estvuvaa vo sozdavaweto i sklu~uvaweto na Ohridskiot miroven dogovor i do den dene{en preku svojot ambasador vo Makedonija aktivno u~estvuvaat i ja kreiraat makedonskata politi~ka scena.Da ne zaboravime deka tie odigraa klu~na i neprincipielna uloga pri izgotovuvaweto i donesuvaweto na lo{iot Zakon za decentralizacija. Vtoro za zagovornicite na etni~kata federacija od tipot na Xaferi treba da se ka`e deka i SAD se multukulturno i multi konfesionalno op{testvo a politi~ki se definirani kako ednonacionalna federacija. A Xon Mekgeri vo svojot referat podgotven za Konferencijata na tema “Od raspredelba na mo}ta do demokratija:postkonfliktni institucii vo etni~ki podelenite op{testva”odr`ana vo London vo 2002 godina go naveduva slednoto: “Nacionalnite federacii se ili nacionalno homogeni (ponekoga{ samo virtuelno) ili organizirani,~esto svesno,na toj na~in {to dr`avnite nacionalni malcinstva pretstavuvaat isto taka malcinstva vnatre vo nivnite konstitutivni edinici.Vo pozadinata na nacionalnite federacii e sodr`ana namerata za gradewe na nacijata, eliminacija na vnatre{nite nacionalni ili mo`ebi i etni~ki razliki. Paradigmatski primer na nacionalna federacija se SAD.Toj model e usvoen vo Latinoamerikanskite federacii,vo Meksiko, Argentina, Brazil i Venecuela. Germanija, Avstrija, Malezija i Obedinetite Arapski Emirati isto taka se nacionalni federacii. Amerikanskite intelektualci ~esto predlagaat nacionalen

federalizam kako 68 heterogenost.”

na~in

na

re{avawe

na

etni~kata

“Amerikanskite tatkovci smetale deka federalizmot e pre~ka vo iagradbata na nacijata vo kolku stanuva zbor za multietni~ka ili etno-federalna varijanta.Kako SAD se {irele prema Jugozapad od svoite izvorni homogeni (ako gi odzememe crne~kite kolonii) trinaeset kolonii,odlu~eno e deka nitu edna teritorija nema da dobie status na dr`ava osven ako malcinstvoto ne bide broj~ano nadja~ano od strana na belite anglosaksonski protestanti. Ponekoga{ e primenuvana tehnika so koja se osiguruva prekrojuvawe na dr`avnite granici so cel Indijancite i naselenieto od hispansko poteklo da bidat nadja~ani,kako {to e slu~ajot so Florida.Vo drugi slu~aevi na primer so Havai i na jugozapad,oformuvaweto na dr`avite docenelo se dodeka regijata so avtohtonoto naselenie ne bide preplavena so dovolno doselenici od belite anglosaksonski protestanti. Amerikanskite vlasti ne bile skloni da dozvoluvaat naseluvawe na pogolem broj emigranti od isto podra~je na odredeni lokaliteti so cel toa da ne dovede do postavuvawe etni~ki vtemeleni barawa za samouprava,a javnata zemja ne e davana na etni~kite grupi so cel da se potikne nivnoto rasprskuvawe.Posledicata od toa e {to federacijata na Soedinetite Dr`avi denes ima mnogu malo poklopuvawe pome|u etni~kite grupi i dr`avnite granici.”69 Takvoto amerikansko iskustvo kako {to poso~uva Mekgeri vlijalelo da se razvijat mno{tvo argumentacii na tema kako federalizmot mo`e da se iskoristi vo organizacijata na podelbata vo sovremenite etni~ki heterogeni op{testva.Vo toj kontekst i Donald Horovic koj nadovrzuvaj}i se na delata na Lipset i na amerikanskoto iskustvo zaklu~uva deka federaciiite mo`at da bidat osmisleni so cel da se spre~i etni~kite malcinstva da stanat lokalno regionalno mnozinstvo.So toa se ovozmo`uva kako {to veli da se oslabi etnonacionalizmot:”teritorijalnite zaslugi na federalizmot le`at vo faktot {to mo`at da bidat iskoristeni kako sredstvo za spre~uvawe na sozdavawe na lokalno mnozinstvo,{to so sebe nosi opasnosti za vospostavuvawe na lokalna titranija ili potiknuvawe na otcepuvawe”.70 No makedonskiot um,sprotivno na logikata na amerikanskiot, ode{e so poinakva logika,toj sozdava{e etni~ki malcinstva koi }e

bidat lokalno regionalno mnozinstvo.So takviot pristap ovozmo`ija op{tinata Ki~evo i Struga da stanat op{tini kade albanskoto malcinstvo stanuva regionalno mnozinstvo.Predhodno Ki~evo ima{e mnozinsko makedonsko naselenie (53.55%) a sega Albancite se so (54,52%).Ista e sostojbata i so Struga,denes egzistira kako op{tina so mnozinsko albansko naselenie (56,85%),a pred Zakonot za lokalna sampuprava i teritorijalana organizacija na SDSM i DUI od 2004 godina (VMRO-dpmne i DPA ne glasaa za ovoj zakon) ovaa op{tina ima{e 36.000 `itelei, denes ima 66.000.Po taa logika i vo gradot Skopje so pripojuvaweto na op{tinata Saraj kon nego so 32.406 `iteli od albanska nacionalnost se postigna cenzusot od 20% so {to se ovozmo`i da se vovede albanskiot jazik kako slu`ben jazik vo gradot Skopje. I {to mo`e sega da se zaklu~i od ovie komparativni sogledbi? Politi~koto stojali{teto na SAD su{testveno uka`uva deka duri i koga }e se zeme vo optok politi~kiot kontekst na federalizmot toj treba da se dvi`i vo nasoka na zacvrstuvawe na nacionalnata kohezija odnosno razvivawe na model na nacionalen federalizam a ne na multietni~ki federalizam kako {to zagovara Xaferi.Zakonot za dencentalizacija i lokalna samouprava {to se donese vo Makedonija o~igledno se vodel po filozofijata na Xaferizmot a ne po doktrinata {to ja zastapuvaat amerikanskite intelektualci.Toa {to go zagovara Xaferi e filozofija na etnocentrizam.Modernite Jakobinci kako {to potencira Mekgeri se na stojali{te deka praveweto na politi~ki otstapki kon malcinstvata i zadovluvaweto na nivnite barawa odat zaedno so etnocentrizmot:”Vo kolku malcinstvata ne go sakaat etnocentrizmot se postavuva pra{aweto zo{to baraat samouprava.”71 Tokmu vo ovoj kontekst na sogledba mo`e da se sogleda i paradoksot na albanskoto malcinstvo koe insistira{e od preambulata na makedonskiot Ustav da se isfrli formulacijata “Republika Makedonija kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod”, bidej}i takvata formulacija imala etnocentri~en karakter.Paradoksot e o~igleden etnocentristite protiv etnocentrizmot.

Kolku za informacija na makedonskite politi~ari i na umniot Xaferi treba da se ka`e deka i Francija e multikulturno op{testvo pa toa op{testvo sepak e preslikano vo unitarnata dr`ava Francija. No toa e rezultat na politi~ka zrelost na politi~kata elita koja o~igledno poseduva supstancijalno nivo na trezvena dr`avni~ka odluka. Deceniskite cvrsti stojali{ta na De Gol, Miteran i [irak vo pogled na suzbivawe na separatisti~kite barawa na korzikancite samo go potvrduva toa.No potvrduva u{te ne{to,a toa e opasnosta na koja uka`uva i Ferenci;”O~igledno e deka Bretawa, Alsake,Savoja,kako i francuskite Baski i Katalonci }e go sledat primerot na Korzika.”72 Toa francusko stojali{te na unitarnost opstojuva u{te od 1794. Francuskiot izve{taj za javna bezbednost od 1794 godina go naveduva slednoto: “Federalizmot i praznoverieto zboruva na nisko bretonski, emigracijata i omrazata vo republikata govori germanski, kontra revolucijata govori italijanski,a fanatizmot govori baskiski. “73 I vtoro kakvi se posledici }e implicira doneseniot zakon za lokalna samouprava i teritorijalna decentalizacija,so koj zakon jasno se podvlekoa etni~kite linii na razdeluvawe vo Makedonija (28 op{tini so mnozinsko albansko naselenie) i na{iroko se otvorija vratite za multi~tni~ka federalizacija na Makedonija najdobro govori komentarot na Ekonomist od 2002 godina na kogo se povikuva i Mekgeri: “ Ekonomist od neodamna navede nekoi sogleduvawa vo pogled na iznao|aweto na normativni na~ela za me|unarodna intervencija vo vnatre{nite dr`avni konflikti.Izneseno e mislewe deka takvata intervencija e opravdana samo vo kolku ja pobara nekoe malcinstvo smesteno vo teritorijalno definirana edinica.Prema Ekonomist federalizmot ne samo {to promovira otcepuvawe tuku i me|unarodna intervencija.”74 Ako na ova konstatacija se nadovrzeme so najnovata teza na Xaferi “multietni~kite dr`avi se pofragilni,neekonomi~ni i imaat edna zaedni~ka maana:problemot na lojalnosta na etni~kite grupi kon dr`avata” 75 , toga{ mo`ete da zaklu~ete sami. bez moj dopolnitelen komentar, vo kakvi se politi~ki avanturi se vpu{ta Makedonija.

ASIMETRI^NA FEDERACIJA Konstatiravme postoewe na edna hipoteza deka vo Makedonija nemo`e da se primeni klasi~niot liberalen model na demokratija od ednostavna pri~ina {to taa kako politi~ka zaednica se sostoi od pove}e etno-kultirni zaednici krajno polarizirani koja nedozvoluva novata demokratska dr`ava da bide neutralna prema etni~kite i kulturnite razliki. Soglasno taa hipoteza se nametna edna politi~ka filozofija na Kimlika kade Makedonskata dr`ava treba da se odlikuva so nov model na demokratija niz koja }e se is~ituva novata dr`avna politika koja priznava i potiknuva postoewe na dve ili pove}e etni~ki grupi i kulturi. So toa jasno se stavi do znaewe deka Makedonija treba da stane novata Balkanska Belgija ili [vajcarija ili noviot Balkanski Kipar ili Liban. Preporakite od Brisel od 15 Juli 2004 navedeni vo Izve{tajot za human razvoj za 2004 godina nedvosmisleno poso~ija vo koj politi~ki obrazec treba da se gradi Makedonskta dr`ava i nejzinata demokratija, Vo odelot “Multikulturen federalizam se veli: “Na zaednicite so pove}estruki i geografski koncentrirani etni~ki i jazi~ki grupi,ovoj izve{aj im predlaga”asimetri~na federacija” kako re{enie za uspe{no upravuvawe so multikulturnite op{testva. Skoro sekoja pogolema demokratska dr`ava vo koja postojat etni~ki ili jazi~ni raznolikosti vo praksata ima nekoj oblik na asimetri~en federalizam-istaknati primeri se Belgija,[vajcarija i [panija.”76 A asimetri~na federacija vsu{nost zna~i nekoe nacionalno malcinstvo da ima ednakov status na nacija kako {to go ima dominatnata nacija vo edna dr`ava.Zatoa i Makedonija so svoeto albansko malcinstvo so nekoja pri~ina i povod vo politi~kata vizura na mnogu me|unarodni umni glavi opstojuva vo edno takvo kli{e na asimetri~na federacija.A ako toa izliteno kli{e go vmetneme vo kontekstot na razmiluvaweto na Cuculovski toga{ mo`e i da se sogleda {to vsu{nost toa zna~i: “Voqata na eden del od edno etni~ko malcinstvo se postavuva nad voqata na mnozinstvoto.Toa ne e ni{to drugo tuku diskriminacija.”

Diskriminacija ili ne, sepak poradi takviot vnatre{en (albanskoto nacionalno malcinstvo) i nadvore{en pritisok (SAD I EU) na makedonska dr`ava i se nametna da stvori javni institucii vo koi se govorat etni~kite jazici,da dozvoli upotreba na etni~kite simboli vo javniot `ivot i da vospostavi i institucionalizira realna etno-samouprava na etni~kite zaednici posebno za pra{awata koi se bitni za reproducirawe na etni~kite kulturi. Taka Makedonija politi~ki smestena vo brodot na asimetri~na etno-federacija stana zemja na noviot spoj na liberalizmot so stariot koncept na konsocijalizam vo koj politi~ki opstojuva edno diferencirano,multikulturno i multi etni~ko gra|anstvo so kolektivni diferencirani plemenski prava.Tie prava vo Makedonija se izrazuvaat kako etni~ko ili plemensko pravo na teritorijalna samouprava,kako polietni~ko pravo niz koje se izrazuva kulturnata posebnost i kako pravo na posebna zastapenost vo politi~kite institucii. No {to se pridonese za eden takov razvoj najdobro mo`e da se rasvetli ako kako pojdovna osnova se zeme voeniot konfliktot vo Makedonija od 2001 godina ,negovata pozadina,kako i negovite pri~ini,politi~ki motivi i posledici. POZADINATA NA VOENITE VIORI VO 2001 Pri~inite za voeniot konflikt vo 2001 godina navodno za knogumina od makedonskite politi~ari i intelektualci do den den{en ostanaa neodgatnati i te{ko razbirlivi. Iako e o~igledno deka svesno iskreiraniot konflikt be{e samo so edna cel:da se nametne politi~ko ubeduvawe deka se raboti za zadocnet realen gra|anski sudir koj proizleze kako posledica i prodol`ena reakcija na raspadot na Jugoslavija kade Makedonija i makedonskiot narod kako porane{en del a za mnogumina i nuzproizvod od taa federacija ostana da visi vo politi~kata dilema na nedefiniran politi~ki obrazec na realna nacija i dr`ava.Skrieniot akcent be{e jasen: od nepostoeweto ili krajnoto negirawe na makedonskiot nacionalen supstrat pa se do negovata politi~ka nedovolnost da se nametne kako preduslov za sozdavawe na sopstvena unitarna dr`ava. Skrieniot akcent izleguva na povr{ina

ako se analiziraat mno{tvoto politi~ki kovanici koi proizlegoa vo toj period:“borici za ~ovekovi prava” so koja se identifikuvaa borcite na ONA,potoa pojmovite kako {to se etni~ka demokratija, konsensualna demokratija, konsocijaciska demokratija,pojmovite koi proizlegoa od Ohridskiot dogovor i se preto~ija vo Makedonskiot ustav:etni~ki zaednici namesto etnosi ili nacionalni malcinstva,makedonskiot narod kako demos se izbri{a od preambulata naUstavot i se zameni kako gra|ani i sli~no. Seto toa stava akcent na damne{nata politi~ka opredelba deka sekoj ~ovek ima suvereno pravo na nacionalna samopredelba,a sekoja kompaktna nacionalno samoopredelena grupa na opredelena teritorija ima suvereno pravo dokolku ispolnuva odredeni istoriski,kulturni i politi~ki preduslovi (brojnosta na etni~koto naselenie,nivnata kompaktnost,nivnata nacionalna samosvest,mo`nosta za politi~ka pa i voena animacija vo toj pravec,kako i vlijanieto na olesnitelnite ili ote`nitelnite okolnosti na me|unaroden i vnatre{en plan za realizacija na istata cel) da sozdade svoja nacionalna dr`ava na taa teritorija ; ako takvi preduslovi vo aktuelniot moment nepostojat ili se vo svojot zarodi{ toga{ tie treba da se stvorat i animiraat; I toa niz dolgoro~ni politi~ki i voeni me|usebni konfrontacii pa se do neizbe`niot politi~ki dijalog i nivno preto~uvawe vo mirovni i konsocijaciski dogovori (kako {to e Ohridskiot i vo ponovo vreme Majskiot dogovor) da se stvori edna nova slo`ena i nefunkcionalna (etno-konsocijativna i etno-federativna ) kvazi-dr`ava so ostanatite etni~ki grupi koi figuriraat na taa dadena teritorija.Kolku toa e bitno i zo{to tolku mnogu se insistira na edna takva istoriska demonta`a i dekonstrukcija na Makedonskata dr`ava kako od strana na albanskata politi~ka elita taka i od strana na odredni strukturi od makedonskata politi~ka elita koja se pojasno etno-nacionalno se podveduva pod poimot “Makedonski Bugari” mo`e da se voo~i ako se sogledaat najnovite tezi na Arben Xaferi.Vo svoeto intervju od 2007 godina Xaferi go izjavuva slednoto: “Istoriskiot proces e poln so primeri na nastanuvawe i is~eznuvawe na dr`avi,imperii,kulturi i civilizaci.Ne mo`e da se davaat kone~ni odgovori na ovie pra{awa.No sepak se osmeluvam da ka`am deka multietni~kite dr`avi se

pofragilni,neekonomi~ni i imaat edna zaedni~ka maana:problemot na lojalnosta na etni~kite grupi kon dr`avata.” 77 I seto toa ima svoja logika ako ste sledbenik i promotor na nadrealni golemo nacionalisti~ki kauzi.Arben Xaferi vo toa isto intervju na postavenoto novnirasko pra{awe:”…site Albanci vo edna dr`ava. Kolku se realni vakvite tvrdewa i dali albanskiot narod navistina taka razmisluva?” odgovara: “Site narodi ne samo na prostorite na porane{naJugoslavija tuku i vo celiot svet posakuvaat da imaat pogolemi,porazvieni dr`avi.Takvoto posakuvawe e eminentno za ~ove~kiot duh,sledstveno na ova i za duhot na narodite.I Makedoncite,i Srbite,i Hrvatite,i Bo{wacite,pa i Albancite,posakuvaat da `iveeat vo sopstvena dr`ava.” 78 Se postavuva pra{aweto toga{ vo ~ija dr`ava denes `ivee Xaferi.Po negovata logika ispa|a deka `ivee vo tu|a dr`ava,a ima `elba da `ivee vo svoja i toa po modelot “site albanci vo edna dr`ava i so politi~ka filozofija {to pogolema i porazviena dr`ava. A tezite na Xaferi u{te od 2001 godina nedvosmisleno najavija vo koj pravec }e se dvi`i albanskata politi~ka percepcija; deka i Makedonija i drugite dr`avi koi se osamostoija po raspa|aweto na Jugoslavija politi~ki se opserviraat kako realni modeli na multietni~ki dr`avi so tendencija na sozdavawe etni~ki dr`avi,a Albancite samo reagiraat na toj trend”…postoi tendencija od multietni~kite dr`avi vo regionot da se napravi etni~ka dr`ava.Albancite koi `iveeat vo razli~ni delovi od regionot samo reagiraat na taa tendencija.” 79 Koja e toga{ tendencijata na Xaferi i Xaferizmot? Da sozdava etni~ki albanski dr`avi vo regionite kade {to `iveaat Albancite? Sega barem stanuva jasno deka voeniot vior vo 2001 svesno se koriste{e kako povod od nekoi “mudri” plemenski glavi od vnatre i od nadvor da se nametne razmisluvawe deka Makedonija kako dr`ava seriozno se soo~uva so kriza na sopstveniot identitet,nema realno ime i nema realen nacionalen supstrat kako politi~ka podloga funkcionalno da se nametne kako dr`ava i deka kako neminovnost se nametnuva potrebata od gradewe na nova konsocijativna politi~ka opcija niz ~ija politi~ka praksa podocna }e se is~itaat konturite na novata multietni~ka dr`ava

na Xaferi koja podocna niz separatisti~kata filozofija na Xaferizmot }e se redefinira vo etni~ki ~isti dr`avi. Veruvam deka poeksplicitna potvrda na vakvoto moe tvrdewe nema od onaa “filozofska” bi rekol po mnogu ne{to i neprimerna elaboracija na albanskiot politi~ki um Arben Xaferi dadena vo edno intervju vo 2007 godina. Novniraskoto pra{awe glasi :”Makedonija e izlo`ena na ogromen pritisok od strana na Grcija poradi sporot za imeto na na{ata zemja.Kakov e Va{iot stav vo odnos na ova pra{awe i {to treba da pravime vo ova nasoka? A Arben Xaferi so svojata “geo-filozofska mantra” elaborira: “I po ova pra{awe postoi edna pojmovna,semanti~ka konfuzija. Smetam deka re~isi niedna dr`ava vo svetot ne ja negira potrebata od postoewe edna dr`ava kako {to e Makedonija. Taa potreba e geostrate{ka.Ovaa dr`ava slu`i kako geostrate{ka pernica koja onevozmo`uva pogolemi sudiri me|u balkanskite zemji.Smeetam deka i Grcija ne ja negira potrebata od postoewe na vakva dr`ava,toa ne zna~i deka se priznava kulturniot identitet na narodot koj dominantno `ivee vo ovoj geostrate{ki prostor. I Grcite i Srbite i Bugarite ja osporuvaat ova kulturna dimenzija,imeto(identitetot) na narodot, crkvata ili pak jazikot.”80 A toa ne e ni{to drugo osven edna politi~ka verifikacija na tezite na Van~o Mihajlov koi vo aktuelniot mig na antimakedonska propaganda treba da se nametnat kako klu~en argument vo razvrskata na makedonskiot jazol,deka na geografskata terotorija nare~ena Makedonija `iveat i Bugari i Turci,i Albanci i Grci samo ne Makedonci,tuku plemenski zaostav{tini kako {to se brsjaci,mijaci, {opi…:”Sekoj malu pismen ~ovek znae, deka vo skoro site evropski zemji ima oblasti so razli~ni geografski imiwa,a su{testvuvat i plemenski imiwa.Pri Bugarite imame geografski imiwa: Dubraxa, Trakija i Makedonija,no denes se sre}avaat u{te plemenski imiwa: rupci,torlaci,brsjaci,mijaci, {opi.Ako novite skopski `upani,poradi omrazata protiv Bugar{tinata,sakaat pod maskata na geografskoto ime da proglasat “Makedonska narodnost”, logi~no e da gi zapra{ame: zo{to ne gi proglasuvaat vo svojata `upanija kako odelna narodnost Brsjacite,taka kako {to naselenieto okolu gradovite Ki~evo i Kru{evo e poznato pod istoto ime?”

Kolku Xaferi igra na kartata “nepriznavawe na kulturtniot identitet na Makedonskiot narod” mo`e da se sogleda i od novinarskiot osvrt vo Dnevnik na novinarot Bo{ko Nacevski: “I nitu malku ne bea naivni i slu~ajni pamfletnite tiradi na doneodamne{niot lider na DPA vo bugarskite medium deka “Makedonija e mitska dr`ava”,a “Makedoncite-mitski narod” koj spored Xaferi nemal sopstvena avtenti~na istorija,tuku ja pozajmuval od sosednite narodi.”81 Ako kon seto ova go dodademe i komentarot na Fr~kovski iska`an po povod zalo`bite na DUI da se donese nov grb i himna kako obvrska koja proizleguvala od Ohridskiot dogovor,dopolneto kako {to veli so :”pikanteriite na Xaferi deka mo`e i himna bez tekst ili nekoja od Betoven-sviri majstore”,toga{ i mo`e da se sogleda kolku xaferizmot igra na kartata Makedonija i makedonskiot narod vo o~ite na svetot da nalikuva na politi~ka humoreska.Ironi~niot komentar na Fr~kovski nedvosmisleno gi otslikuva takvite tendencii na xaferizmot: “Grbot na RM bi mo`el da bide na primer kako ZEN simbolot za nirvana-prazen krug.Koga ve}e mo`e zemja bez ime i narod bez svest za sebe,mo`e i himna bez tekst!Ako toa se postignelo,Xaferi vo manir na Fidel Kastro veti deka }e prestanel da si ja bojadisuva kosata ili barem }e smenel ton vo Bred Pit manirot-na bleskavo plavo.” Fatalniot spoj pome|u manirot na Fidel Kastro i tonot na Bred Pit vo edna krajna plemenska zavr{nica uka`uva, deka sepak nad Makedonija ostanuva kako temen oblak da nadvisnuva negoviot slogan: ”maloalbansko re{enie”- od Kosovo i zapadna Makedonija,nezavisna “Republika Ilirida”. Koga nekoi plemenski umovi }e zaklu~at deka mnozinskiot narod Makedoncite nemat svoj identitet nitu svoja istorija,{to vo prevod bi zna~elo deka opstojuva kako nedefinira masa koja ne dosega nitu na edno susptancijalno nivno na pleme,etnos ili protonacija,tuku pretstavuva edna istoriska ostav{tina koja niz falsifikuvani i fabrikuvani istoriski ,kulturni i politi~ki fakti se izgradila kako hibridna nacija-dr`ava(Makedonski Bugari,srbokomunisti~ka tvorba,Titoisti~ka tvorba) toga{ {to preostanuva osven gradewe edna dolgoro~na strategija na

destabilizacija i raznebitubawe na dr`avata.Treba da se bide dovolno politi~ki umen i da se igra vo politi~ka harmonija i so dovolna doza idejno koketerstvo so site onie dr`avi koi Makedoncite i Makedonskata dr`ava ja negiraat. Toga{ niz plemenskata filozofija mnogu lesno mo`e liberalnata demokratija kako oblik na vladeewe da se pretvori vo etno-demokratija kako na~in na `iveewe kade suveren zbor za pravoto na plemeto niz filozofijata na Xaferizmot }e ima plemenskata partija DPA koja }e stavi jasna linija na istorisko i kulturno razgrani~uvawe pome|u istoriskiot narod Albanskiot, i neistoriskiot hibridiziran makedonski entitet. A bidej}i istorijata dovolno poka`ala deka prvata linija na etnorazgrani~uvawe sekoga{ e voena toga{ ne treba da se bide mnogu umen osven strate{ki voenopoliti~ki da se instalira ONA i Ali Ahmeti. Koga podlogata ve}e e napravena toga{ voenite pohodi mo`at da zapo~nat.]e se dade po nekoj vdahnoven politi~ki proglas,potoa odredeni teritorii navodno }e se oslobodat,}e se vnese strav i nesigurnost, nekoi }e se ispoubijat drugi }e se maltretiraat treti }e se proteraat i raselat,}e ostanat samo kako nemi svedoci ru{evinite, napu{tenite domovi i dobro skrienite masovni grobnici. So toa etni~kata linija na teritorijalno, kulturno i istorisko razdvojuvawe kako prva faza e realizirana.Koga seto toa navodno }e zovrie toga{ umnite belosvetski i plemenski glavi zaklu~uvaat deka treba da dojdat mirotvorcite doma{ni i me|unarodni, kako vtora faza za da navodno plemenskiot sudir ne eskalira i sekako da se za{titat civilite.I na krajot kako treta faza doa|aat hordi od belosvetski intelktualci i politi~ari koi seto toa }e go zaokru`at vo forma na tolku posakuvan miroven dogovor (Ohridski dogovor).Dogovor koj mediumski }e se pretstavi kako vrv na sodejstvoto na nau~nata teorija i empirija vo ~ija ispravnost ne treba da se ima somne` bidej}i istiot e dlabokoumen i zasnovan na nau~na teorija i analiza i bezsomnenie potkrepen so dovolna doza empirija. I na krajot site se pobednici,nema porazeni,site se slo`uvaat deka na op{to zadovolstvo se verifikuva i priznava multietni~kiot karakter na op{testvoto i dr`avata, odnosno postoeweto na dva naroda edniot istoriski Albanskiot i eden hibriden makedonskiot koj doprva treba istoriski da se doka`e ili propadne, i po nekoja politi~ki marginalna etni~ka zaednica koja treba kako opravdanie

pred sovesta da go oo{testvoto i dr`avata.

dodefinira

multietni~kiot

kolorit

na

Ohridski i Majski Dogovor Ohridskiot miroven dogovor po svojata sodr`ina,su{tina i koceptualnost koj po mnogu ne{to potsetuva{e deka e izvle~en politi~ki supstrat od Dejtonskiot miroven dogovor za Bosna ja poka`uva{e tokmu taa skriena slika na dve voinstveni plemiwa koi pod pritisok na me|unarodniot faktor sklu~ile vremena mirovna spogodba za sozdavawe na eden politi~ki obrazec na slo`ena dr`ava koja treba da iznikne kako posledica na proklamiranata plemenska konsocijaciska voqa da se gradi nova politi~ka nacija koja treba da bide temelot na taa novoimenuvana dr`ava,soglasno poznatoto na~elo deka nacijata ja sozdava dr`avata a ne obratnoto.Vsu{nost edno od klu~nite pri~ini za voveduvawe na konsocijaciskiot model e da se predizvika prekin na aktuelnite konflikti i voenite sudiri na razli~nite etnosi koi opstojuvaat vo odredena nefunkcionalna dr`ava ili multietni~ka teritorija. Tezite na Erevan Fuere izneseni vo negovoto intervju dadeno za “Forum plus”ne samo {to mo{ne slikovito gi potvrduvaat ovie konstatacii,tuku nedvosmisleno gi razbivaaat site politi~ki zabludi deka Makedonija e suverena dr`ava : “koga stanuva zbor za postkonfliktni op{testva {irum svetot,}e vidite deka edinstveniot na~in rabotite da gi kanalizirate i da gi naterate instituciite da za`iveat i da funkcioniraat,e da napravite nekoj vid ramka {to }e dovede site ~initeli ili partii zaedno,da se soglasat na razgovor,za takva praktika bide vnesena vo parlamentot. Ramkata e Ohridskiot dogovor,koj e potpie{an od me|unarodnata zaednica,{to i dava osnova taa da se gri`i toj proces da se vrati vo parlamentot.” Stavot jasno uka`uva deka Makedonija ne se percepira kako suverena i samostojna dr`ava,tuku kako postkonfliktno op{testvo kade {to me|unarodniot faktor niz “Ramkata-dogovor” stanuva klu~en politi~ki faktor vo institucionalnata stabilizacija na takvoto op{testvo.A “ramkata-Ohridskiot dogovor” vsu{nost e osnovata za politi~ka implementacija na konsocijacijata vo Makedonija.

[vajcarija posle 1943 godina,Avstrija od 1975 do 1966 godina,Belgija od 1918 godina, Kipar,Holandija,Liban od 1943 do 1975 godina i posle 1989 godina,Malezija od 1955 do 1969 i posle 1971 godina, se samo istoriski pouspe{ni ili celosno neuspe{ni primeri od primenata na takviot konsocijativen model na gradewe politi~ki stabilni dr`avi.Vo Liban,Kipar i vo Malezija takvite konsocijaciski modeli neslavno propadnaa, Belgija se transformira vo federacija koja poleka no sigurno se raspa|a na dva dela Flandrija i Valonija,a vo Avstrija i Holandija takvite modeli se napu{tija.Seto ova uka`uva deka konsocijaciskiot model mo`e da bide dobro re{enie samo za prestanok na voenite sudiri no negovata primena na podolg rok o~igledno ima negativni posledici za odr`uvawe na mirot i sozdvaweto na polti~ki stabilni dr`avi.Tokmu zatoa sakam da napomenam deka so trajnata institucionalizacija na etno-plemenskite identiteti vo Makedonija ne se sozdavaat nikakvi preduslovi za nivno nadminuvawe kako bi postanale samo eden od mno{tvata gra|anski identite koj sekoj gra|anin vo sebe gi anticipira. Majskiot dogovor kako Hegelovska negacija na Ohridskiot nesamo {to go otslikuva vremeniot karakter na Ohridskiot tuku vo kontinuitet go odrazuva supstancijalniot politi~ki od na Albancite vo zakru`uvaweto na svojata politi~ka cel ili slo`ena etno konsocijativna dr`ava i nejzina federalizacija ili otcepuvawe od makedonskata dr`ava i podocna priklu~uvawe kon mati~nata dr`ava Albanija. Biljana Vankovska za Majskiot dogovor }e zapi{e: “Majskiot dogovor pretstavuva siguren ~ekor kon ofizijalizirawe na federativnoto ureduvawe {to se gradi dolu,na terenot. Formiraweto vlada po Badenterov princip e kraj na unitarna Makedonija, a Badenter vo Ustaven sud e kraj na pravnata dr`ava.E, sega zamislete kako }e izgleda federalna dr`ava bez vladeewe na pravoto,pa sami }e zaklu~ite {to toa realno zna~i”82 [to sleduva posle Majskiot mislam deka sega sekomu mu stanuva jasno.Jas samo u{te edna{ }e potsetam na jasnata izjava na Arben Xaferi ovoj pat zabele`ana vo vesnikot”Dani” od 11 Maj 2001 godina.Na postavenoto novinarsko pra{awe”Kako odgovarate na tvrdewata deka narodot od Kosovo,vo Albanija,

Makedonija i ju`na Srbija rabotat na sozdavawe na golema Albanija? Xaferi go ka`a slednoto: ”Nie sme podeleni na ~etiri i pove}e delovi:vo Crna Gora, Kosovo, Pre{evo i Makedonija.No nitu edno od ovie pra{awa ne e re{eno.Toa se otvoreni pra{awa koi sozdavaat golemi frustracii kaj Albancite. Albancite si gi baraat svoite prava i ako nivnite prava bidat odbieni,tie }e se obidat da najdat drug pat za svoite barawa.” 83 Povtorno tezata na Xaferizmot”site albanci vo edna Dr`ava” kako lek od frustracija.A koj e toj drug pat toa e ve}e videna rabota,so Kosovskoto scenario i voeniot konflikt od 2001 godina.A Xaferi so svojata filozofska konstrukcija na logosot pokraj Kosovo ve}e i Pre{evo go promovira vo dr`ava. Vakvite tezi na ovoj plemenski filozof koj neretko se povikuva na politi~kata praksa na [vajcarija po ~ij model treba da se gradi novata Mkaedonija voop{to nemo`at da se smestat vo politi~koto miqe na moderna [vajcarija.Xaferi so svoite plemenski tezi jasno zagovara postoewe na dve nacii vo Makedonija: Makedonci i Albanci.Toj ili neznae ili nesaka da znae deka vo politi~kata praksa na [vajcarija ne egzistiraat Germanci, Francuzi i Italijani tuku [vajcarci koi govorat germanski, francuski, italijanski i retromanski.Vo [vajcarija {vajcarskite gra|ani govorat ~etri jazici no imaat ~uvstvo deka pripa|aat na edna nacija-na {vajcarskata nacija. Ako ja saka i zagovara Makedonija kako [vajcarija ima li toj ~uvstvo deka pripa|a na makedonskata nacija deka e Makedonec koj govori albanski jazik ili pak ka`uva ne{to drugo deka e Albanec koj govori Albanski i koj slu~ajno i vremeno `ivee razdelen od drugite Albanci na teritorija koja geografski se poima kako Makedonija koja nemo`e susptancijalno po ime i prezime politi~ki da se zaokru`i kako dr`ava. Tie ne prifa}aat da se izjasnuvaat kako Makedonci od albansko poteklo zaklu~uva [kari} i dodava”nitu go prifa}aat postoeweto na makedonskata nacija kako politi~ki poim.’ ZO[TO? Na toa zo{to mo`e da se odgovori ako pro~epkame po na{ata memorijata i povtorno gi sogledame politi~kite naslagi koi se

talo`ea vo godinite pred i posle izbivawto na voeniot konflikt vo Makedonija vo 2001-ta godina.Tezite na Arben Xaferi dovolno bea postaveni na tloto na kriti~kata analiza.Ostanuva da se sogleda politi~ko-ideolo{koto deluvawe na klu~nite politi~ki figuri od toa vreme, Qub~o Georgievski i Dosta Dimovska.Veruvam so dovolen povod i pri~ina. A veruvam isto taka deka kaj site nas, vo na{ata memorija seu{te opstojuvaat politi~kite nebulozi koi po raspadot na Jugoslovenskata federacija i osamostojuvaweto na Makedonija pa se do denes bea plasirani i se u{te se plasiraat od odredeni politi~ki umovi od razli~na politi~ka i ideolo{ka proviniencija , i toa ne slu~ajno,i ne bez pri~ina.Jugoslavija be{e formata a Makedonija su{tinata na takvite brutalni i neprincipielni napadi i kvalifikacii. Jugoslavija od edni be{e okfalfikuvana kako srbokomunisti~ka imperijalna tvorba koja izvr{ila prisilno priklu~uvawe na Makedonija,od drugi deka Makedonija e Titoisti~ka ve{ta~ka tvorba od treti deka e vazalska zemja na Srbija i taka natamu. Umnite tezi velea deka : “Od 1945 do 1990 godina Makedonija be{e `rtva na titoisti~kata jugoslovenska diktatura” 84 “koga srbokomunistite go napravija dr`avniot udar za ostanuvawe na Makedonija vo Jugoslavija.” 85 “te{ki maltretirawa po zatvorite i site mo`ni vidovi na pritisoci {to mo`e{e da gi izmisli Titovata komunisti~ka dr`ava” 86 Toa se tezite na porane{niot mlad lider na VMRO dpmne Lub~o Georgievski koj od samiot po~etok na svojata politi~ka kariera be{e zvu~no pretstavuvan vo makedonskata i me|unarodnata javnost kako najgolem makedonski nacionalist i patriot.E za voqa na vistinata denes istiot toj Qub~o Georgievski e bugarski dr`avjanin i pratinik vo makedonskiot Parlamnet.Ironija na sudbinata ili sudbinata kako ironija na prevrtliviot ~ovek.Kako i da e sepak koga maskite definitivno padnaa so obelodenuvaweto na negovoto bugarsko dr`avjanstvo toj za kratko vreme javno demonstrira{e eden drug politi~ki agol niz koj treba da se opservira Makedonija.Niz edna javna polemika poso~i deka site

vidni Makedonci:Goce Del~ev,Dame Gruev,\or~e Petrov, Pere To{ev bile u~iteli na bugarskata egzarhija vo Makedonija, zemale plata kako {to veli toj od Bugarija i ja sproveduvale bugarskata vospitno obrazovna programa, bile Bugari,vo ista mera kolku i na{ite prerodbenici bra}ata Miladinovci koi sekade i vo sekoj moment se deklarirale kako Bugari (nebare toa im bilo `ivotna opsesija) i zboruvale za svojot maj~in jazik kako bugarski;a vrvot na negovata umna spoznaja e referendumot na Makedoncite vo 1871 godina koga so ferman od sultanot bil raspi{an spored nego sloboden referendum na koj pove}e od dve tretini od makedonskiot narod ja prifatile bugarskata egzarhija kako svoja.Taka spored Georgievski neslobodniot makedonec vo okupirana makedonija slobodno se izjasnuval na sloboden referendum.Verojatno treba da izvle~eme zaklu~ok deka okupacijata bila izvr{ena od milosrdie od edna demokratska vlast koja so demokratski fermani od sultani -demokrati raspi{uvale slobodni referendumi;neama zbor, eden {kolski primer na sovremena demokratija koja poka`uva kako voqata na sultanot se vodi od svetosta na “glasot na narodot”.[teta {to denes nemame takvi slobodni referendumi i izbori.Verojatno celata rabota e do sultanot i negoviot ferman. Negovite tezi se navistina nebulozni.Toj javno polemizira so Ivan Katarxiev,so Gane Todorovski i so Makedonskata akademija, pove}e da ne mu lepat etiketi na bugarofil,bidej}i toj toa ne bil. Pa se postavuva osnovnoto pra{awe:Koja budala zema nekoe drugo dr`avjanstvo a pri toa da ne poseduva vo sebe nekoe “filstvo” kon taa nacija i dr`ava? Nikoj ne e tolku naiven kako {to smeta Georgievski pa da ne ja znae procedurata i uslovite za zemawe Bugarski paso{.[to napi{al toj vo aplikacijata za Bugarski paso{? Edno e sigurno, sigurno ne napi{al deka ne gi qubi Bugarite i Bugarskata dr`ava,i sigurno ne napi{al deka dedomu bil srpski xandar. Vrvot na negovata nebuloza e mnogu pou~nata kniga za balkanskite vojni napi{ana spored nego od desetina vrvni istori~ari i politi~ari od Evropa i Amerika vo 1914 godina vo izdanie na Karnegi fondacijata, po koj povod neodamna se odr`ala i godi{nina vo Sofija na koja prisustvuval i nam dobro poznatiot B`e`inski.Vo knigata seta pou~nost se sveduva na tezata deka sekade vo nea se zboruva za Makedonija vo koja `iveeat

Makedonski Bugari.E poradi taa pou~nost Georgievski predlaga taa besplatno da se otpe~ati i besplatno da se podeli vo sekoja evropska dr`ava i na sekoj politi~ar koj ne{to zna~i bidej}i taa pretstavuvala na{ najva`en dokument koj dosega sme go imale vo race.I na golemo iznenaduvawe na Georgivski namesto taa da se slavi i vospeva (kako fermanot na sultanot) taa e izlo`ena na nevideni kritiki i nebulozno se tretira kako zagovor od strana na makedonskite intelektualci i politi~ari. Fermanot na Qub~o na krajot sepak zavr{uva pou~no,bara nacionalno pomiruvawe vo Makedonija.Samo ne e poznato koj so kogo }e se pomiruva? Makedoncite vo negoviot ferman gi nema nikade,ostanuvaat samo srbokomunistite od tipot na Katarxiev,Gane Todorovski,Bla`e Ristevski bidej}i ostatokot od prozvanite kako Lazo,Krste i Vera se mrtvi i od drugata strana ostanuvaat Makedonskite Bugari od tipot na Qub~o Georgievski,bidej}i Todor Aleksandrov i Van~o Mihajlov se isto taka definitivno mrtvi.Barem taka veli oficijalnata vistina osven ako ne se raboti za nekoja srbokomunisti~ka propaganda. I na krajot koga sme ve}e kaj predlogot na Georgivski za nacionalnoto pomiruvawe, se postavuva osnovnoto pra{awe: Kako da se pomirat Makedoncite so Van~o Mihajlov, koga toj smisolot na egiztenciumot na makedonskata nacija ja sveduva na titoisti~ka propaganda za odnaroduvawe na Bugarite vo Makedonija a deka Makedoncite se makedonci samo vo onoj smisol kako {to dalmatincite Hrvati se narekuvaat dalmatinci ili hercegovcite Hrvati {to se narekuvaat hercegovci: “Titovci zapo~naa so fizi~ki napadi vrz bugarskata inteligencija i site vlijatelni Bugari.Istovremeno zapo~naa sistematska propaganda deka Makedoncite se odelna narodnost,a ne Bugari.Ovaa demagogija so geografskoto ime dostigna ogromni razmeri. Verno e, deka nie pokraj na{eto bugarsko ime sme se narekuvale i makedonci,no samo vo onaa smisla kako dalmatincite Hrvati se narekuvaat sebesi dalmatinci,ili hercegovcite Hrvati se narekuvaat i hercegovci. Vo Makedonija Turcite, Grcite i Aromanite isto se ozna~uvaat i kako Makedonci.” Ovie nadri istori~ari kako da zaboravaat,vo svojot aktuelen plemensko-ideolo{ki trans-koja e edna od najgolemite vistini?

Vistinata,-deka sekoja istoriska vistina ako e samo vistina na grupa elitomani,a ne vistina koja svojot konstrukt go opravduva pred liceto na vrednosniot supstrat na nastanot,vo edna dolgoro~na ekstrakcija na vremeto, ne e ni{to drugo osven dogmatizacija na svesta so nejzino te`nenie Makedonija da se pretstvavi vo edna plemensko-mitomanska dimenzija. Lesno e denes koga mislata e zarobena vo etno-plemenskata esencija za satanizacija na Makedonija i Makedonecot da se ispi{uva poslednata vistina,deka nie sme nemoralni deca na | avolskiot pakt na bol{evicite so komunizmot,ili vo edna memoarska trivijalna ekstrakcija na egzarhiskiot moral od 1913,da se pi{uva deka sme odnarodeni deca poradi nemoralniot brak na srbomanstvoto i bol{evi~kiot komunizam,dodeka niz etno liberal-demokratijata perfidno se pottura,so novo lice,staroto i dobro poznato bugaro-mito-manstvo,so site svoi refleksii na paramilitarizam, rasizam, ksenofobija, verska omraza i politi~koekonomski kolonijalizam. No ovie nadri istori~ari zaboravaat ili ne ja svatile su{tinata na filozofskata dimenzija na Ni~e koj sepak vo “Za {tetnosta i korisnosta na istorijata za `ivotot”zapi{al: “Ne{to na {to na{eto vreme so pravo e gordo, e negovoto istorisko obrazovanie,ovde se obiduvam toa da go razberam kako negova {teta, negova slabost i nedostatok,duri veruvam deka site boleduvame od razornuva~kata istoriska groznica i deka vo najmala raka treba da osoznaeme deka od nea boleduvame…..istori~arot poradi svojot tesen videokrug, deluva potpolno neosvesteno. pa poradi toa toj objektivnosta ja izvlekuva od odmeruvaqeto na minatite mnenija i dela soglasno op{to svetskoto mnenie na momentot i od nego go izvlekuva kanonot na site vistini,pa taka minatoto go prilagoduva na sovremenata trivijalnost.”87 Bugarski vetrovi Trivijalnosta na Qub~o i negovite paranoidni tezi za srpski agenturi i “KOS” strukturi infiltrirani vo Makedonija i negovoto VMRO se dobro poznati i toa mnogu od poodamna.Se ima svoja istorija,svoj povod i pri~ina.

Ne slu~ajni bea partiskite previrawa koi kulminiraa vo Avgust 1997 godina koga mnogumina istaknati ~lenovi od VMRO na brutalen na~in bea politi~ki likvidirani od partiskiot vrv i politi~kiot `ivot vo Makedonija.Vetri{tata i toga{ duvaa od Sofija.Toga{ partijata su{tinski vo vrvot se rascepi na Makedonisti predvodeni od toga{niot generalen sekretar Boris Zmejkovski i bugarofili predvodeni od dvoecot Georgievski-Dimovska.Vrvot na konfliktot doa|a do svoj potpoln izraz so podeleniot stav vo Izvr{niot komitet na VMRO dpmne po povod zavzemaweto stav za odr`uvawe panihida na Todor Aleksandrov.Od toj moment na ideolo{ki rasep be{e pra{awe na vreme koga }e zapo~nat bugarofilskite ~istki vo partijata protiv site onie koi glasaa protiv “sofiskiot predlog” za odr`uvawe panihida na Todor Aleksandrov.Georgievski poradi svoite ve{ti manipulacii seta rabota ja izvrte i ja pretstavi kako partiska borba i ras~istuvawe so neprincipielnoto biziis-lobi kriloto vo koe se infiltrirani razni srpski agenturi i “kos” strukturi,koe neprincipielno ja koristi partijata za ostvaruvawe na biznis i stranski prosrpski interesi.Toa be{e formata na Georgievski,zad koja ve{to se prikri su{tinata na konfliktot.A seta su{tina na konfliktot kako {to spomnav be{e bugarofilskata opcija na Dosta Dimovska ve}e jasno uo~ena od strana na mnogu ~lenovi od vrvot na partijata za {to be{e podneseno i potpi{ano pismeno barawe od strana na pove}eto ~lenovi na Izvr{niot komitet na partijata do Georgievski za razre{uvawe na Dimovska od potpredsedateskata funkcija vo partijata.Logi~no be{e Georgievski kako neospren partiski sultan avtoritet koj suvereno gi pi{uva{e partiskite fermani i koj po filozofijata na turskiot sultan go ima{e “}atipot” daruvan direktno od Alah da sudi i kaznuva ,da odnese ubedliva partiska pobeda, taa 1997 godina,a 1998 godina gi dobi parlamentarnite izbori i stana makedonski premier.Taka Georgievski svesno politi~ki go likvidira{e politi~koto krilo na makedonistite vo partijata.Me|u mnogute istaknati partiski aktivisti svesno go eliminira{e osnova~ot na partijata i generalen sekretar na partijata Boriz Zmejkovski i ugledniot makedonski biznismen ^edo Radomirovi} dolgogodi{en klu~en finansier na partijata i ~len na partiskiot Izvr{en komitet.Negovata politi~ka likvidacija be{e najbesramnata i najpodlata voop{to videna vo istorijata na politi~ko-ideolo{kite presmetki.Na vonredno svikaniot Centralen

Komitet od nekoi politi~ki ligavci i poltroni besramno bea iska`ani mno{tvo nebulozi i gadosti,za koi slobodno mo`e da se ka`e deka se “lu|e” koi nemaat svoja ideologija no sekoga{ ja odbiraat ideolo{kata strana na pobednikot,vo ovoj slu~aj toa be{e utre{niot Makedonski Bugarin Qub~o Georgievski. Tie sekoga{ se dobrite poslu{nici na partiskiot {ef.^edo Radomirovi} koj va`e{e me|u partiskoto ~lenstvo za ugleden i istaknat partiski aktivist, dolgogodi{en finansier i ~len na Izvr{niot komitet,od taa besramna govornica be{e javno okvalifikuvan bez ronka sram i moral kako ~ovek-neprijatel so koj Todor Aleksandrov bez dvoumewe razgovaral samo so silata na oru`jeto, i blagodarenie tokmu na toj Todor Aleksandrov ,denes toj “golemiot ”poltron -patriot glasnogovornik-ligavec se vika Naumov a ne Radomirovi}. Aleksandar Dinevski , toga{en ~len na Izvr{niot komitet na partijata i klu~niot ~ovek koj ja obelodeni aferata so prislu{kuvaweto i partiskata neprincipielna vme{anost na SDSM vo strukturite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, be{e u{te edna politi~ka `rtva od taa neprincipielna ideolo{ka presmetka. Ovie lu|e bea politi~ki markirani za politi~ka likvidacija direktno poso~eni od nekoi ekstremni politi~ki strukturi vo Sofija. Vo sekoj slu~aj ovie politi~ki `rtvi nasproti site politi~ki traumi sepak denes imaat li~na satisfakcija.Denes site enigmi se razre{eni. Koj be{e vo pravo toga{, poka`a vremeto i neprincipielnoto i kriminalno vladeewe na Georgieski kako Premier i Dimovska kako Vicepremier i Minister za vnatre{ni raboti.Koj denes govori za Makedonski Bugari?Koj denes ima Bugarski paso{?Koj denes zagovara podelba na Makedonija po etni~ki granici? Koj vo Makedonija go promovira{e predsedatelot na kanadskiot ogranok na MPO Gor|i Mladenov? ^ovekot koj vo 2000 godina mu pi{uva{e pismo na Arben Xaferi, vo koe mu predlaga Makedonija da bide podelena pome|u Bugarija i Albanija.^ovekot koj besramno vo taa ista godina na promocijata na organizacijata na bugarite vo Makedonija “Radko” (zabele{ka,”Radko” e nadimakot na Van~o Mihajlov) pred novinarite ja dade slednata izjava:”Koga vo Makedonija bi postoela demokartija, vie site bi se izjasnile kako Bugari”.Koj e Valdimir Paunkovski, pretsedatelot na zdru`enieto “Radko” koj na po~etokot na promocijata }e izjavi;

“Idejata za nekakva makedonska nacija ja lansira{e Srbija,koja saka{e da doka`e deka Bugarite od Makedonija se razlikuvaat od svoite sonarodnici vo Bugarija.Makedonija e objekt na golemosrpskata zavojuva~ka politika u{te od sredinata na 19 vek,no tretiraweto na Bugarite vo Makedonija kako ju`nosrbijanci nema{e nikakva osnova, pa Bugarite od Makedonija preku bra}ata Miladinovi, Kiril Pej~inovi}, Grigor Prli~ev i mnogu drugi visoko go izdignaa bugarskiot duh vo Makedonija kako kolevka na bugar{tinata.” I da ne zaboravime Jove Kekenovski od VMRO-VMRO toga{ jasno poso~i deka na promocijata na zdru`enieto “Radko” prisustvuvale mnogu rodnini na mnogu aktivni ~lenovi i pratenici na toga{ vladea~kata partija VMRO na Qub~o Georgievski. Samo na politi~ki slepiot seu{te ne mu e jasno zo{to denes Georgievski zagovara nov berlinski kongres na balkanot.Namesto germanski sega se bara nekoj nov ruski Bizmark.Negovata filozofija na bugarski revizionizam jasno uka`uva deka toj ne se pomiruva so odlukite na berlinskiot kongres od 1878 godina, koga e poni{ten Sanstefanskiot mir,koga Rusija im ja prepi{uva na Bugarite celata oslobodena makedonska i trakiska teritorija. No kako i da e Georgievski zamina od partijata,poto~no ka`ano be{e izbrkan od nea,bidej}i povtorno so oreol na Makedonski Bugarin se obide so istoto izliteno scenario na srpski agenturi da manipulira so ~lenstvoto i partijata. Dosta Dimovska ja do`ivea istata sudbina. Sogleduvaj}i nekoi fakti od moralen,politi~ki i ideolo{ki aspekt mislam deka sega stanuva pove}e od jasno kako i zo{to vo vremeto na nivnoto vladeewe vo koalicija so Xaferi se pojavi voeniot konflikt vo 2001 godina.Pove}e godi{nata svesno poturana filozofija na Xaferizmot i Qub~evizmot na tloto na makedonskata politi~ka praksa direktno gi producira{e preduslovite za posakuvaniot konroliran voen konflikt pome|u Makedoncite i Albancite. Makedonija treba{e da se pretstavi kao imperijalna post-jugoslovenska ostav{tina vo koja antagonisti~ki opstojuvaat mno{tva od etnosi koi nemaat supstancijalen obrazec samostojno i samosvesno da tvorat edno op{testvo na so`ivot a kamo li da sozdadat i odr`at funkcionalna dr`ava.Vo toj kontekst

kako dopolnenie dovolno govorat politi~kite mantri na Ermira Mehmeti,koja se po~esto izfrla neprimerni politi~ki kovanici pri nejzinata kvazi politi~ka analiza.Pojmovite kako {to se :”vo albanskiot del na dr`avata” 88(zna~i Makedonija ve}e e na dva dela albanski del i vtoriot del kako {to taa go definira “preostanatiot del od dr`avata” ), “albansko-makedonski odnosi”89(jasno izrazuvawe deka Makedonija ne e dr`ava tuku edna konfliktna postimperijalna teritorija na dva etnosa zaglaveni vo svojot etno-antagonizam), “terminot “etni~ki Makedonci”90 samo uka`uva kako politi~kiot supstrat na Makedonskiot demos se razvodnuva na proto-nivo na etni~ka zaednica koja ne poseduva supstancijalnost za tvorewe na sopstvena dr`ava so svoe ime i suverenost.Za toa dovolno govori ova re~enica na Mehmeti: ”Etni~kite Makedonci mora da svatat deka Albancite kako relevantna zaednica baraat da bidat del od re{enieto za imeto.” 91I seto toa suptilno se podveduva kako etni~ki problem na makedonskiot etnos koj ja ko~i dr`avata za vlez vo NATO,pa vo toj kontekst veli deka toa e :”…odraz na voqata na Albancite da pridonesat vo re{avaweto na eden problem koj se zakanuva da ja zagrozi NATO perspektivata na Makedonija. NATO e interes na site etni~ki zaednici vo zemjata podednakvo vklu~itelno i na Albancite.Zatoa re{avaweto na sporot so imeto e isto taka interes na site zaednici,vklu~itelno i Albancite.”92 Makedonija post-imperijalen zaostatok Vakvoto istorisko potsetuvawe be{e neophodno za da se dojde do poznatite tezi na Majkl Volcer preku koi mo`e da se sogleda vistinskata pozadina na predhodno navedenite politi~ki nebulozi koi bea preduslov za politi~ki voved na konsocijacijata vo Makedonija. Volcer osvrnuvaj}i se na pri~inite za pojavata na konsocijacijata vo eden istoriski kontekst poso~uva deka taa so svojata pojavnost i politi~ka praksa mo`e da se smesti pome|u predmodernite multinacionalni imperii i modernite naciitedr`avi.Toa vsu{nost se onie slobodno lebde~ki postimperijalni multi miks zaednici vo koi opstojuvaat site karakteristiki na edno imperijalno nasledstvo a koi se odlikuvaat so edna op{ta

izme{anost i isprepeltenost na etnosi, religii i kulturi i ~ii vlijanija se tolku mnogu silni {to nedozvoluvaat pojava na edno vzaemno supstancijalno edinstvo i homogenost kako nu`ni pretpostavki za sozdavawe na nacija-dr`ava. Zatoa spored nego Konsocijacijata zna~i edna istoriska nu`nost na zaedni~ko `iveewe na razli~nite etnosi so site svoi kulturni specifiki a ne eden sloboden izbor na partnersko zaedni~ko `iveewe. Vo toj kontekst te{ko mo`e da se ka`e deka tie se izraz na edna dobrovolna federacija.Nivniot izbor e premnogi stesnet kako {to poso~uva Gelner i edinstveno kako alternativa preostanuva ili “neprisilna dobrovolna preselba na golemi masi naselenie ili genocidod i etni~koto ~istewe.”93 Vakvi tendencii na Gelnerovi alternativi ve}e podolgo vreme se zagovaraat vo Makedonija.Tezite na nekoi umni akademski glavi kako {to bea onie na akademik Efremov za dobrovolna preselba na golemi masi lu|e i iscrtuvawe na novi balkanski granici seu{te se sve`i vo na{ite se}avawa.Takvite alternativi se{te neizleguvaat od glavata na nekoga{niot lider na VMRO-dpmne i nekoga{en premier na Makedonija: “Makedonija koja ve}e funkcionira kako federativna dr`ava treba da se podeli”94 “dr`avite granici da se odredat spored etni~ki princip.”95 Su{tinata na Volc e jasna, deka kako pojdovna sostojba za pojavata na konsocijacijata e nekoj imperijalen poredok koj od mno{tvo pri~ini ve}e nepostoi,odnosno se raspadnal.Takvata post-sostojba ja nalaga politi~kata potreba od konsocijacija vo tie op{testva i zaednici kade nepostojat op{ti supstancijalni uslovi za izgradba na samostojna nacija-dr`ava.Konsocijacijata sega ja ima istata onaa uloga {to nekoga{ ja imala mo}nata imperija, da bide garant za odr`uvawe na mirot i stabilnost,na tolerancijata i so`ivotot,da ja odr`uva koegzistencijata na etni~kite zaednici. Vo toj kontekst Volcer zaklu~uva: “Konsocijacijata kako postimperijalna dr`avna zaednica na dve ili pove}e nacii,od koi nitu edna ne e dominantna ili mnozinska pretstavuva nov moderen,liberalen ili demokratski pat za ureduvawe na koegzistencijata na naciite.Toa e pat na neizvesnost,bidej}i takviot anga`man na sozdavawe na “zaedni~ka ku}a” vo princip e dogovoren (Ohridski dogovor) i bara postojano dogovarawe (Majski dogovor).Za imperijata

mo`eme da re~eme deka e avtokratska konsocijacija (Kakva {to be{e Jugoslovenskata niz ednopartiskiot sistem), dodeka nejzinite moderni nasledni~ki se obidi za demokratska konsocijacija.”96 “Kako postojana i najgolema opasnost koja lebdi nad takvite multinacionalni dr`avi e raspadot na nacii-dr`avi.Verojatnosta od takov raspad predizvikuva strav i nedoverba prema partnerskite zaednici.Konsocijaciite sekoga{ zad sebe imaat odredena istoriska nu`nost na miroqubiva koegzistencija,bidej}i nivniot raspad bi dovel do gra|anska vojna.Stravot i nedoverbata dobivaat potstrek vo onaa mera vo koja kaj drugata nacija se uo~uvaat te`nenijata za odvojuvawe ili pretvoruvawe vo samostojna nacija-dr`ava.Drugata nacija mo`e da pobuduva opasnost od separatizam ili od unitarizam.” 97 Zarem ova ne ni dava edna politi~ka sogledba deka makedonskiot obrazec na konsocijacija po~iva na edna krevka ramnota`a na odredni faktori preku koi se gradi politi~kata mo} na zdru`enite etnosi,i deka ovie faktori kako {to poka`uva makedonskata politi~ka praksa voop{to ne se stati~ni,tuku deka se ~esto podlo`ni na nenadejni i nepredvidlivi promeni tvorej}i eden konsocijaciski sistem na strav i nedoverba kade me| unacionalnata netrpelivost i mo`nite me|usebni sudiri stanuvaat del od makedonskoto sekojdnevie i deka me|uetni~kiot sudir mo`e da izbie vo sekoj moment. 3.KONSOCIJACISKI KARTELI I NIVNATA ULOGA Dosega{nite sogledbi na politi~kata praksa vo Makedonija go nametnuvaat osnovnoto pra{awe, a toa e kako funkcionira konsocijaciskiot model na demokratija,odnosno koi se su{tinskite akteri i koi se nejzinite politi~ki pravila preku koi se ostvaruva sekojdnevata politi~ka igra. I ako od dosega{nata analiza ve}e naslutuvame deka se raboti za nekoi zadkulisni politi~ki igri preku koi treba da se raznebiti makedonskata dr`ava toga{ so pravo se nametnuva i pra{aweto na koj na~in toa bi mo`elo da se realizira? Dali se toa samo osameni apokalipti~ni lideri koi po igra na slu~ajnosta se na{le vo sredi{teto na politi~kite zbidnuvawa i koi sepak nemaat klu~no vlijanie vo krajnoto definirawe na

politi~kite smernici na dr`avata ili pak se su{tinski politi~ki eliti vodeni od apokalipti~ni scenarija i koi sepak ja krojat krajnata sudbina na dr`avata i nejzinite gra|ani.. Spored Lijphard poimot konsocijaciska demokratija ozna~uva ”… vladeewe na kartelite na elitite so tendencija da se izvr{i preobrazba na demokratijata od edna fragmentirana politi~ka kultura vo stabilna demokratija.”98 Vsu{nost toa pretstavuva eden model za stabilizirawe na politi~kata sostojba vo edno krajno angagonisti~ki podeleno op{testvo i toa preku politi~ka intervencija na politi~kite eliti niz prizmata na {irokata lepeza na kompromisni dogovori. Vsu{nost Lijphart zagovara takanare~ena politika na akomodacija koja se vodi po odredeni pravila na politi~kata igra koi predstavuvaat me{avina od proceduralni pravila i op{tite smernici vo politikata a koi opretstavuvaat eden specifi~en politi~ki orientir na politi~kite eliti.Lijphart naveduva 7 takvi pravila.Pravila od koi mo`e da sogledate kako funkcionira politikata na politi~kite eliti vo Makedonija: 1.Politikata e seriozna rabota:elitite ja sva}aat politikata kako seriozna rabota i usmereni se kon nejzinite rezultati. (Makedonskite gra|ani konstatno se izlo`eni na medumska tortura i za najbanalna politi~ka odluka se ubeduvaat deka se nao|aat pred istoriska odluka.) 2.Soglasnost za nesoglasnosta: ideolo{kite razliki pome|u blokovite se sva}aat kako realnost koj nemo`e i netreba da se menuva. 3.Samitska diplomatija:Vlasta e vo racete na elitite koi za glavnite problem raspravaat i odlu~uvaat na svoite sobiri na vrvot.(Vo makedonija se aktuelni takanare~enite lidrski sredbi na golemata ~etvorka.Nitu edna odluka nemo`e da se donese ili pak da bide validna ako ne e usoglasena na edna vakva samitska,liderska sreba.)_ 4.Srazmernost:Vo re{avaweto na problemite i raspredelbata na dr`avnite sredstva se primenuva na~eloto na srazmernost.Toa ne e samo na~elo na odlu~uvawe,tuku i metod za neutralizirawe na potencijalnoto nezadovolstvo na blokovite. 5.Depolitizacija:Posebno osetlivite problemi ad hok se depolitiziraat i nastojuvaat da se re{at so kompromis.(Slu~ajot so

Ustavniot sud vsu{nost poka`a deka denes sekoja odluka vo Makedonija mo`e da se definira kako politi~ka odluka na koja i treba itna depolitizacija-institucionalna i pravna.Vsu{nost se nametnuva edna praksa na op{ta perverzija,koga pravoto se definira kako politika a plemenskata politika kako pravo.) 6.Tajnost:Pregovaraweto pome|u liderite na blokovite skreno e od o~ite na javnosta so cel da se obezbedi fleksibilnost na akterite koja e nu`na za postignuvawe na kompromisni re{enija. (Majskiot dogovor e najsve` primer ne samo za tajnosta na pregovorite tuku i za toa {to se dogovara.Interesno e tuka da se spomne kako mnogu dene{ni kvazi analiti~ari koi o~igledno ne go poznavaat obrazecot na konsocijalizmot i ulogata na politi~kite karteli se doveduvaat vo konfuzija koga davaat ocenka za makedonskata demokratija. Dane Talevski od Institutot za demokratija so svoite politi~ki analizi e klasi~en primer na edna takva neupatenost ~ii analizi i zaklu~oci vo najmala raka deluvaat naivno i sme{no.Ne znaej}i za principite na tajnosta i samitskata diplomatija vo dogovaraweto na politi~kite karteli i neupaten vo modelot na konsocijalizmot toj celata politi~ka analiza ja postulira na funkcionalnosta na demokratijata, neuviduvaj}i deka Makedonija nema demokratija bazirana na koncept na liberalna parlamentarna demokratija pa da se ocenuva nejzinata funkcionalnost niz ulogata na parlamentot,tuku na koncept na konsocijaciska demokratija koja e sosema razli~na od liberalnata demokratija,~ija funkcionalnost se odmeruva spored konstruktivnata uloga na liderite na politi~kite karteli.Toj dava edna vakva analiza: ”Vo funkcionalni demokratii mestoto za postignuvawe politi~ki dogovori e vo parlamentot,{to kaj nas po nekoe nepi{ano pravilo se isklu~uva.Pa vo toj kontekst toj zaklu~uva:”Ako politi~kiot dijalog se vodi vo Sobranieto,toga{ politi~arite se izlo`eni pred javnosta i nemo`at da manipuliraat.Kaj nas se nametna praktikata da se isklu~i javnosta preku partiski pregovori na zatvoreni sredbi me|u partiskite lideri vo razni klubovi i restorani,pred koi novinarite gi ~ekaat liderite koi soop{tuvaat {to im odgovara,so cel da si go zgolemat rejtingot.”99 Vo ista takva zamka zapa|a i univerzitetskiot professor Savo Klimovski,koj veli:

“Dr`avnite institucii se zalo`nici na vospostavenata praktika od periodot na vojnata vo 2001 godina,partiskite lideri na najgolemite partii od Makedonskiot i albanskiot blok,na neformalni sredbi da re{avaat za sudbinata na dr`avata.”100 Osven toa toj poradi svojata neupatenost nemo`e da sogleda deka konsocijalizmot vo edno polarizirano multietni~ko op{testvo e traen model na politi~ko ureduvawe na dr`avata,pa poradi toa toj i dava nekoi svoi naivni zaklu~oci: “Pod obrazlo`enie deka Ramkovniot dogovor ne e ispolnet vo site negovi segmenti,prodol`uva praktikata na liderski sredbi da se pregovara kakvi zakoni da se donesat.Ovaa praktika rezultira so sveduvawe na dr`avnite institucii na ~ista forma bez nikakva sodr`ina”.101 Sli~na e sostojbata i so univerzitetskiot profesor Vlado Popovski102, koj zaklu~uva deka vo pregovorite ne se trgnuva od interesite na dr`avata,tuku od partiskite interesi.I toj ne sogleduva deka logikata na konsocijalizmot dr`avata ja postavuva na edno poinakvo ne reprezentira~ko nivo. Partiite kako reprezenti na segmentite se vodat od interest na segmentot koj go zastapuvaat i tokmu toj interes e glavniot motiv za odr`uvaweto na samitskite sredbi na liderite.Vo konsocijalizmot su{tinata e postulirana na interesot na reprezentira~kite segmenti niz ~ija celosna ili delumna realizacija se doa|a do sozdavawe na edno zdravo funkcionalno dr`avno jadro kako celina.Vo konsocijalizmot dr`avata su{te ne e supstancijalna su{tina, taa treba da stane ili da se producira onoj moment koga }e se iscrpat odnosno poistovetat su{tinskite interesi na segmentite so celinata na dr`avata.Zatoa konsocijalizmot se postulira na osnovnoto na~elo na konsenzusot.Ako ni{to drugo ovie “eksperti” treba barem da slu{aat {to govorat me| unarodnite emisari vo Makedonija i se }e im stane jasno.Za da im stanat rabotite pojasni,eve {to veli Fuere: “ona {to postohridski se smeta{e za re{eno pra{awe,sega naedna{ povtorno se pojavi na povr{inata kako problem!Ne e nikakva tajna deka mandatarot nema{e vospostaveno nikakvi odnosi so liderot na glavnata partija vo albanskiot blok(segment).Linijata na EU,ottoga{ do denes e konzistentna,a se sodr`i vo stavot deka za da se izgradi tolku potrebniot konsenzus i za da se osigura deka idnata vlada }e bide uspe{na

vo svoite reformi,be{e neophodno da se sozdade klima na doverba me|u site politi~ki lideri(lideri na segmentite).Na{iot pristap be{e mnogu jasen-deka vo sekoj segment mora da ima dijalog.”Eve ja i izjavata na Rafiz Aliti potpretsedatelot na DUI: ”Nie ne go priznavame legitimitetot na ova Vlada-za nas taa e legalno izbrana,no go nema legitimitetot od Albancite.”A kolku e zna~aen legitimitetot na albanskiot segment mo`e da se sogleda i od izjavata na SAD ambasadorot Xilijan Milovanovi}, koja DUI ja promovira vo ramnopraven pregovara~ki partner na vladata:”… politi~kiot dijalog pome|u premierot Gruevski i liderot na DUI,Ali Ahmeti.Za nekoi raboti od toj dijalog be{e postignata celosna soglasnost i se dogovoreni aktivnosti {to dvete strani treba da gi prevzemat za nivna celosna realizacija.”) 7.Vladata ima pravo da vladee:”Rabotata na vladeeweto” ja obavuva vladata koja formalno zavisi od doverbata na parlamentarnoto mnozinstvo,a stvarno e vo mnogu ne{ta apsolutno nezavisna od nego.Vladite vsu{nost deluvaat kako vonparlamentarni ili “delovni” kabineti a premierot e navistina primus inter pares.(I tuka mo`e da se sogleda kako makedonskite neupateni politi~ki komentatori i analiti~ari konfuzno gi sogleduvaat i analiziraat politi~kite sostojbi.Talevski od Institutot za demokratija se ~udi zo{to liderot na najgolemata vladea~ka partija ,go ima posledniot zbor za site pra{awa vo dr`avata.Kako {to veli : “Toj i negoviot tesen krug sorabotnici,za se pregovaraat i dogovaraat,a posledica na toa e otsustvo na alternativni re{enija.Za da imame vistinska demokratija treba da se distribuira politi~kata mo}.Za da se postigne ova, preduslov e da se demokratiziraat partite.” 103 Poradi samiot obrazec na konsocijacijata ne se dozvoluva demokratizacija na partite a toa stoi i vo politi~kata teorija za konsocijalizmot kade liderot na partijata i premierot se primus inter pares . Demokratizacijata na partite odnosno na politi~kite karteli e nevozmo`na se dodeka postoi konsocijacijata kako politi~ki ramka za politi~ko deluvawe.Samo so nejzina zamena i voveduvawe na mnozinskata liberalna demokratija e vozmo`no otvorawe procesi na demokratizacija.)

Vo sekoj slu~aj vakvata politi~ka postavenost na politi~kite akteri i politi~kite pravilo nametnuvaat nekoi otvoreni pra{awa. Kako prvo se postavuva osnovnoto pra{awe:Dali voop{to e mo`no vakvata konsocijaciska demokratija da producira pred se politi~ka konsolidacija na dr`avata i op{testvoto i da dovede do realno `avivuvawe na vistinskata gra|anska demokratija,i dali vakvata konsocijaciska demokratija voop{to mo`e da se nare~e demokratija ako taa se postulira na suverenoto vladeewe na politi~kite eliti,na kartelite na elitite koi ne treba da zaboravime deka politi~kata praksa poka`a deka ~esto se kontrolirani i usmeruvani od voqata na oligarhiskite strukturi.Seto ova uka`uva deka se raboti vo su{tina za eden krajno nedemokratski obrazec koj se odlikuva so visok stepen na otsustvo na realnoto,vistinsko politi~ko partipicirawe na gra|anite.Makednoskta politi~ka praksa ovoj hendikep go poka`a vo seta svoja svetlina. Kako vtoro,politi~kata praksa vo Makedonija poka`a deka liderite na etni~kite konsocijativni segmenti politi~ki profilirani niz plemenskite politi~ki partii voop{to ne se vo sostojba da produciraat stabilnost i konsolidacija na demokratijata bidej}i uporno opstojuvaat na konfliktot.Tuka voop{to ne se gleda politikata na akomodacijata koja spored Lijphart se definira kako vnimatelno specificirano barawe deka pra{awata koi gi delat polariziranitte blokovi treba da gi re{avaat liderite koi se ubedeni vo neophodnosta od spogoduvawe.Poznava li politi~kata praksa vo Makedonija ne{to takvo? I ako vo odredeni momenti mo`at da se sogledaat takvi tendencii od strana na koalicionata konsocijaciska vlada toga{ vedna{ se javuvaat opozicionite plemenski partii so eden prizemen plemenski re~nik istoto da go minimiziraat i neutraliziraat kako pridobivka. Dovolno objasnuva slednava tezata na Arifi: “.“Uveruvawto i ubeduvaweto deka kolku e pogolemo poltronstvoto na kooptiraniot albanski partner vo vlasta,tolku i nivnata gri`a kon dr`avata e pogolema.” 104 Ili tezata na Mehmeti:”DPA ne e partner,tuku marginalen i bezideen akter vo Vladata.” 105 Vakvite tezi samo potvrduvaat deka plemenskite eliti ne se vodat od politkata na akomodacija na svoite etno-plemenski stavovi tuku se poo~igledno e deka se vodat od politikata na ograni~ena

agresivnost, odnosno za akomodacija na institucionalniot kontekst na dr`avata soglasno rigidnite etnoplemenski barawa. Kolku brutalno i rigidno se nametnuva makedonskiot obrazec na konsocijaciskata demokratija niz koj treba da se profilira institucionalnata akomodacija na dr`avata mo`e da se sogleda i od se poizrazenoto neprincipielno insistirawe na me|unarodnata zaednica za neophodnosta od politi~ki dijalog pome|u partiite.Takvi konkretni me|unarodni insistrawa i politi~ki pritisoci ima{e koga se nametna potrebata od vospostavuvawe na politi~ki dijalog pome|u VMRO i DUI.Tuka samo sakam u{te edna{ da napomenam, a ne izleguvaj}i pri toa od sodr`inata na problemot deka takvoto insistirawe na me|unarodnata zaednica ~esto predizvikuva zbunetost i konfuzija kaj mnogu samonare~eni politi~ari i politi~ki analiti~ari.Tie o~igledno go pla}aat hendikepot na sopstvenata neupatenost i politi~ka neobrazovanost. Vo sekoj slu~aj bez ogled na somnitelnata politi~ka uloga na DUI,treba da se istakne deka konsocijacijata nu`no opredeluva dijalog pome|u etni~ki segmentiranite konsocijaciski eliti, a DUI sepak e eden od strukturata na klu~nite ~initeli na kartelite na elitite i eden od klu~nite faktori koj posle konfliktnata 2001 godina nametna politi~ka razmisla za porigidna i poeksplicitna primena na konsocijaciskata demokratija vo Makedonija. Intervjuto na SAD ambasdorkata vo Makedonija Xilijan Milovanovi} dadeno za A1 televija ne samo {to uka`uva na taa neprincipielnost na me|unarodnata zaednica tuku eksplicitno poso~uva za edna kontinuirana sorabotka me|u politi~kite etnolideri.Po eksplicitna potvrda od toa deka vo Makedonija so site mo`ni politi~ki pritosoci se nastojuva da se odr`i etno konsocijacijata i ulogata na politi~kite karteli nema.Taa veli :”..site da vidat deka se vodi kontinuirana sorabotka me|u politi~kite lideri vo site partii.”106 Kako i da e edno politi~ko ne{to stanuva kristalno jasno a toa e deka kartelite na elitite se povikani da vodat politika na akomodacija, no toa za makedonski priliki ne zna~i nivno definitivno napu{tawe na etnoplemenskata matrica i izlitenite kvazi argumenti za egzistencijalna zagroszenost na nivnata etni~kata zaednica,tuku tokmu obratnoto edno ekstremno

dimenzionirawe na etno-plemenskata kauza vo slu~ajov albanskata niz ~ija rigidnost treba da se izvr{i akomodacija,adaptacija na dr`avnoto ureduvawe na Makedonija soglasno asimetri~nata preferencija na gradewe multitni~ka dr`ava. Od druga strana pak politi~kata praksa poka`a u{te edno polit~ko ne{to i toa dovolno jasno,a toa e deka kartelite na elitite ne se otka`uvaat od maksimalisti~kite etnoplemenski interesi kolku i da e postignato institucionalnoto prilagoduvawe na dr`avata soglasno rigidnosta na etnoplemenskite barawa; deka na sekoi izbori igraat na taa karta,na kartata na etno-plemenskiot naksimalizam i sekoga{ koga se vo opozicija gi radikaliziraat plemenskite maksimalisti~ki interesi. Majskiot dogovor e klasi~en primer na edna takva opoziciona maksimalisti~ka etno pozicija, {iroko podr`an a verojatno i iniciran od me|unarodnata zaednica. Seto ova go isfrla na povr{ina ve}e dobro poznatiot problem na vakviot konsocijaciski sistem,deka negova najgolema slabost e toa {to toj sepak kako sistem ostanuva nestabilen i opstojuva samo dokolku negoviot opstanok go garantira a soglasno makedonskiot primer i svesno politi~ki go producira nekoja nadvore{na sila. Kipar i Liban se argumentite koi go potvrduvaat toa,a Makedonija e dokaz plus.Samiot Ohridski dogovor preku kogo na{iroko se otvorija vratite za konsocijacijata vo Makedonija, dovolno govori za ulogata na garanciite na nekoja nadvore{na sila.Garanti na Ohridskiot dogovor se SAD i EU,a kako potpisnici garanti na Ohridskiot dogovor figuriraat amerikanskiot pretstavnik Xejms Perdju i pretstavnikot na Evropskata unija Fransoa Leotar. Vo Izjavata na Xilijan Milovanov} (ka`ana po povod pregovorite na liderite na segmentite preku koi operativno se definira{e Majskiot dogovor) mo`e slikovito da se sogleda ulogata na garant {to ja ima nekoja takva nadvore{na sila: “Nie bevme tamu,slu{avme,bevme prisatni za da bideme vo tek {to se slu~uva.Odvreme navreme koga ednata ili drugata strana ne saka{e direktno da mu predlo`i ne{to na drugiot pregovara~,ni se obra}aa nam I nie go prenesuvavme toa na drugata strana,koja potoa odgovara{e na predlogot.” A izjavata na potpredsedatelot na DUI Rafiz Aliti samo ja nadopolnuva takvata slika :”nie nego priznavame legitimitetot na ova Vlada…

go nema legitimitetot na Albancite. Tokmu zatoa nie insistiravme pregovorite da bidat pod pokrovitelstvo na me|unarodniot faktor kako garant.” Vo toj kontekst na garancii na “nadvore{na sila” so koja definitivno se razvodnuva makdeonskata dr`ava i se potencira nepostoeweto na supstanicjalnoto nivo na Makedonecot sam da gi ureduva vnatre{nite odnosi,da gi organizira,koordinira i razvojno da gi definira sevkupnite op{testveni tokovi se odi dotamu {to neprincipielno se predlagaat stranci koi }e rakovodat so vitalnite institucii vo dr`avata.Poznati se dolgoro~nite naivni zalo`bi na Stojan Andov za voveduvawe na valuten bord so~inet od stranci vo Makedonija,potoa predizbornite i postizbornite zalo`bi na VMRO-dpmne, za dr`avni obviniteli stranci i najnovite zalo`bi na Fr~kovski za postavuvawe stranci-sudii.Kako {to veli:”Ako za ne{to Makedonija e spremna toa e za sudski bord od stranski sudii.” 107 Ako kon seto ova go pridodadete pravnopoliti~koto mantrawe na Rafiz Aliti,popretsedatelot na DUI deka makedonskite sudii nemaat kapacitet da sudat te{ki slu~ai”Kaj nas ne se problem uslovite,sudnicite,tuku kapacitetot na sudiite da sudat za takvi te{ki dela” toga{ mnogu raboti stanuvaat pojasni. O~igledno nekoi spiritualisti~ki go ~itale Platon pa vlegle vo negoviot film na mesijanska verba kako vo op{tiot zakon na propa|aweto manifestiran vo moralnoto i politi~koto propa|awe taka i vo kosmi~ki presvrt ovozmo`en so pojavata na golemiot zakonodavec ~ija mo} na rezonirawe i moralna voqa se sposobni ovoj period na politi~ko propa|awe na Makedonija da go privedat kon krajot. [to ka`uva seto toa: monetarni i sudski bordovi od stranci i dr`avni obviniteli od stranci ? [to ka`uva predupreduvaweto na Todor Pendarov koj vo negoviot napis “Pravna ili dogovorna dr`ava” go zabele`uva slednoto; “Neodamna i pretsedatelot na dr`avata Branko Crvenkovski gi upati politi~kite lideri,ako nemo`at da se dogovorat,da odat vo Brisel ili kaj ambasadorite,koi }e im ka`at {to treba i kako da rabotat.Izjava {to e daleku od nekakva dr`avotvornost.Zamislete vo Belgija,kade {to pet meseci po izborite nema vlada, kralicata

da gi obvini politi~kite partii deka nemaat kapacitet za dijalog ili nedaj bo`e, da pobara Evropskata unija da formira “trojka” koja ova }e go re{i preku organizirawe sredbi nekade pokraj Atlantikot.” Pa postoi li pogolema moralna i `ivotna hipokrizija,pogolem li~en i nacionalen nihilizam i mazohizam od toa da se negirate samiot sebe si ,deka ste nedostojni kako organizirana celina sami organizirano da upravuvate so sopstvenite `ivoti,so sopstvenata dr`ava? Ako e taka. toga{ se postavuva osnovnoto pra{awa : Zo{to Makedonija voop{to bi bila dr`ava? Ili, Zo{to voop{to Makedoncite bi trebalo da imat dr`ava ako ne se sposobni so sopstveni sili da ja ureduvaat,organiziraat i operativno realiziraat makrodimenzijata na op{testvoto i dr`avata? Narod koj nemo`e so sopstveni sili da kreira makroekonomska politika,koj nemo`e da sozdade i sprovede globalna pravna ramka niz koi }e se ureduvaat sevkupnite op{testveni odnosi,zaslu`uva li da ima dr`ava ,i dali toj ist narod e na edno supstancijalno nivo niz koe mo`e da se definira negovata dr`avotvornost? Se se toa pra{awa koi otvoraat mnogu drugi enigmi, nedoumici i dilemi,posebno vo pogled na pri~inite i pobudite koi vlijaele da se podgotvat i isfrlat vo politi~kata javnost vakvite neprimerni predlozi. Ako del od ovie lu|e koi podolgo vreme neinventivno plutaat vo politi~kata orbita po~nuvaj}i od raznite politi~ki funkcii: pretsedateli, potpredsedateli, ministri pa se do kvazi sovetnici, psevdo analiti~ari i umisleni seznajkovci i so toa si go prokockale sopstveniot politi~ki i `ivoten kredibilitet i nema pove}e {to kreativno da ka`at nezna~i deka so toa i Makedonija gi potro{ila site svoi intelektualni i dr`avotvorni potencijali. Makedonija imala i }e ima dovolno potencijali samostojno da si gi ureduva svoite vnatre{ni raboti,Na Makedonija za toa ne i trebaat stranci.Taa ima dovolno ~esni i stru~ni i sudii,i ekonomsti,i pravnici,i {to e najbitno, sepak makedonskiot narod odamna poka`a i doka`a deka e na takvo istorisko i supstancijalno nivo niz koe mo`e da se is~ita i sogleda negovata dr`avotvornost.Toa {to denes svesno se

kreira eden op{t pretekst za nesupstancijalnosta na makedonskiot narod e druga i dolga prikazna koja ima svoja predistorija i istorija,svoja pri~ina i pobuda.Zatoa problemite i nezrelosta treba da se baraat vo prikaznata a ne vo narodot,treba da se baraat vo promotorite na takvite prikazni a ne vo gra|anite na Makedonija,treba da se bara vo mentalniot pretekst na kvazi intelektualecot i politikantot a ne vo politi~kata percepcija na sepak samosvesniot ~ovek vo Makedonija. Vo kontekst na vakvite la`ni prikazni sakam da go nametnam i predupreduvaweto na Brajan Beri koj me|u drugoto skicira i nekoi drugi slabosti na konsocijacijata niz koi mo`e da se sogledaat i prepoznaat mnogu zadnini na la`nite prikazni,na la`nite mesii i spasiteli na narodot i dr`avata. Beri veli deka ne e po`elno: “da se ohrabruva formiraweto na monolitni, politi~ki antagonisti~ki zaednici kako sredstvo za vospostavuvawe na konsocijacionalizmot vo etni~ki podeleni op{testva.Liderite na takvite etni~ki definirani grupi imaat sklonost da bidat vovle~eni vo borbata za {to poradikalen stav protiv svoite rivali vnatre vo svojot segment sozdavaj}i taka predusluvi za potencijalna gra| anska vojna.”108 Ako ova predupreduvawe na Beri go svedeme na makedonskata politi~ka praksa toga{ se nametnuva pra{aweto :Se prepoznavaat li tuka najaktuelnite zaostreni odnosi pome|u DUI i DPA? I mo`e li na eden dolgoro~en plan takvata konsocijacija da gi radikalizira i onaka ve}e polariziranie odnosi pome|u SDSM i VMRO-dpmne vnatre vo makedonskiot segment? Izgleda tuka se krijat mnogu politi~ki postavki na golemite prikazni za strancite i nesupstancijalnosta na gra|anite vo Makedonija. Vo sekoj slu~aj povtorno se nametnuvaat krucijalnite pra{awe za su{tinata i vistinskata uloga na konsocijalizmot vo Makedonija, odnosno: Kako da se dojde do su{tinata na konsocijaciskata demokratija koja spored Lijphard ja pretstavuva vlasta na kartelite na elitite stvoerena so edinstvena cel da ja pretvori aktuelnata demokratija

kako odraz na fragmentiranata kultura vo edna stabilna gra|anska demokratija? Kako treto mo`e li da se dojde do demokratska konsolidacija preku nedomekratski pat kakvi {to se po site svoi karakteristiki neposrednite tajni i polutajni pregovarawa i dogovarawa na kartelite na elitite? Majskiot dogovor pome|u VMRO-dpmne i DUI e klasi~en primer za takvata praksa na tajni i polutajni etno-partiski dogovovori Teuta Arifi so edna svoja kolumna”Dobroutro” nedvosmisleno ja potvrdi tajnovitosta na dogovorot: ”[to pravevme po~ituvani moi od 1Juni do 1Dekemvri? Ni{to osven {to izgubivme dragoceno vreme.Namesto na gra|anite da im sozdademe uslovi za debata za su{tinata na dogovorot,tie se naveduvaa na debata za toa dali postoi dogovorot i ako postoi kolku to~ki ima?” 109 Zarem vo najmala raka ne e toa edna reducirana demokratija koja po mnogu ne{to potsetuva na onaa demokratija koja vo Makedonija ja praktikuvaa komunisti~kite avangardni eliti? Toa zna~i deka Makedoija od eden ednopartiski obrazec na socijalisti~ki redukcionizam vleze vo eden etno-blokovski obrazec na etni~ki redukcionizam. Zoran Vitanov od Socijlisti~kata partija u{te 2002 godina poso~i deka vo Makedonijaa opstojuva reducirana demokratija,odnosno deka parlamentot e suspendiran poradi silnoto vlijanie na partiskite eliti potpisni~ki na Ohridskiot dogovor: “..suspendiran e Parlamentot,toj slu`i za glasawe na stavovite na ona {to }e se dogovorat ~etirite partii-potpisni~ki na Ramkovniiot dogovor.Vo parlamentot se vovede konsenzualna demokratija,ne{to {to e ubistveno za eden unitaren karakter na Republika Makedonija.”110 Kolumnata na Teuta Aeifi “Dobroutro” za Dnevnik od 2007 godina vo koja se osvrnuva na Majskiot dogovor samo potvrduva deka reduciranata demokratija e neizbe`na politi~ka konsekvenca od primenata na konsocijaciskata demokratija: “Dogovorot od 29-ti Maj e korekten politi~ki dogovor pome|u dve politi~ki partii {to imaat svoja politi~ka i etni~ka relevancija.”111

Zatoa i ne iznenaduva se po`estokata kritika od strana na mnogu makedonski novinari,politi~ki analiti~ari i intelektualci upatena na adresa na konsocijaciskata kvazi demokratija. Kriti~kiot osvrt na Cvetin ^ilimanov odi vo edna takva nasoka: “Na ovoj na~in Makedonija stanuva dr`ava vo koja e nepotrebno da se organiziraat izbori,koga i bez toa odlukata zavisi od plemenskiot sobir na Nikola,Menduh,Branko,Rada i Ali.Dobivme lokalna verzija na avganistanska “loja xirga”,na koja plemenskite voda~i }e se soberat koga }e im tekne,da dogovorat {to }e im pravat na svoite podanici vo slednite godini.”112 O~igledno e deka niz filozofijata na konsocijalizmot nemo`e da se dojde do demokratska konsolidacija na op{testvoto,tuku deka se poizvesno stanuva zbor za edna totalna op{testvena dezintegracija i rasturawe na dr`avata. Razmisluvawata na Benxamin Rejli i Donald Horovic ne samo {to odat vo edna takva skepti~na nasoka tuku i koga gi ~itate dobivate vpe~atok deka svoite analizi gi vle~ele od politi~kata percepcija na makedonskata politi~ka scena: “Konsocijacionalizmot to~no e opi{an kako vladeewe na kartelite na elitite (Lijphart,1969) kade {to ima premal prostor ili voop{to go nema za masovnata publika i za masovno deluvawe vo uloga na subjekt na promena.Mo}ta na odlu~uvaweto ima tendencija na centralizacija vo racete na edna mala grupa na elita.Partiskite lideri posebno dobivaat na zna~ewe blagodarej}i na svojata mo} da vlijaat na toa koi kandidati }e bidat smesteni na pobedni~kite pozicii na partiskata lista,kako i poradi nivnata uloga na pretstavnik vo distingtnite op{testveni politi~ki grupi vo tekot na razgovorite koi se vodat pome|u elitite.Toa zna~i deka konsocijaciskite spogodbi mo`at da se postignat duri i koga vrskite pome|u masite i elitata se relativno slabi.Sosema e mala potrebata za pove}eto glasa~i da se vklu~uvaat vo nekoja posebna-etni~ka aktivnost; navistina,pove}eto konsocijaciski aran`mani pretpostavuvaat deka takvo odnesuvawe e malku verojatno i nepotrebno kakvi i da se spogodbite pome|u razli~nite grupi tie sepak }e se postignat pome|u prosvetlenite voda~i na etni~kite partii,a ne pome|u glasa~ite.Konsocijaciskite aran`mani za upravuvawe so konfliktite na toj na~in po~ivaat na pretpostavkata na pregovarawe na elitite i nivnata dobra namera

pa taka mo`at da bidat i naru{eni poradi regionalni inicirani konflikti od samite eliti: jasno e deka vo mnogu dlaboko podelni op{testva samite partiski lideri se tie koi iniciraat i podgrevaat me|uetni~ki konflikti.Ova e vo sprotivnost so centripetalnite pristapi koi gi postavuvaat obi~nite glasa~ii kako klu~ni igra~i vo procesot na upravuvawe so konfliktot,koi so samite svoi odluki na davawe preferencii se krajniot arbiter na uspehot ili propasta na centripetalizmot.”113 Mislam deka nema potreba posebno da se apostrofira notorniot fakt deka vakviot model na konsocijaciska demokratija producira elitizam i edna kvazi demokratija koja se potpira na dobrata voqa i raznite usilbi za dijalog, sorabotka i me|usebna doberba na elitite.Bez ogled {to formalno ovie eliti se konstituirani so takanare~enata “voqa na narodot” po pat na slobodni izbori sepak poradi reduciraniot kontekst na demokratija koja se manifestira vo ovoj tip na “demokratija” mnogu poprikladen bi bil terminot konsocijaciska avtokratija otkolku konsocijaciska demokratija.Bidej}i liderite na politi~kite karteli so svojot neprikosnoven avtoritet i metafizi~ki osobini, harizmati~nost i bo`ja umnost se klu~niot element vo takvata “demokratija”.Se drugo e turnato vo pozadina i na marginite na politi~kata scena.Zaklu~okot na izve{ajot za spodeluvawe na vlasta vo odredeni op{tini kade se opservira ulogata na gradona~alnicite dovolno govori vo prilog na vakvata konstatacija: “[to }e si gubam vreme na nekakvi si proceduri: koga imam problem,odam direktno kaj na{iot lider,toj odi direktno kaj nivniot lider i problemot e re{en,se zborovite na eden od grado~alnicite na koalicijata na vlast.” Lijphard so svoite teorii za konsocijacijata jasno poso~il vo koja nasoka }e se definira politi~kata praksa :”Ulogata na liderite bezsomnenie e klu~niot element vo konsocijaciskata demokratija.”Se zavisi kako {to potencira Lijphard od ume{nosta vo politi~koto balanserstvo na liderite: “Od edna strana,doverbata koja ja imaat dobieno doa|a od ~esto neprijatelski raspolo`enata masa koja ne smee da se izneveri,a od druga strana pak nivnata uloga e da poka`at {to pove}e dobra voqa vo zaedni~kata rabota so drugite lideri.Liderite vo na~elo treba da bidat potlerantni od svoite glasa~i koi vsu{nost mo`ebi

gi izbrale tokmu po kriteriumot na netolerantnosta prema drugite.Zatoa otstapkite prema drugite nesmeat da bidat pregolemi,no i premali, pogotovo ne bez pokritie,{to zna~i deka liderite moraat da bidat vo sostojba tie svoi postapki dopolnitelno da gi opravdaat i da ja pridobijat soglasnosta na svoite sledbenici i toa vo onie momenti koga tie najmalku za toa se spremni.Vsu{nost za da konsocijaciskata demokratija voop{to uspee liderite treba barem donekade da ~uvstvuvaat privrzanost za o~uvuvawe na edinstvoto na zemjata i demokratskiot poredok.” 114 Najkonkreten primer za da se sogleda ova razmisla na Lijphard e Majskiot dogovor pome|u VMRO-dpmne i DUI.Tuka mo`e da se sogleda Lijphard-oviot akcent na ume{nosta na politi~koto balanserstvo ,no i seopfatnata politi~ka manipulacija na liderite,odnosno koga se kupuva dopolnitelno vreme za politi~ko taktizirawe za postoeweto na takviot dogovor i negovata sodr`ina,se so cel za da ne se izgubi doverbata od glasa~ite bidej}i postoi intimno uveruvawe deka se napraveni golemi neprifatlivi otstapki koi mo`e glasa~koto telo da gi okvalifikuva kako predavstvo.Teuta Arifi takviot liderski pristap svesno ili ne sepak go obelodeni na svoj na~in vo eden svoj napis,Tuka jasno se sogleduva kako Teuta Arifi niz navodnata kritika do Gruevski se obiduva niz metodot na politi~ko sugerirawe psiholo{ki da ja amortizira i neutralizira mo`nata lo{a reakcija na Makedoncite kon Gruevski i negovata soglasnost da sklu~i eden takovov dogovor vo koj Makedoncite bi mo`ele vo nekoi segmenti da pro~itaat deka se napraveni pregolemi otstapki: “\ra|anite zaslu`uvaat pofer i poiskren odnos od g.Gruevski vo vrska so “majskiot dogovor”.Dlaboko sum ubedena deka Makedoncite nemaat ni{to protiv ofizijalnata upotreba na albanskiot jazik,kako jazik na svoite sogra|ani.Dlaboko sum ubedena deka ne sakaat manipulacija so etni~kata pripadnost za politi~ki celi zo{to toa ne bi go tolerirale.Dlaboko sum ubedena deka se gotovi da razmislat i da podr`at re{enija so koi }e go nadmineme konfliktnoto minato…I sekako deka sum pove}e od ubedena deka i Makedoncite i Albancite bi gi podr`ale svoite pretstavnici da go implementiraat “majskiot dogovor”…No izgleda deka nekomu mu bea potrebni meseci za da ja razbere

goleminata na svoite gra|ani.Zatoa gi sakam liderskite sredbi na koi sekoj se pobeduva samiot sebesi.”115 Vakvata uloga na liderite i na politi~ite karteli uka`uva samo na edno,deka so takviot politi~ki pristap ne se gradi slobodno i otvoreno demokratsko op{testvo,tuku deka se gradi zatvoreno op{testvo zaglaveno vo filozofijata na plemenskiot tribalizam kade prevlasta na etno-kolektivot dominira vrz poedinecot a etno-kolektivot e podreden na voqata i umnosta na elitite i liderite. Tokmu poradi toa se poizrazeni se kritikite deka toa e eden predgra|anski model na me|usebna tolerancija na etni~kite i religioznite grupi poradi {to i konsocijacijata vo site svoi segmenti zaostanuva zad modelot nacija-dr`ava kade gra|anstvoto po site svoi parametri e mnogu posodr`ajno i poizrazeno.Vo toj kontekst Majkl Volcer naveduva deka tokmu poradi tie svoi prednosti ovoj oblik na demokratsko ureduvawe za razlika od konsocijacijata ne pretpostavuva poderduvawe na poedinecot vo grupata: tie mo`at da imaat sosema labava pripadnost kon grupata,nepripadnost kon nikakva grupa ili pak mo`at da se asimiliraat kon mnozinstvoto.Grupata ve}e nema pravo da vr{i bilo kakov prisilen avtoritet vrz poedinecot,a dr`avata agresivno }e deluva da gi za{titi od sekoj obid na prisila.”116 No sepak mo`e da se izvede eden zaklu~ok deka vo edno etnopluralno op{testvo kako {to e Makedonskoto i Balkanskoto konceptot na gra|anstvoto koe se postulira na apstraktni vrednosti ne pretstavuva nekoe posebno obedinitelno tkivo i ja nema taa korporativnost kako {to toa ja ima etnosot,religijata,nacijata,kulturata i ideologijata.Go nema konkretniot supstrat za izgradba na solidarnost.edinstvo i zaedni{tvo kakva {to ja ima na primer nekoja ideologija. Tokmu poradi tie osobenosti liberalnata demokratija ja izgubi bitkata pred konsocijaciskata demokratija. Seto toa poka`uva zo{to edinstvoto i zaedni{tvo pouspe{no se gradi niz prizmata na ideologijata koja mo`e a i ne mora da bide na edna rigidna nacionalna ili etni~ka osnova,primerot na samoupravniot socijalizam na porane{na Jugoslavija go poka`a vo praksa toa,koj pri toa ka`ano voop{to ne gi negira{e posebnite nacionalni identiteti i koja ne se raspadna poradi mnogu primamlivite ili

tolku posakuvanite versko religiski determinanti ili etnonacionalni predizvici niz koi se producira{e ekstremniot regionalen naboj i rast na etno-plemenskata i nacionalnata ideologija, tuku se raspadne pred se kako posledica na globalniot pad od istoriskata scena na socijalisti~kata ideologija i nejzinata voluntaristi~ka zamena so liberalnata demokratija koja so site svoi slabosti odnapred be{e osudena na neuspeh ,tokmu poradi specifikite na ovie Balkanski i Makedonski prostori.. 4.ZAKLU^OCI Seto predhodno iska`ano e samo so edna cel da se sogleda kolku e iracionalna i ~udna taa plemenska logika na ovie samodeklarirani liberali i etnogra|anski demokrati,koi po sekoja cena brutalno se obiduvaat demokratijata da ja vmentnat vo kanxite na plemenskiot tribalizam,vo plemenskite okovi na “krvta i zemjata”,pa nametnuvaat ili politi~ki restavriraat izliteni pojomovi kako {to se “etni~ka demokratija”,“konsenzualna i konsocijciska demokratija” so {to su{tinski se izmestuva afirmativniot kontekst na gra|anskata parlamentarna demokratija . Takvo ne{to e nevozmo`no da opstojuva kako realen politi~ki koncept na dene{en stepen na razvoj na makedonskoto op{testvo i dr`ava.Takov koncept na “etni~ka ili konsocijaciska demokratija,demokratija na podelena vlast po filozofijata na etni~kata kvota podrazbira deka realno ne postoi op{testvena supstanzijalnost na dr`avata,tuku deka postojat dve ili pove}e antagonisti~ki plemenski entiteti na odredena teritorija koi vo znak na dobra voqa opstojuvaat na edna hipoteza deka niz edna dolgoro~na ekstrakcija na eksperimentalni politi~ki modeli i politi~ki obrasci }e sozdadat nekoga{ nekoe gradbeno supstancijalno tkivo niz koja }e se oformi nekakov tip na dr`ava.Zna~i se raboti za eden politi~ki pretekst na dolgoro~no evulutivno civilizirawe na plemenskiot tribalizam ili etno centrizam.Ohridskiot dogovor i Majskiot dogovor se su{tinski primeri deka Makedonija opstojuva kako nedefinira dr`ava,opstojuva kako multietni~ka teritorija na dve sprotivtaveni etni~ki zaednici makedonskata i albanskata koi so site svoi konfrontacii,vojni ,mirovni i konstitutivni dogovori so me|unarodno posredni{tvo se obiduvaat da izgradat nekakva nova asimetri~na

etno-fedrativna dr`ava.Majskiot dogovor so site svoi dogovorni na~ela poka`uva deka Makedonija kako asimetri~na fedrativna etno-dr`ava uporno se gradi niz edno vzaemno sodejstvo na plemenskite lideri i me|unarodnata zaednica.Dogovornite obvrski koi proizleguvaat od majskiot dogovor posebno oficijalizacijata na albanskiot jazik kako vtor slu`ben jazik na celata teritorija na Makedonija i obezbeduvawe penzii za borcite na ONA ,invalidite, semejstvata na padnatite borci na ONA so dopolnenija na Zakonot za braniteleite na Makedonija poka`uvaat dve raboti: Prvo deka makedonskata dr`ava definitivno se definira kako asimetri~na federacija i konsocijaciski model na politi~ko ureduvawe. Vtoro deka vo voeniot konflikt vo 2001 prva godina voop{to ne stanuvalo zbor za braniteli na dr`avata i gerilsko-teroristi~ki bandi i grupi i deka preku borcite na ONA se izvr{ilo prelevawe na kosovskata kriza vo Makedonija.Tuku deka stanuvalo zbor za klasi~en voen konflikt na dve voinstveni etni~ki zaednici zate~eni na odredena postimperijalna teritorija kade po raspadot na imeprijata se pojavuva politi~ko bezbednosen vakum,odnosno nema relevantna dr`avno organizirana sila koja mo`e da go kontrolira i organizira me|uetni~kiot so`ivot na antagonisti~kite etni~ki zaednici.I dvete etni~ki zaednici se etno-ideolo{ki zate~eni vo svoite politi~ki interesi za sozdavawe na sopstveni etni~ki dr`avi.Vo toj kontekst treba da se sogleda i izedna~uvaweto na branitelite i borcite na ONA.Vo su{tina tie se sveduvaat ne edno isto nivo,na etno-plemenski borci koi se borele za sozdavawe na svoi etni~ki dr`avi.Voeniot sudir na kraj zavr{il so miroven dogovor niz koj se definra op{tata soglasnost da gradat zaedni~ka multietni~ka dr`ava so spodelena vlast,odnosno asimetri~na federacija i konsocijaciska demokratija. Vo toj kontekst i dvete strani se i braniteli i agresori. Porane{nata takanare~ena {iroka amnestija za borcite na ONA be{e samo politi~ka manipulacija za da se sokrie vistinskata namera na odredeni plemenski politi~ari vo Makedonija i na SAD imperijata, toa be{e samo sekvenca od edna neprimerna prikazna koja treba{e na podolg rok da im se prodade na makedonskite gra|ani.

Najnovite dogovarawe na politi~kite karteli i silniot pritisok na me|unarodnata zaednica,konkretno na SAD i EU dovolno govorat za potvrda na ova konstatacija. Intervjuto na SAD ambasadorkata Xilijan Milovanovi} od 06.12.2007 dadeno za A1 televizija e dokaz plus koj odi vo prilog na ova konstatacija: “Mislam deka treba da se razgledaat u{te dve to~ki od Majskiot dogovor i toj da se sprovede i zatoa treba da se prodol`at razgovorite i mislam deka generalno, treba da go formira jadroto za podobra sorabotka me|u liderite na ~etirite najgolemi partii(toa se kartelite na Lijphard) so cel da mo`e da se dojde do dogovor za pova`nite pra{awa koi se u{te se problemati~ni.” “Dvete otvoreni pra{awa se socijalniot paket za `rtvite od konfliktot vo 2001-ta i po~etokot na nacrt-zakonot za jazicite.Treba da se donese zakonot za upotreba na jazicite.” “Veruvam deka }e pobedi duhot na kompromisot i deka }e sevratime na ona {to be{e dogovoreno na 29 Maj,a toa e socijalniot paket vo ramkite na postoe~kite zakoni,Mislam deka ima mesto za toa.” Kolku e vo igra duhot na kompromisot a kolku e vo igra silata i prinudata,neprincipielnosta i neeti~nosta na ova dama na diplomatijata, najdobro mo`e da se sogleda niz prizmata na Ciceron117 i negovata ideja za prirodnoto pravo (ius natural), koi gi definira kako umni tvorevini od povisok red vo odnos na pozitivnoto pravo.Vo toj kontkst Ciceron nedvosmisleno go uslovuva va`eweto na pozitivnoto pravo so usoglasenosta so prirodnoto, odnosno usoglasenosta so nekoi eti~ki principi.Za da bide jasen i ekspliciten vo svojot stav Ciceron povikuvaj}i se na apsurdnata sostojba na postoewe na mno{tvo nepodnoslivi i pogubni zakoni zaklu~uva deka tie ne zaslu`uvaat da se nare~at zakoni, tuku poprikladno bi bilo da se nare~at pravila na nekoja banda razbojici. Pa duri i koga nekoja zemja (narodot) bi gi prifatil takvite propisi,veli Ciceron, toa ne bi gi napravilo zakoni.Su{tinata na ova e jasna,deka eden sistem na normi koj pretendira da se narekuva praven ne smee vo potpolnost da raskine so kategorijata Pravda,koja logi~ki i istoriski go opravduva pravniot sistem,i deka nemo`e da se legitimira kako praven sistem so arbitrirano tolkuvawe na pravdata niz prizmata na voqata na

posilniot.Iustitia remota,quid sent regna nisi magna latrocinia (Ako ja snema pravdata.{to se dr`avite, ako ne golemi razbojni{tva. (Sv.Augustin).118 Niz koja prizma gleda Milovanovi} zaklu~ete sami. Verojatno niz prizmata, deka sekoj ima onolku pravo kolku {to ima sila.Edna doktrina za pravoto na posilniot,koe ni demnstrira kako voqata na posilniot,odnosno kako silata se pretvora vo pravo.Edna brutalna zamena na kontekstot na zn~eweto na maksimata na Ulpijan: “Nullum crimen,nulla poene sine lege”(Ne postoi zlo~in i nema kazna,vo kolku ne se predvideni so zakon) Se zamenuva kako “Nema zlo~in i nema kazna dokolku istite vo zakonot se predvideni kako ne~ie pravo”.119 No vo toj kontekst na {tetnost na zakonite,no i vo kontekst na arbitriranoto tolkuvawe niz prizma na voqata na posilniot,koga silata se pretvora vo pravo, bi sakal da gi potsetam site me| unarodni emisari, kako i doma{nite politi~ari deka britanecot Tomas Grin zapi{al: “gra|anite imaat dol`nost da iska`at neposlu{nost prema vlastite,~ii pi{ani ili nepi{ani zakoni {tetat na interesite na politi~kata zaednica, i koi ne dozvoluvaat institucionalni mo`nosti nitu legalni metodi nepravi~nite zakoni da se ukinat.”120 Tolku za pravoto i zakonite,za silata i pravoto,za politi~kiot morl i etika. Mislam deka sega mnogu raboti stanuvaat pojasni a pred se deka stanuva sovr{eno jasno koj e su{tinskiot kreator na Ali Ahmeti,na borcite na ONA,na izre`iraniot konflikt vo 2001-ta,na arbitriranoto tolkuvawe na pravo i pravdata,na Ohridskiot dogovor i na zavr{niot Majski dogovor.Koja e ulogata na Arben Xaferi i Xaferizmot, koja e ulogata na Qub~o Georgievski i Qub~evizmot. Koja e ulogata na SDSM ako se ima vo predvid izjavata na Todor Pendarov deka “Vo periodot 2002-2003 SDSM ja promovira “modata” za politi~ki dijalog na nivo na partiskite lideri,sekako pod monitoring i “pomo{“ na me|unarodniot faktor”,{to vo su{tina zna~e{e prelomen period za definitivno rigidno voveduvawe na konsocijacijata vo Makedonija, moment koga demokratijata zapo~nuva da se praktikuva po filozofijata na politi~kiot kartel-izam i neprikosnovenata voqa na liderite.Toj {to barem malku ja poznava vekovnata istoriska konstanta na

raznebituvawe i uni{tuvawe na Makedonija i Makedonecot mislam deka nema da mu bide te{ko da zaklu~i zo{to i kon {to toa vodi? Tuka le`i seta su{tinata vo poturaweto na konceptot na etni~kata konsocijaciska demokratija i na nejzinite akteri,promotori i zagovornici.A zo{to, mislam deka toa na sekoj polupismen idiot mu stanuva jasno ako barem malku ja percipira anarhi~nata politi~ka sostojba vo Makedonija.Makedonija denes e supstancijalno zarobena vo kanxite na etno-konsocijaciskata demokratija a `ivee vo politi~ka iluzija deka gradi i opstojuva vo politi~kiot ambient na gra|anskata demokratija. Taa odamna prestana da postoi kako dr`ava i se pretvori vo politi~ki poligon za profilirawe na politi~kite interesi koi proizleguvaat od doktrinite na plemenskiot tribalizam.A politi~kata praksa na takanare~enite albanski partii vo Makedonija PDP,DPA i DUI vo site segmenti na svoeto politi~ko deluvawe go potvrdi toa. (Tuka moram da zabele`am deka DPA, sega predvodena od Menduh Ta~i, poka`uva jasni politi~ki signali deka se pove}e se distancira od etnoplemenskiot centrizam i filozofijata na xaferizmot i se poo~egledno e deka se pravat politi~ki napori DPA kako partija da nalikuva na edna moderna gra|anska partija.Li~no veruvam deka vo toa }e uspee,No vo kolku ne uspee vo tie radikalni partiski reformi, mislam deka pogolem del od vinata treba da ja snosat mnogu makedonski politi~ari i partii i mnogu belosvetski emisari koi namesto so politika se zanimavaat so politikantstvo i zadkulisni kartozografski scenarija. Tokmu zatoa mislam deka vo idnina politi~kite analiti~ari pri iznesuvaweto na svoite golbalni politi~ki sogledbi, treba da pravat jasna distinkcija pome|u DPA na Xaferi i DPA so novo politi~ko ruvo predvodena od Menduh Ta~i). Se poeksplicitno se manifestira politi~kiot stav deka albancite vo Makedonija poradi nadvore{na prisilba se prinudeni da `iveaat vo dr`ava koja ne ja sakaat i ne ja ~uvstvuvaat za svoja.Se poeksplicitni se nivnite najnovi politi~ki tezi Makedonija da se okarakerizira kako Srbija so Milo{evi} a tie kako vtoro Kosovo. Posledniot ispad na srpskiot vicepremier \eli} koj ka`a deka Srbija navodno i pomognala na makedonskite bezbednosni sili vo policiskata akcija vo Brodec vedna{ se iskoristi od plemenskiot

kriti~ar Teuta Arifi.Taa so svojot “Kontekst” navistina potsetuva kako {to veli Vankovska na biser: “..da se pokrene postapka za utvrduvawe na odgovornosta protiv tie {to prekumerno i nadvor od zakonskite ovlastuvawa primenile i upotrebile fizi~ka i drug vid sila nad pritvorenite lica vo Brodec. Sega i poradi edna pri~ina pove}e,za da doka`at deka akcijata bila isplanirana i sprovedena samostojno od strana na makedonskata policija,a ne vo zaedni{tvo i sorabotka so srpskite bezbednosni strukturi.”121 “Najgolemi uspesi na policijata se tie {to se organiziraat i sproveduvaat vo albanskite sela i vo koi dobro e da ima {to pove}e `rtvi.” 122 “politi~kite le{inari se obiduvaa da }arat eftini poeni, zloupotrebuvaj}i gi mrtvite lica-`rtvi na akcijata vo Brodec.”123 I Albancite i Makedoncite, mislam deka dovolno dobro znaat koj e politi~ki le{inar? Nivnoto eksplicitno politi~ko dimenzionirawe na plemenskiot patriotizam naso~en kon zacvrstuvawe i glorifikacija na etnoplemenskite segmenti vo koi {to `iveat a ne prema celinata na dr`avata dovolno govorat za taa eksplicitna plemenska manifestnost. Vsu{nost i netreba da se odi premnogu daleku vo politi~kite analizi,dovolno e samo da se sogleda to~kata 1 od programskata opredelba na DPA na Xaferi, taa ka`uva se: ”DPA se anga`ira za realizacija na pravoto na samoopredeluvawe na albanskiot narod na prostorite na porane{na Jugoslavija,kako neotu|ivo prirodno pravo na sekoj narod” NEGATIVNA POLITIKA Skiciranite slabosti se posledica tokmu na spomenatata plemenska filozofija na razvodnuvawe na supstancijalniot obrazec na ~ovekot i dr`avata,kade brutalno Hegelovski se pottura deka se {to institucionalno opstojuva ne opstojuva vo sklad so sopstvenite potencii i mo`nosti i deka preku novata duhovna plemenska samosvest producirana od filozofijata na etni~kata

demokratija se dosega do slobodata i sposobnosta da se oslobodi op{testvoto i dr`avata od ustalenite instititucionalni stegi.Otuka i se vle~e tezata deka aktuelniot obrazecot vo koj se javuvaat instituciite i dr`avata vsu{nost ne se nivniot vistinski obrazec,odnosno ne odgovaraat na sovremeniot model na demokratija tuku supstancijalno ostanuvaat zarobeni vo pretekstot na totalitarnoto op{testvo.Toa {to vo momentot se pretstavuva kako vistinski institucionalen demokratski obrazec na dr`avata i op{testvoto vo su{tina e privid i pretstavuva supstancijalna negacija na vistinskite demokratski institucionalni mo`nosti.A institucionalnite potencii i mo`nosti na dr`avata mo`at da stanat vistina i realnost na demokratijata samo preku destruktivnite procesi za da se nadmine taa negativnost, a noviot institucionalen obrazec mo`e da se rodi samo preku smrta na zateknatiot obrazec. Vsu{nost se nametnuva edno politi~ko filozofsko uveruvawe deka vospostavenite institucionalni oblici vo Makedonija samo prividno ja odrazuvaat slikata za edna vistinska demokratija i vistinska dr`ava a realno se samo nivna negacija. Soglasno toa pravata vistinska demokratija ,pravata Makedonija mo`e da se ostvari samo preku nivno celosno uni{tivawe(Konfliktot 2001, Ohridski dogovor, pa Majski dogovor). Velam politi~ko filozofsko bidej}i go aktuelizira prividot na problemot kako na ideolo{ki taka i na filozofski premisi.So ideolo{kite premisi se potencira deka Makedonija e politi~ki zaglavena ili vo zasterenite determinatiti na totalitarizmot ili pak e zaglavena vo globalnite konturi na liberalnata demokratija koja vo sekoj slu~aj ne gi odrazuva vistinskite sostojbi i potrebi na edno multikulturno,multietni~ko i multikonfesionalno op{testvo.Od filozofski aspek akcentira deka izgradbata na politi~kite premisi na novata specifi~na makedonska demokratija treba da proizleguva od avtoritetot na etno-plemenskite fakti koi ja tvorat konkretnata realnost a ne od avtoritetot na univerzalniot pretekst na liberalnata demokratija.Vsu{nost povtornono,no sega od eden poinakov politi~ki agol brutalno se pottura eden iskriven plemenski hegelijanizam. Ako Hegel124 veli deka, kakva {to e nekoja “stvar po sebe” (vo ovoj slu~aj plemeto + etno demokratijata=multietni~ka dr`ava) e razli~na od uslovite vo koja realno opstojuva (a toa e makedonskata unitarna dr`ava i liberalnata demokratija)

toga{ {to treba da zaklu~ite? Ni{to pove}e osven deka stvarnite uslovi na stvarite (a toa e makedonskata unitarna dr`ava i liberalnata demokratija) se sprotivni ili smetaat vo poostvaruvaweto na nivnata vistinska priroda (na plemeto + etno demokratijata=multietni~ka dr`ava).Ovaa sprotivnost Hegel ja odreduva kako sprotivnost pome|u odredbata (Bestimmung),koja ovde dobiva zna~ewe na “pravata priroda na stvarite”(a toa e plemeto+etno demokratijata=multietni~ka dr`ava) i sostavot (Beschaffenheit) ,koj se odnesuva na stvarnata sostojba ili okolnostite na stvarite (a toa e makedonskata unitarna dr`ava i liberalnata demokratija ). So toa se ka`uva deka: Odredbata na stvarite gi opfa}a nejzinite vnatre{ni mo`nosti nasproti nadvore{nite uslovi koi se u{te ne se odraz na samata stvar. Ako sega plemenska politi~ka opredelba e etni~kata demokratja i multietni~kata dr`ava, toga{ spored Hegel treba da podrazbirame: deka nadvore{nite uslovi vo koi plemeto/etnosot politi~ki `ivee (a toa e makedonskata unitarna dr`ava i liberalnata demokratija) ne odgovaraat na seto ona {to plemeto/etnosot i etni~kata demokratija po svojata priroda navistina se,deka nivnata egzistencija ne e umna,ne e slobodna i demokrati~na, a deka plemenskata zada~a e da ja napravi umna,slobodna i demkrati~na.Se dodeka taa zada~a ne se realzira etno-~ovekot ili plemenskiot ~ovek so negovata ideja za sloboda, demokratija i dr`ava }e opstojuva kako {to potencira Hegel kako “bitie za drugi” a ne kako “bitie za sebe”. Vo sekoj slu~aj se pravea i seu{te se pravat napori za svesno i celosno isturkuvawe na osnovnite premisi na liberalnata demokratija koja se zasnova na afirmacijata na op{testvenata i politi~ka orientacija na individuata vo nejzina zamena so kvazi demokratija postulirana na principite na politi~kiot kolektivizam. So toa Makedonija samo napravi eden politi~ki bajpas od eden op{testveno politi~ki kolektivizam da konvertira vo drug op{testveno politi~ki kolektivizam.Od ideolo{kite premisi na klasata niz koja se definira{e eden politi~ki kolektivizam se premina na premisite na etnosot i plemeto niz koj se is~ituva{e noviot tip na politi~ki kolektivizam. Poper u{te pred pove}e od polovina vek predupredil na taa ograni~uva~ka ramkovna dimenzija na politi~kiot kolektivizam kade ~ovekot i individuata

stanuvaat samo obi~en bezna~en instrument vo op{tiot pretekst na dr`avata i op{testvoto: “Tie go smetaat ~ovekot za obi~en pion,kako prili~no bezna~aen instrument za op{tiot razvoj na ~ove{tvoto.Tie se ubedeni deka su{tinski bitni ~initeli na istoriskata scena se ili Golemite Nacii ili nivnite Golemi Lideri ili,mo`ebi Golemite Klasi i Golemite Ideii.”125 Od dosega iska`anoto mo`e da se sogleda deka destruktivnoto zadirawe vo institucionalniot kontekst na dr`avata se javuva kako posledica na vulgarizirawe na edna Hegelova logika po koja se vodi rigidnata plemenska politi~ka filozofija za poostvaruvawe na supstancijalnite potencijali i mo`nosti na plemeto .Toa stanuva jasno ako se ima vo predvid predhodno iska`anoto deka Hegelovata dijalektika insistira na toa deka site oblici na egzistencija se lo{i,bidej}i ne im dozvoluva na subjektite da bidat ona {to po svojata potencija i vnatre{ni mo`nosti mo`at da bidat,a vistinskata egzistencija spored nego zapo~nuva koga neposrednata sostojba se prepoznava kako negativna-koga kone~nite entiteti stanuvaat dinami~ki “subjekt” i nastojuvaat svojata nadvore{na sostojba da ja prilagodat na svoite mo`nosti.A bidej}i za Logikata velat deka pretpostavuva identitet na mislewe i egzistencija toga{ e jasno deka plemenskata politi~ka filozofija pretpostavuva plemenski identitet na mislewa i plemenska egzistencija. E toga{ niz kvazi poimot na “etni~ka demokratija” i niz politi~kata prizma na konsocijacijata sekoje pleme politi~ki se definira deka e “pupka” koja treba da se razvie vo cvet.A bidej}i cvetot e odreduva~ka negacija na pupkata koja opstojuva vo taa ograni~uva~ka sostojba samo poradi ograni~uva~kite uslovi toga{ logi~no se nametnuva negacijata na takvite limitira~ki uslovi.I ako Hegelovata filozofija poradi toa ja narekoa negativna filozofija toga{ za etni~kata demokratija va`i istoto,mo`e da se smesti samo vo konturite na negativnata politika,a takvata politika pretstavuva edna rigidna negacija na bilo kakov oblik na politi~ki pozitivizam. I da ne bidam pogre{no razbran deka jas ovde niz filozofijata na logi~kiot pozitivizam zagovaram nekakov oblik na edna seopfatna filozofija na politi~ki pozitivizam od koja kako kraen avtoritet }e se nametnuva politi~kata datost na koja treba bezrezervno da i se poklonuvame i preku ~ii granici ne

smee da se baraat i nudat novi afirmativni politi~kii re{enija.Hegelovski ka`ano se {to e politi~ka datost mora da najde svoe opravduvawe pred umot. No predupreduvam na toa, deka negativnata politika so svojata rigidna forma koja proizleguva od “umnite” plemenski glavi niz koja se po jasno se ot~ituva edna suptilna umisla za realizacija na edna ekstremna plemenska kauza koja po mnogu ne{to potsetvuva na Hegelovata nepricipielnost, koja zapo~nuva so negacija na datosta a zavr{uva so apologetska teza deka istorijata so obrascite na pruskata monarhija go dosegnala kone~noto poostvaruvawe na umot.Se pove}e se pla{am, da ne povtorno se slu~i, ovoj pat nekoja plemenska verzija na Hegelovata “Filozofija na pravoto” koga idejata definitivno se pomirila so stvarnosta,i koga vo noviot hrabar plemenski svet umot kone~no e ostvaren. I toj strav voop{to ne e iracionalen.Toj proizleguva od nekolku raboti.Prvo konstantnite napadi na albanskite politi~ari deka Makedonija ne e demokratska dr`ava,a za da bide demokratska dr`ava i da go o~uva svojot legitimitet, taa treba postojano da se obnovuva i politi~ki redizajnira niz konsenzualnoto razre{uvawe na konfliktnite sostojbi i niz prizmata na poop{enite interesi }e se dojde do umna konstitucija na op{testvoto i dr`avata. A {to e op{t interes, a {to poseben interes,mislam deka ima{e dovolno prezentriran matrijal za da se sogleda istoto, i da se odgovori na pra{aweto: dali plemenskiot interes na albanskoto malcinstvo pretstavuva op{t op{testven interes kon kogo treba da se prikloni dr`avata, i dali niz avfirmacijata na plemenskiot intreres na odredena malcinska zaednica se doa|a do umna konstitucija na op{testvoto i dr`avata? MAKEDONIJA DR@AVA NA PARADOKSI Dr`avnata mo} e vo racete na odredeni povlasteni poedinci i grupi,dodeka {irokata masa na gra|ani se vodi samo od svojot privaten interes ne obyirnuvaj}i se za op{toto dobro;pravoto na sigurnosta na posedot stana sega celiot niven svet.

^itaj}i go ova sigurno vi pa|a na um deka jas sega ovde mudruvam i go opi{uvam banalnoto makedonsko sekojdnevie na makedonskata dr`ava. No moram da ve razo~aram.Toa go zapi{al Hegel vo teolo{kite spisi koga ja opi{uval nekoga{nata isprazneta op{testvena sodr`ina na Atina i Rim kako posledica na “uspe{nite vojni,se pogolemoto bogatstvo i poznavaweto na rasko{ot i zgolemenite udobnosti” koi proizvele kako {to naveduva” edna aristokratija na vojnata i bogatstvoto koja ja razorila republikata i bila pri~ina za potpolnoto gubewe na politi~kite slobodi.” “Petnaest godini vladee nesloga,nepostoi pravoto,nema li~nosti,nema moral.”Toa go zapi{al Tacit vo ‘Anali-te” analiziraj}i ja istorijata na rimskiot principat.Takvata sostojba gr~kata politi~ka filozofija go definirala kako “anomija i bleoneksija”.A toa se najlo{ite sostojbi na edna politi~ka zaednica vo koja e razvodnet politi~kiot etos. E za `al neoliberalna plemenska Makedonija so svoite tajkuni, plemenski poglavici i intelektualnite podlizurkovci denes po mnogu ne{ta nalikuva na sostojbite na nekoga{na Atina,na Rim,na rimskiot principat. “Lepiloto koi elitite gi dr`i zaedno se nao|a vo privilegiite vo vlasta,vklu~uvajki gi mo`nostite za brzo bogatewe.” 126Toa go zapi{ala Biljana Vankovska i toa e za `al avtenti~en opis za politi~kite sostojbi vo Makedonija. Mo`e li makedonskata dr`ava ~ii nose~ki institucionalni stolbovi se temelat na moralnoto i metafizi~koto vozdignuvawe na plemeto i sakralnata plemenska naracija da go opravda svoeto postoewe pred vremeto i istorijata,da bide dr`ava od koja se is~ituva suverenoto pravo na poedinecot i negovata avtonomna voqa? E li toa dr`ava koja opstojuva na potencijata na poedinecot,na supstratot na gra|aninot niz ~ija supstancijalnost se ot~ituva pred se ~ovekot i negovoto dostoinstvo i samosvest ili pak e edna misti~na i metafizi~ka dimenzija na plemenskiot tribalizam koja se pove}e nalikuva na onaa dr`ava od teolo{kite spisi na mladiot

Hegel koja se pove}e opstojuva kako “otu|ena ustanova” kade aktivniot politi~ki interes na gra|anite ednostavno isparil. Mo`no li e preku rigidnata avtonomija na plemeto koja ja zagovaraat aktuelnite plemenski partii vo Makedonija da se izgradi eden seop{t umstven poredok? Ako se ima vo predvid Hjumovata sentenca:”Ne e umot toj koj go vodi `ivotot,tuku obi~aiite” (plemenski),toga{ celata op{testvena sostojba definirana kako “reformski kurs” stanuva politi~ki apsurd. Apsurd bidej}i ne frla vo politi~kite bezdni na mno{tvata plemenski narativi na obi~ajot i tradicijata.Plemenski narativi koi antagonisti~ki go razdrobuvaat makedonskoto op{testvo i na{iot svet na percepcija i opstojba. Kako da saka samata da se poni{ti i da se vrati kon plemenskiot tribalizam,odnosno od otvoreno op{testvo da se transformira vo edno zatvoreno op{testvo ispolneto so plemenskiot duh i plemenskata filozofija vkoreneta vo sto`ernite determinanti na plemenskiot misticizam ;na plemenskiot totem i idolatrija kade ~ove~kiot duh totalno }e se zabetonira vo ritualniot kontekst na magiskite plemenski sili. Takvata plemenska politi~ka vizura vo su{tina i op{testvoto i dr`avata gi frla vo pregratkite na prirodata,a opstojnosta na slobodniot svet so site svoi liberalni proekcii gi frla vo agregatot na prirodnata sostojba koja ne treba posebno da se istaknuva deka e predalku od nivoto na umot. Toga{ kako da se obedini takviot plemenski razdroben svet i so toa da se dovede op{testvoto i dr`avata vo dosegot na obrazecot na umnosta. Toa se enigmite koi so seta svoja te`ina i komleksnost se ispravaat pred Makedonija i makedonskiot gra|ani.Pra{awa koi veruvam nemo`at da se re{at niz naivnata kvantna dimenzija na 100-te ~ekori,a u{te pomalku niz partizanskiot juri{ “Samo napred i nikako nazad”. Pra{awa koi o~igledno baraat pove}e um i trezvenost a pomalku fizikus i udarni~ki meta-duh. Bidej}i takviot dosega{en politi~ki pristap jasno poka`a deka Makedonija vleze vo eden utopiski in`ewering,preku koj se vleze vo edna obemna promena ~ii prakti~ni posledici so seta nivna drama i tragi~nost gi

~uvstvuvame do den denes i toa pred se kako lu|e a potoa kako gra|ani,narod i kako dr`ava. Makedonskite politi~ari zaboravija deka utopiskiot in`entering ne e ni{to drugo osven primena na eksperimentalni metodi vrz op{testvoto i dr`avata.Makedonija vleze vo eden takov utopiski eksperiment i se vide seta dogmati~nost koja odnese premnogu `rtvi i stradawa,tokmu poradi rigidnata privrzanost kon takviot utopiskiot plan nare~en na politi~ko nivo multietni~ka Makedonija kako asimetri~na federacija,na ekonomsko nivo niz dimenzijata na privatizacijata i liberalizacijata na pazarot kako ekonomski neoliberalizam,niz koi navodno }e se ostvari krajnata cel na utopiskiot in`ewer: evroatlantski integracii,odnosno Evropska Unija i NATO alijansata.Tie ja zaboravija dobrata stara lekcija deka op{testvoto nemo`e racionalno da se planira ako se nema vo predvid dosega{niot op{t pretekst niz koj se is~ituvaat zakonitostite na sevkupniot istoriski, kulturen,ekonomski i politi~ki razvoj na edno op{testvo.Tie nepromisleno vlegoa vo onaa Platon-ska avantura koja mo`e da se sogleda i od Platon-oviot Sokrat: “ Bi ja zemale dr`avata i ~ove~kiot karakter kako edno slikarsko platno,koe najprvo treba da go o~istat,{to voop{to ne e lesna rabota. Vo toj svoj pristap tie se razlikuvaat od site ostanati reformatori. Bidej}i,dobro znae{ deka tie ne sakaat da se zanimavaat nitu so poedinecot nitu so dr`avata,pa nitu eden zakon nema da napi{at se dodeka dr`avata ne ja primat kako ~ista ili samite takva ne ja napravat.” 127 Ta neli sekoja nova slika,pa makar i op{testvena, se slika na ~isto platno. [to bi rekol Poper toa e toa ~istewe na platnoto.Tie “mora da gi iskorenat postoe~kite institucii i tradicii.”Tie “mora da o~istat, pro~istat,isfrlat,progonat i ubijat.(Likvidacijata e grozen modern termin za toa.)”128 Taka i makedonskite arhitekti na dogmata i utopiski in`eweri na `ivotot i smrtta, obzemeni od transot na postmodernoto ludilo nare~eno “neoliberalizam” go zapo~naa novoto makedonsko ~istili{te; ~isteweto na makedonskoto platno od onaa stara izlitena slika, slikata na minatoto, kako bi mo`ele ovie staro-novi kvazi-ideolo{ki zografi na novoto makedonsko o~isteno platno povtorno da go islikaat svojot utopiski son.

Tezite na “uva`eniot” “preumen” profesor Jankulovski dovolno ka`uvaat za taa opsesivnost od ~isteweto na platnoto: “Se dodeka ne go iskorenime zloto na komunizmot vo ova dr`ava ne mo`eme da izgradime vistinska demokratska dr`ava.”129 Ili tezite na Ta{kovski130 : “Republika Makedonija mora da doka`e dali ima kapacitet, sila,podgotvenost i zrelost kako dr`ava,da se soo~i i ras~isti so svoeto komunisti~ko minato.” “…sekade kade {to ima potreba od ras~istuvawe so minatoto “ “Makedonskiot model na “pre~istuvawe” treba da vidime doprva,kako }e funkcionira.” Ovie “umni”intelektualci sovr{eno se vklopuvaat vo ulogata na “moralni”~ista~i i filozofi zagari na kolektivniot progon i kolektivnata amnezijata koi poltronski mu slu`at na svojot nov gazda,na svojot nov vladar.Izgleda ne slu~ajno Ta{kovski vo edna svoja kolumna samiot se narekol deka e “novinarska xukela”:”Jas, kako vozrasna novinarska “xukela”131 A Jankulovski vo svojot napis “Za dosiejata i potoa”si zapi{al: “Ideolo{kite zagari sozdavaa i produciraa neprijateli na dr`avata vrz osnova na svoi li~ni frustracii i stravovi.”132 .Hegel vo deloto Filozofija na istorijata niz primerot so Kina gi poso~uva golemite progoni na starata literatura,na istoriskite knigi i teoriskite pogledi, no gi dava i pri~inite za pojavata na takviot progon brutalno iniciran od vladarite i nivnite zagari i “xukeli”.Pri~ini na koi podlegnal i eden od najmo}nite kineski vladari [i-Haong-Ti. Pa vo toj kontekst }e zapi{e: “Toa go prave{e so namera da go uni{ti se}avaweto na predhodnite dinastii za da go zacvrsti svoeto vladeewe.”133 Taa potreba na trajno ustoli~uvawe na tronot na vlasta, odbegnuvaj}i ja pri toa brutalnata forma na otvorena represija i terror, gi naso~uva politi~kite vlastodr`ci niz mo}ta na slovoto na zapovesta i zakonot trajno da go zacvrstat svoeto vladeewe,”vlast koja na sebe ja stava maskata na zakonot”(Polen)-A makedonskata verzija na Zakonot za lustracija e samo eden nu`en epilog od taa ve~na istoriska paradigma. Paradigma na koja Ruso se osvrnal i zapi{al: “najsilniot nikoga{ ne e dovolno

silen za da bide sekoga{ gospodar,osven ako taa svoja mo} ne ja preobrati vo pravo,a pokornosta vo dol`nost,”134 “Prva karakteristika na politi~kata legitimacija e da ja omekne silata i da ja povrze so moralnite ideii na pravdata,pravoto i razumot”(Gizo-M.F.Guizot,General history of Civilization in Europe Edinburg, 1848,str.60)135 A @uvnel(Jouvenel) vo toj kontekst zapi{al: “Nelegitimniot sistem na vladeewe vo nedostatok na avtoritet pribegnuva kon zastra{uvawe,ili pak,pribegnuva kon formite na nasilna mitologizacija na nametnatata politi~ka formula.”136 Tuka se krie seta vistina za golemata uloga na re`imskiot intelektualec vo Makedonija i negovata manija za Zakonot za lustracija. Nekoi kako da neznaat {to zapi{al Taqeran:”So bajonetite mo`e{ se da napravai{,osven edna rabota:nemo`e{ na niv da sedne{“.137 A ovie na{ive intelektualci i neoliberalni komuwari kako onie od tipot na makedonskiot “Stole” uporno se obiduvaat da sednat vrz niv. E za `al sudbinata na organskiot intelektualec e tokmu takva.Tie se sekoga{ braniteli na re`imot i sekoga{ se najortodoksnite zagovornici na ~isteweto i pro~istuvaweto.No za voqa na vistinata tie voop{to ne se sonuva~i a najmalku utopiski,tie se edni obi~ni manipulatori na “Beta” pragmata.A kako takvi tie sekoga{ se vo nekoj utopiski film i vo uloga na ve{t teatarski akter koj sovr{eno glumi deka sonuva nekoj golem vizionerski son i toa onaka slu~ajno i vo isto vreme so golemiot vo`d ili golemiot tatko.Taka bla`eno go sonuvaa utopiskiot son na nesvateniot arhitekt i umetnik Adolf Hitler a podocna rekoa deka toa bile nepodnoslivi ko{mari.Taka go sonuvaa i sonot na nesudeniot pop i nerealiziran poet Stalin a podocna rekoa deka toa bile no}ni mori.Denes vo eden postmodernisti~ki trans go sonuvaat utopiskiot son na SAD,a ve}e utre vo svoite novi kolumni }e zapi{at: toa be{e obi~na temna praznina,duri polo{a i od eden ko{maren son ili edna no}na mora.

Sistemite propa|aat, ideologiite se napu{taat,dr`avite gi snemuva a imperiite zaminuvaat na buni{teto na istorijata,no tie organskite intelekti o~igledno se ve~ni i sekoga{ na branikot na slobodata i sekoga{ vo odbrana na tatkovinata. No tragi~no e, a na momenti i komi~no kako ovie dene{ni zagovornici na utopiskiot in`enering ne ja sogleduvaat sopstvenata tupavost, sopstvenata neintekugentnost pa poradi toj svoj hendikep zapa|aat vo edni ~udni, nebulozni zaklu~oci. Tezite na “preumniot” univerzitetski profesor Jankulovski se dokaz plus na vakvite moi konstatacii.Toj veli:”Antikomunizmot e antiteza na site onie koi gledaat na op{testvoto od perspektiva na arhitekti i in`eneri koi se podgotveni da go redizajniraat vo odnapred dadena ramka. Antikomunizmot poa|a od pretpostavka deka op{testvoto ne e ma{ina-deka e `iv organizam koj funkcionira soglasno sopstvenite pravila.”138 No pred da se osvrnam na ova teza na ovoj “deklariran”antikomunist bi go poso~il Poperoviot stav za antikomunizmot: “Bo`e so~uvaj ne od antikomunizmot,koj naprosto go prevrtuva marksizmot,a toa ni e dobro poznato.Duri ni komunizmot ne e polo{ od antikomunizmot,od antimarksisti~kata “elita”koja vladee{e so Italija,Germanija i Japonija i koja mo`e{e da se sru{i samo so krvoprolevawe od svetski razmeri.”139 A sega sledi mojot odgovor na tezata na ovoj antikomunist: Pa zarem Makedonija denes ne e vo taa nova postmodernisti~ka ramka koja 18 godini se redizajnira po politi~kata filozofija i istoriskiot kontekst na op{testven razvoj specifi~en za SAD i nekoi Evropski dr`avi.Ta zarem Makedonija denes dojde na ova najnedostoinstveno nivo poradi sopstveniot sevkupen istoriski, kulturen,ekonomski i politi~ki razvoj? Ili toa e rezultat na politi~kata hibridizacija i socio-kulturolo{ko kalemewe tokmu kako izraz na nekoi novi zabludi na nekoi novi utopisti~ki in`eneri? Po se izgleda deka se raboti za ova vtoroto,i po se izgleda tuka e celata tragedija na Makedonija. Makedonskite politi~ari i intelektualci opsesivno zaneseni od ~isteweto na makedonskoto platno ne ja sogledaa golata vistina, deka nitu eden utopiski plan nemo`e da bide realiziran na na~in

na koj {to e zamislen,deka nitu edna op{testvena akcija vo princip nikoga{ ne gi dava to~no o~ekuvanite rezultati.Tie samo gi produciraa na site mo`ni op{testveni nivoa poznatite paradoksi od koi te{ko }e se izvle~e edna mala zemja kakva {to e Makedonija. I pred da gi navedam produciranite paradoksi sakam na site ovie neo-utopisti da im go poso~am Poper i negovite razmisluvawe za nerazumnosta na utopiskiot politi~ki in`entering: “Posebno e opasna verbata vo politi~kata utopija.So pravo veruvame deka treba i mo`eme da pridoneseme za podobruvawe na svojot svet.No ne smeeme da umisluvame deka mo`eme da gi predvidime posledicite od svoite planovi i postapki.Vo prv red ne smeeme da prinesuvame ~ove~ki `rtvi(osven mo`ebi samite sebe vo kraen slu~aj).Isto taka nemame pravo da potiknuvame ili duri da nagovarame drugi da se `rtvuvaat-pa nitu za idejata,teorijata vo koja sme(sigurno pogre{no i od neznaewe) potpolno uvereni.”140 Eve za koi paradoksi stanuva zbor. Denes koga vo svetot dominira modelot na politi~ki i ekonomski liberalizam,a vo Makedonija seto toa e obremeneto so etnoplemenski supstrat se soo~uvamekako nikoga{ dosega so paradoksot na slobodata, odnosno se poo~igledno denes ja `iveeme nejzinata negacija. Paradoksot na slobodata koj prv go voo~il Platon,jasno poka`uva deka neograni~enata sloboda vodi vo svojata sprotivnost, odnosno ako ne e za{titena i ne e ograni~ena so zakon, takvata sloboda mora da vodi vo tiranija na posilnite vrz poslabite: “Preteranata sloboda,izgleda ne preminuva vo ni{to drugo osven vo preterano ropstvo i za poedinecot i za dr`avata….Toga{ sosema prirodno e deka tiranijata ne nastanuva od nekoe drugo dr`avno ureduvawe,tuku od demokratijata(Dr`ava,564a). Kant odamna go nametna stavot deka slobodata na sekoj ~ovek mora da bide ograni~ena,no ne von ramkata na nu`nosta,za da se obezbedi ednakov stepen na sloboda za site Na toa stojali{te

stoi i Poper koj veli deka paradoksot na slobodata e argument deka slobodata,svatena vo smisol bez bilo kakva kontrola,mora da vodi kon nejzino golemo ograni~uvawe,bidej}i go pravi silexijata da bide sloboden da go porobi krotkiot.Vo toj kontekst Poper go naveduva kako primer komentarot na eden amerikanski sudija iska`an kako odgovor na optu`eniot koj se povikuval na svojata sloboda:”Va{ata sloboda da maftate so racete e ograni~ena so nosot na va{iot sosed”.141 Zarem denes tolku e te{ko na politi~ki,voen i ekonomski plan da go prepoznaeme silexijata i krotkiot tokmu vo paradosot na slobodata? Izgleda za nekoi makedonski “umovi” toa e premnogu slo`ena rabota. Bidej}i postoeweto red i bezbednost vo dr`avata mirisalo na komunizam,barem taka gi tolkuva rabotite “umniot’ Jankulovski: “koga imate silen naglasok vo potrebata za silna dr`ava i koga premnogu ~esto gi slu{ate zborovite red i bezbednost,mora da se zagri`ime.Zo{to ovie zborovi gi slu{avme ~esto vo minatoto. Vakvite signali mora da se detektiraat navreme ako ne sakame trkaloto na istorijata da go vratime nazad.”142 O~igledno spored ovoj osvedi~en “um” denes SAD se najgolemata komunisti~ka dr`ava i glavniot faktor koj go vrti trkaloto na istorijata nanazad,bidej}i svedoci sme deka tie denes se najgolemite zagovornici na silna dr`ava,red i bezbednost,nekolebaj}i se pri toa da posegnat i po militaristi~ki i profa{isti~ki doktrini. Identi~en e i paradoksot na tolerancijata i paradoksot na demokratijata koi o~igledo nesakaat da gi sogledaat nekoi plemenski filozofi,a koi tolku mnogu go obremenuvaat dene{niot oblik na etno-liberalna demokratija, ukrasena so praznite floskuli na tolerancija i so`ivot. I {to e tolerancija? Za toa se zapra{al i tatkoto na prosvetitelstvoto, Volter. Negoviot odgovor e :”Tolerancijata e nu`na posledica na spoznajata deka sme pogre{ivi:~ove~ki e da se gre{i, i site nie

postojano ~inime gre{ki.Pa toga{ da si gi oprostime edni na drugi svoite ludosti.Toa e temelot na prirodnoto pravo.”143 A za toj Volter-ov apel za tolerancija, Poper }e zabele`i: “Volter tolerancijata ja obrazlo`uva so potrebata edni na drugi da si gi oprostime ludostite,odnosno netolerancijata.Navistina tuka na tolerancijata i e krajot.Ako na netolerancijata i go priznaeme pravoto na toa da bide tolerirana,toga{ ja razoruvame i tolerancijata i pravnata dr`ava.Toa be{e sudbinata na Vajmarskata republika.”144 Toa e taa kriti~na to~ka na koja izrasnuva paradoksot na tolerancijata. I eve {to veli Poper za paradoksot na tolerancijata: “Ako neograni~enata tolerancija ja pro{irime duri i na onie koi ne se tolerantni,ako ne sme spremni da go branime tolerantnoto op{testvo od `estokite napadi na netolerantnite,toga{ tolerantnite,a so niv i tolerancijata }e bidat uni{teni.Zatoa kako {to veli treba: ”da nastojuvame na pravoto,deka vo kolku toa e neophodno, netolerantnosta toga{ treba da se zadu{i so sila; bidej}i lesno mo`e da se poka`e deka tie(netolerantnite) ne se spremni da ne do~ekaat na nivo na racionalen argument,tuku naprotiv odnapred da ne do~ekaat so osuda na sekoj argument;takvite idejni koncepcii mo`at duri da im zabranat na svoite sledbenici da gi slu{aat racionalnite argumenti, vodeni od sopstvenata logika deka sekoj argument e la`liv ednostavno svoite sledbenici ideolo{ki da gi ograni~at na sekoj argument da odgovaraat so upotreba na svoite tupanici i pi{toli. Zatoa bi trebalo ,vo imeto na tolerancijata,da se insistira na pravoto da ne se toleriraat onie koi ne se tolerantni.Bi trebalo da imame pravo da barame sekoe dvi`ewe koe propoveda netolerantnost da se stavi von zakon i potiknuvaweto na netolerancijata i progonot da go smetame za kriminal,na ist na~in kako {to go smetame za kriminal potiknuvaweto na ubistvo, kidnapirawe ili o`ivuvaweto na trgovijata so lu|e.”145

Denes site nie mo`eme da voo~ime vo svetski ramki kako se so~uvame so pradoksot na slobodata,so paradoksot na tolerancijata i so paradoksot na demokratijata. Gra|anite vo Makedonija i na Balkanot u{te po`estoko se soo~eni so ovie paradoksi,koi sekojdnevnoto `iveewe na obi~niot ~ovek go doveduvaat do apsurd.Vo Makedonski ramki mo`e i treba sekoj da se zapra{a dali: promenata na makedonskiot ustav,konfliktot vo 2001,Ohridskiot dogovor,pojavata na plemenskiot tribalizam vmetnat vo politi~kiot kontekst na kvazi-politi~kite partii,akutnata naru{enost na bezbednosta,zgolemuvawe na kriminalot i silexistvoto na drogata i prostitucijata,~uvstvoto na nesloboda i izgubenoto ~ove~ko dostoinstvo : da ne slu~ajno se produkt tokmu na ovie paradoksi, na paradoskite na slobodata,na tolerancijata i demokratijata. Neizleguvajki od ramkite na problemot tuka davajki mu na {iro~ina neophodno e patem da se spomne deka vo toa : Balkansko ludilo,vo toj vior od neoliberalni paradoksi koi totalno niz eden brutalen militanten bran na destrukcija i nasilstvo go redizajniraa balkanskiot kontekst na `iveewe mo`e slobodno da se ka`e deka samo obi~niot ~ovek vo R.Makedonija bez ogled na vera,etnos i politi~ka opredelba i sosema mal broj na trezveni i racionalni politi~ari i intelektualci se opredelija da go `iveat zemskiot `ivot vo Sokratovata paradigma : ”Podobro e da se istrpi nepravdata otkolku taa da se ~ini.” Sokratova paradigma svojstvena na makedonskite gra|ani no koja bezsomnenie gi doveduva{e vo o~aj iracionalnite plemenski politi~ari i intelektualci koi se obiduvaa so site mo`ni sredstva takviot model na `iveewe da go izmestat i poni{tat,da go izdignat na stepen na op{to mnenie kako nacionalen sram i nedostoinstven `ivot, da go okarakteriziraat kako makedonski sidrom na samouni{tuvawe, genetska gre{ka,makedonski nihilizam i nemawe makedonska svest za nacionalna samobitnost i dr`avnost. Tie besramno go svedoa makedonskiot gra|anin na obi~na materija koja vo sebe vo svojata struktura i opstojba ima nepromenlivi zakoni koi go nosat odr`uvaat kako ne samosvesno su{testvo,su{testvo koe nikoga{ nemo`e da bide samosvesen subjekt na svoite procesi nitu pak da nametne svoja voqa nad niv.

Da se `ivee vo doba koga iracionalizmot stana svetska moda,a pri toa da se ostane razumen i ~ove~en mora da bide kvalitet a ne da dobie kvalitativ na makedonski nihilizam ili genetski vkorenet sindrom na samouni{tuvawe.Zatoa na ovie iracionalni intelektualci na ~elo so Hegel mo`e da im se dade samo edno za pravo i toa pravo koe odi na nivna {teta ,na nivna negacija.Ako spored niv postojat nekoi lu|e koi se izdignuvaat nad ustaleniot obrazec na kvazi “op{ta” opstojba,~ii postapki i smisol na `iveewe ne gi odrazuvaat starite izliteni modeli,tuku sozdavaat novi oblici na `iveewe i opstojba i ako za niv i za Hegel takvite lu|e se istoriski lu|e kat exochen, welthistorische Individuaen kako {to se Aleksandar Makedonski,Cezar,Napaleon,toga{ i makedonskite lu| e nemo`at da bidat ni{to pomalku osven istoriski lu|e a nivniot um istoriski um.Toga{ i makedonskiot mozok ne go odrazuva samo supstratot na materijata tuku pred se go odrazuva visokoto nivo na samosvest a nivnata `ivotna praksa na samosvesna praksa kreirana od aktivni i samosvesni subjekti.Toa se istoriski lu|e dotolku pove}e {to so toj svoj specifi~en na~in na `ivotna opstojba go najavuvaat toj iden istoriski is~ekor kon progresot,kon ~ove~nosta i humanizmot kon slobodata i umot,koj svetot mora da go prifati.Tie se vistinskata herojska slika na edno vreme kade vistinata bezumno e zarobena a nivnata ~ove~ka samosvesna reakcija pogre{no protolkuvana. Tuka doa|ame do eden specifi~en makedonski paradoks koj jas go narekov “Rafiz Aliti paradoks”. Za {to stanuva zbor? Aliti vo edno svoe intervju go veli slednovo: “Dali bi mo`ela da se radikalizira politi~kata scena ili voop{to, situacijata vo Makedonija? Sekako deka mo`e,ako se gazi vrz elementarnoto pravo koe bilo steknato.”149 “jas bi sakal da go pra{am sekoj pameten politi~ar kako bi deluval toj koga ne bi se po~ituval negoviot stav i zakon i delovnik.Koja merka se prezema.” Prvo, se nametnuvaat nekolku pra{awa na koi treba da si najdat odgovor site makedonski politi~ari koi patat od vakviot Aliti sindrom: Prvo, dali politi~arot kako osnova na sopstvenoto politi~ko deluvawe ima moralno pravo da zeme nekoe steknato

elemntarno pravo bez da se preispita od moralno-vrednosen aspekt i sebesi i steknatoto pravo? Da ne slu~ajno toa steknato pravo e steknato so ~inewe na nepravda ili gazewe na elementarnoto pravo na nekoj drug,pa namesto da se radikalizira i militarizira,treba da se izvini i da se povle~e. Vtoro, dali makedonskiot Ustav od 1991 godina so koj se definira{e Makedonija kako dr`ava na makedonskiot narod e steknato elementarno pravo koe nesmee da se gazi? Spored logikata na Rafiz Aliti toa bi bilo steknato pravo koe ne smee da se gazi, i vo toj slu~aj sekoj pameten politi~ar bi trebalo da se radikalizira i militarizira. Spored Aliti ispa|a deka makedonskite politi~ari vo 2001 godina ispadnale glupavi {to ne se radikalizirale tuku potpi{ale kapitulacija preto~ena vo Ohridski dogovor i promena na Ustavot. Tolku za glupaviot i pametniot,za radikalniot i militariziraniot,za lukaviot i paradoksalniot. Paradoksot na demokratijata,vo uslovi na etnocentrizam i naciklerikalizam se poka`uva deka e u{te podramati~en.Ne treba da zaboravime daka demokratijata go donese na vlast vo Germanija Hitler,vo Srbija takvata demokratija go donese Milo{evi},vo Hrvatska go donese Tu|man,vo Makeedonija go donese “Aliti paradoksot”. Toa e paradoksot koga izmanipuliranoto naselenie po politi~ki pat odlu~uva da vladee tiraninot i despotot. Preminot od demokratija vo tiranija kako {to zaklu~il Platon vo “Dr`avnik” najlesno }e go izvede popularniot voda~ koj mo{ne lukavo znae vnatre vo demokratskata dr`ava, kako da go iskoristi klasniot antagonizam pome|u bogatite i siroma{nite,i }e mu uspee da stvori telesna stra`a ili li~na vojska.Lu|eto koi prvi }e go pozdravat kako borec za sloboda (setete se na Slobo-slobodo) }e bidat naskoro porobeni i primorani da se borat za nego,zatoa {to “koga od taa strana }e se oseti bezbeden,toga{ toj sekoga{ }e zapo~nuva nekoi vojni, so cel narodot da ima postojana potreba za voda~.” Demokratijata se menuva vo nejzina nezakonita forma,prvo preku oligarhijata,vo edno bezakonitoto vladeewe na nekolkumina, i preminuva vo bezakonita forma na vladeewe na eden, vo tiranija,kako najlo{ oblik na vladeewe.Taka zaklu~il Platon,a vo

koj pravec se dvi`i makedonskata demokratija, i bez Platon mo`e da zaklu~ete sami. Vo toj paradoks vistinskiot demokrat ostanuva zaroben,toj mora da ja po~ituva voqata na etnocentri~nata i naci-klerikalnata demokratija iako se kosi so negovite demokratski na~ela da opstojuva vo edno tiransko i despotsko op{testvo.Mu ostanuva samo tragi~noto iskustvo deka nepostoi siguren model na za{tita od tiranijata i despotizmot. No toa e danokot {to go pla}a ~ove{tvoto,posebno denes makedonskiot gra|anin zaroben vo etnocentri~niot diskurs na plemenskiot tribalizam tokmu poradi nametnatata Platonova politi~ka iluzija sodr`ana vo pra{aweto Koj treba da vladee? Toa pra{awe koe suptilno ja iskrivuva demokratijata bara avtoritaren odgovor. Poper ka`uva deka pra{aweto “Koj treba da vladee:” e pogre{no postaveno,a odgovorite koi gi predizvikuva se avtoritarni,pa veli: “Predlagam namesto toa, da se prifati eden mnogu poskromen na~in na postavuvawe na pra{awata.Na primer: [to mo`eme da napravime za da politi~kite institucii gi postavime taka da lo{ite ili nesposobni vladari (koi sekako se obiduvame da gi izbegneme,no sekako mo`eme mnogu lesno da gi dobieme) mo`at da napravat {to pomalku {teta? Mislam deka bez takva promena vo svoeto postavuvawe na pra{aweto ne mo`eme da se nadevame deka nekoga{ }e dojdeme do razumna teorija za dr`avata i nejzinite institucii.Demokratijata po moe mislewe mo`e teoriski da se utemeli samo kako odgovor na toa mnogu poskromno pra{awe.Skromno pra{awe no koe vo sebe gi sodr`i odgovorite kako da se odbegnat naci-klerikalnite i etnoplemenskite vo`dovi i poglavari koi mo{ne lesno gra|anskata demokratija ja iskrivuvaat vo etno-plemenska i naci-klerikalna.”150 Koga toa }e go svatat makedonskite gra|ani bez ogled na etnos,vera i politi~ka opredelba toga{ i makedonskata paradoks dr`ava }e stane vistinaka gra|anska dr`ava,a ako ne definitivnot raspad na makedonskata dr`ava e nizbe`en. Mo`ebi ova deluva premnogu crno i pesimisti~ki.no za `al denes Makedonija se pove}e poprima satiri~ni crti koi po mnogu ne{to nalikuvat na onie Ksenofanovi rapsod sogledbi za bogovite: “ So tapav nos,crni:taka bogovite gi gledaat etiopskite lu|e.

Sonooki pak i svetlokosi: taka Tra~anite gi gledaat. No koga govedata i kowite i lavovite bi imale race, Race kako {to lu|eto gi imaat,da umeat da crtaat,bojat,da stvaraat sliki, Toga{ bogovite na kowite bi bile nalik na kowite,govedata nalik na govedata bi gi slikale. Bo`jite likovi i telesni oblici vrz sopstvenata slika i prilika bi gi stvorile:sekoj na svojata.”151 Taka i dene{na Makedonija, se slika so site mo`ni logosi i naracii, boi i crti na etnoplemeskoto i kleronacionalisti~koto pluralno ludilo. Edni go iscrtuvaat crniot dvoglav orel, drugi lavot, treti sonceto, ~etvrti beliot dvoglav orel.A vsu{nost site go gazat ~ovekot i ja gazat Makedonija. POLITI^KA (NE) UMNOST Od dosega{nata analiza na makedonskata politi~ka praksa postulirana na principite na etno-plemenskiot konsocijalizam mo`at da se sogledaat site politi~ki paradoksi i apsurdi vo koi e vovle~ena makedonskata dr`ava i makedonskite gra|ani. Vo toj kontekst mo`e slobodno da se ka`e deka denes Makedonija e vovle~ena vo edna vakva sramna politi~ka sostojba poradi mnogu politi~ki aspekti. Prvo poradi politi~ki neobrazovanata i dr`avotvorno nezrelata makedonska politi~ka elita, vklu~uvaj}i gi tuka pred se : profesionalnite politi~ari,kako i del od intelegencijata koja se nao| a vo uloga na politi~ki analiti~ari, politi~ki eksperti,idejni sovetnici i duhovni kreatori i stratezi na pravno-politi~kiot sistem vo Makedonija,a koi po logikata na ne{tata bi trebalo da gi poznavaat osnovnite premisi na teoriskite postavki na politi~kata nauka preku koja se prou~uvaat i analiziraat politi~kite sistemi, dr`avata,dr`avnosta i dr`avnoto ureduvawe kako i osoznaenite prednosti i slabosti koi proizleguvaat od detektiraweto na politi~kata praksa. Na koe nivo na politi~ka i dr`avni~ka zrelolst se makedonskite politi~ari mo`e da se sogleda od Ohridskiot dogovor koj e napi{an samo na angliski jazik vo amerikanska varijanta i toj pretstavuva edinstvena,avtenti~na verzija na Ohridskiot dogovor.A koi se dalekuse`nite posledici od toa

najdobro mo`e da se sogleda od komentarot na Svetomir [kari} :”Edinstveno taa verzija mo`e da bide osnova za tolkuvawe na sodr`inata i duhot na ovoj dokument pri negovata primena vo komplikuvanata makedonska stvarnost,vo koja se koristi poinakva pravna terminologija.Dokumnetot e preveden na makedonski jazik od strana na kompetentni preveduva~i so naznaka deka odredeni angliski termini ne se dovolno precizni,nitu jasni.Na primer angliskiot zbor communitu ne e dovolno precizen nitu vo pojmoven nitu vo sodr`inski smisol.Dali e lokalna ili etni~ka zaednica ili pak ne{to treto?Poimot zaednica vo Ohridskiot dogovor ima pokomplikuvano zna~ewe od poimot zaednica vo Ustavot na Belgija od 1970 i 1994 godina.Ili angliskata sintagma public bodies.Ne e jasno {to opfa}a taa sintagma vo makedonskata stvarnost. Vo makedonskata terminologija postoi razlika pome|u terminot telo i institucija.U{te pokomplikuvana e angliskata sintagma public life.Ohridskiot dogovor insistira na ednakva zastapenost na zaednicite vo javniot `ivot na site nivoa,a pri toa ne e jasno koj segmenti i institucii go opfa}aat poimot javen `ivot? Ovie razliki sozdavaat zna~ajni pote{kotii vo implementacijata na dogovorot vo praksa.”152 Vtoro poradi antidr`avnoto deluvawe na del od politi~kata elita, (kako od makedonskiot taka i od albanskiot politi~ki blok) koja o~igledno saka da izvr{i politi~ko-teritorijalna podeleba na Makedonija i vo zavisnost od predznakot na “filstvoto” na idolo{kata matrica da izvr{i podocne`no nivno prisoedinuvawe kon odredeni sosedni dr`avi, Bugarija, Albanija, Srbija ili Grcija; I treto poradi nepricnipilenata politika na me|unarodnata zednica preku koja se poo~igledno se navestuva deka se saka da se izvr{i edna nova balkanizacija (podelba) na Makedonija,i toa pred se poradi zaokru`uvaweto na sopstvenite strategisko- imperijalni interesi i vtoro poradi usvojuvaweto na edna naivna politi~ka postavka za navodno nere{enoto albansko nacional-obedinitelno pra{awe kako i navodnoto dopolnitelno iskoplicirano makedonsko pra{awe.Toa se navodnite nere{eni balkanski pra{awa koi istoriski se konzerviraa poradi sozdavaweto na porane{nata jugoslovenska fedracija kade Makedonija be{e definirana kako federativna ~lenka a Kosovo kako avtonomna pokraina a koi so

raspadot na Jugoslavija povtorno se nametnaa kako politi~ki problem koj treba definitivno da se razre{i vo duhot na nekoga{niot Berlinski kongres,preku eden dobro poznat istoriski kontekst koj proizleguva od nekoga{nite balkanski vojni od 1912 i 1913 godina i so eden nov Londonski ili Bukure{ki dogovor da se ovozmo`i edno trajno politi~ko zatvorawe na ovoj istoriski zaostanat problem i so toa definitivno da se trasira trajna balkanska stabilizacija. Vovedot na vakvoto scenario mo`e da se sogleda so produciraweto na Ohridskiot dogovor od 2001 godina za Makedonija i dogovorot od Rambue od 1999 godina za Kosovo.So Ohridskiot dogovor se izbri{a postoeweto na makedonskata nacija,a so dogovorot od Rambue se stvori nova nacija Kosovski narod,koj pred Rambue ne postoe{e kako takov.A Svetomir [kari} voo~il deka takviot istoriski presedan prv go zabele`al Marselo Koen,profesor po me|unarodno pravo vo @eneva. “Ohridskiot dogovor bri{e edna nacija koja podolgo vreme postoi.”153 Deka namerite na takanare~enata me|unarodna zaednica za definitvno bri{ewe na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava od politi~kata karta na Balkanot mo`e da se sogleda i od nacrtot na Ohridskiot dogovor vo koj voop{to ne se spomnuva{e makedonskiot narod i makedonskata nacija.Komentarot na [kari} dovolno govori za toa: “Najgolemo vnimanie predizvikaa pojmovite mnozinsko naselenie vo Makedonija i zaednici.Prviot poim ja pokriva makedonskata nacija i makedonskiot narod,a drugiot-nacionalnite malcinstva.Izostavaweto na makedonskata nacija i makedonskiot narod od Nacrtot na dogovorot be{e podr`ano i od strana na nekoi profesori od Pravniot fakultet, koi kako eksperti na pretsedatelot na Republikata bea vklu~eni vo pi{uvaweto na Nacrt dogovorot.”154 Osvrnuvaj}i se na spisnieto Nin od 17.07.2003 godina “Kiro Gligorov, Ohridska senka” [kari} }e zabele`i: “Prviot nacrt na toj dogovor go donel amerikanskiot ambasador na na{iot pretsedatel i mu rekol: nie vo Amerika za vakvi dokumenti velime-zemi ili ostavi.Ova mora da se sprovede ili }e imate gra|anska vojna.Boris Trajkovski utredenta go proglasi toj dokument kako svoj plan….Pod pritisok na javnoto mislewe

predlo`en e nov tekst na preambulata-kako kompromisno re{enie. Povtorno e vraten makedonskiot narod, no kako etnos, a nacionalnite malcinstva definirani kako delovi od narod. Sodr`inata na novata preambula pove}e odgovara na etni~kiot karakter na Ohridskiot dogovor otkolku {to toa be{e slu~aj so sodr`inata na predhodniot tekst na preambulata.So toa glavnite akteri na Ohridskiot dogovor go poka`aa soeto pravo lice”155 Vo edna takva politi~ka konstelacija se po izvesno e deka i Kosovo i Makedonija }e se delat i priklu~uvaat kon sosednite dr`avi. Verojatno e deka vo eden podolg period eden del od Kosovo prete`no naseleno so srpsko naselenie }e i pripadne na Srbija,a drugiot del kako nova suverena dr`ava federativno }e se priklu~i kon Albanija. Soglasno sega{nite politi~ki sostojbi vo eden dolgoro~en period, ne podolg period od 5 do 10 godini,Makedonija verojatno kako dr`ava }e se raspadne i }e bide podelena na sosednite dr`avi;Kon Albanija }e se prisoedini zapadniot del, isto~niot kon Bugarija, severniot kon Srbija.Grcija verojatno strate{ki }e se vozdr`i od posegawe po ju`niot del poradi definitivnoto zatvorawe na makedonskoto pra{awe i politi~ki odbgnuvajki pri toa eventualni idni problematizirawa so egejskiot del koj mo`e dopolnitelno da se uslo`ni so nejzinoto dopolnitelno pro{iruvawe na sever.Ako se odi po edna vakva politi~ka logika izgleda samo Skopje poradi svojata etnokulturna heterogenost,sociolo{ka i politi~ka kompleksnost, golemina i geopoliti~ka zna~ajnost(posebno za SAD) }e se proglasi kako neutralen otvoren grad vo koj }e gravitiraat po razni osnovi gra| anite/ dr`avjani od site balkanski dr`avi. Negovata bezbednost i neutralnost }e bide garantirana pred se od SAD(zatoa i se gradi onoj monstrum od zdanie na Kale), a potoa so edna posebna balkanska spogodba }e se garantira i od site sosedni balkanski dr`avi: Bugarija, Srbija,Grcija i Albanija.No i pokraj takvite garancii toj sepak iako nevidlivo no su{tinski }e bide podelen; }e deluva kako mal Kipar.]e bide podelen po etni~ka i verska linija.Po etni~ka linija na albanski i uslovno nare~en “makedonski”del, kade }e gravitiraat site ostanati.Po verska linija }e bide podelen na muslimanski i hristijanski.

Za raspar~uvaweto na Makedonija denes vo igra se mnogu suptilni politi~ki kalkulacii,od koi dve se nagovestuvaat kako najvozmo`ni za realizacija. Edna od najsuptilnite koja definitivno }e predizvika politi~ki potres na makedonskata dr`ava i koj bi bil uvertira vo nejziniot definitiven raspad e proglasuvaweto na Kosovo kako nezavisna dr`ava, no so isklu~itelno specijalen priviligiran status na tamo{noto srpsko malcinstvo.Na srpskoto malcinstvo mo`e da mu se ovozmo`i pred se poseben odnos so mati~nata dr`ava Srbija i toa na kulturno,politi~ko i ekonomsko nivo,mo`nost za dvojno kolektivno dr`avjanstvo kako i pravoto na primena na ustavnite i zakonskite re{enija na Srbija pri re{avaweto i reguliraweto na svekupnite op{testveni odnosi vo srpskiot kanton, kade {to gravitira srpskoto malcinstvo.Takviot politi~ki presedan svesno } e se napravi za da predizvika domino efekt na reakcija vo Makedonija.Ist takov status za albanskoto malcinstvo vo Makedonija vedna{ }e pobaraat site relevantni albanski politi~ki partii (tuka ne treba da se zaboravi deka po istiot koncept }e se dobijat i kolktivnite prava na Srbite vo Makedonija koi gi ima 40.000.So toa makedonija }e dobie 450.000 dr`avjani so albanski i kosovski paso{i,40.000 dr`avjani so srpski paso{i a ve}e postojat dr`avjani so okolu 70.000 bugarski paso{i.A kon seto ova treba da se dodadat i seu{te nejasnite kalkulacii na Unijata za kulturata na Valsite vo Makedonija koja tvrdi deka vo Makedonija ne se 9.695 Vlasi tuku deka se nad 70.000 Vlasi koi po razli~ni osnovi se deklariraat kako Makedonci, no koi go neguvaat vla{kiot jazik i vla{kata kultura. Kako nikoj vo Makedonija da ne saka da razbere, deka novite balkanski vojni denes ve}e ne se vodat so voeni sredstva,tuku so politi~ka diplomatija, i nov miks od kulturno-civilizaciski i ekonomsko-finaniski instrumentarium.Nikoj ne saka da razbere deka tretata svetska vojna e ve}e zapo~nata i deka se vodi po istata korporativna politi~ka,kulturna i ekonomska logika). Toa zna~i deka posle Ohridskiot,Majskiot, }e sledi tret dogovor so koj definitivno }e otpo~ne rigidniot proces na raspa|awe na dr`avata.Taa vo po~etokot }e nalikuva na formalna labava federacija,a krajot }e go do`ivee kako SR Jugoslavija,odnosno razdru`uvaweto pome|u Srbija i Crna Gora. Tokmu zatoa vo eden podolog ili pokratok rok treba da se o~ekuva op{testveno,

nacional-politi~ko, tritorijalno i pravno-dr`avno razgraduvawe na mali samostojni polit~ki plemenski kne`evini-dr`avi ,koi vo eden podolg period }e vlezat vo edna politi~ka i ekonomska neizvesnost so {to nu`no }e se vturnat vo politi~ki predizvik za nivno dobrovolno ili prisilno priklu~uvawe kon nekoi od sosednite balkanski dr`avi. Takviot razvoj koj se nametnuva kako rigiden koncept, koj treba da se realizira niz plemenskiot in`entering, se pla{am deka mo`e da izleze od kontrola na novata diplomatska doktrina, i vo krajnata zavr{nica vo realizacijata na geopoliti~kite proekti na naluidni~avite geopoliti~ki arhitekti, voenata doktrina povtorno da se vmetne vo igra kako istoriski proverena i sigurna doktrina, i so toa da se predizvikaat straotni balkanski sudiri, no koi mo`at mo{ne brzo da se pro{irat niz cela Evropa i svetot. Vo toj kontekst na militanten voved vo prividot na balkanskiot rasplet, mo`e da se sogleda vtorata varijanta,a toa e Kosovo da se samoproglasi za neezavisna dr`ava so {to srpskoto malcinstvo nema da ja priznae takvata dr`ava i kompletno institucionalno }e se izolira od nejze i kompletno politi~ki i ekonomski }e se vrze za mati~nata dr`ava Srbija. So toa definitvno se deli Kosovo kako {to smeta i nekoga{niot Minister za nadvore{ni raboti na porane{nata SR Jugoslavija Goran Svilanovi},kako {to veli : ” nema izgled severot na Kosovo da se inegrira vo ostatokot”.156 Ovaa varijanta go postignuva istiot efekt na tloto na Makedonskata dr`ava, samo {to procesite na nejzinoto raspagawe }e bidat zabrzani i pobrutalni, prosledeni so kontrolirani zategnati me|uetni~ki sudiri. Pobrutalni bidej}i takvoto kosovsko scenario }e bide definitiven signal deka na Balkanott nemo`e da opstojuvaat multietni~ki dr`avi, pa izleznite re{enija }e se baraat niz rigidnite ramki na etnopoliti~koto samovolie prosledeno so militantni odnesuvawa i obostrani voeni zakani. Kosovskata razvrska so netrpenie ja o~ekuvaat site balkanski dr`avi, pravej}i si le{inarski politi~ki kalkulacii za prisobirawe na teritorijalnite odpadoci {to }e gi isfrli politi~kata razre{nica na krvavata i tragi~na kosovska i makedonska drama.No ova razre{nica poka`uva i ne{to drugo.deka celo vreme Kosovo se koristelo kako povod,za da se realiziraat dvete vistinski balkanski pri~ini: albanskoto obedinitelno dvi`ewe i definitivnoto politi~ko i

nacionalno raznebituvawe na makedonskiot narod i negovata dr`ava. Pove}e od jasno e deka so proglasuvaweto na Kosovo kako nova dr`ava na Balkanot }e se otvori balkanskata pandorina kutija vo koja ne slu~ajno se prikriva poznatata Bugarska teza za Makedonija: “eden narod so dve dr`avi”. Politi~kiot kontekst e jasen: novata Kosovska dr`ava i novata politi~ka nacija -kosovska nacija, poka`uva deka pod politi~kiot prevez kako etni~ki sto`er na taa kosovska dr`ava i kosovska nacija opstojuva albanskiot narod so svojot jazik i kultura.Kako nemompatibilna etno margina se pojavuva srpskoto malcinstvo na sevrniot del od Kosovo. So toa Albancite kako eden narod na Balkanot sozdavaat dve dr`avi Albanija i Kosovo.I vo dvete dr`avi kako slu`ben jazik e albanskiot. So toa ne slu~ajno politi~ki se potvrduva Bugarskata zalo`ba deka Bugarskiot narod ima dve dr`avi Makedonija i Bugarija. So toa ne slu~ajno politi~ki se razotkriva i gr~kata zalo`ba za preimenuvawe na Republika Makedonija vo” Nova Republika Makedonija”.Treba da se izvle~e Kosovskata paralela:deka Bugarskiot narod sozdal nova dr`ava “Nova Makedonija” i nova politi~ka nacija -makedonska nacija, ~ij etni~ki predznak e pred se dominantno bugarski,so svoja izvorna bugarska kultura i svoj izvoren bugarski jazik.Vo taa nova makedonska nacija kako nekompatibilna etno-margina opstojuvaat i srpskiot, albanskiot i gr~kiot narod.Etno margini koi poradi svojata nekompatibilnost soglasno gr~kite i bugarskite umovi treba da se spojat so svoite mati~ni dr`avi. Vo taa nova balkanska pandorina kutija otvorena so novata dr`ava Kosovo se nadzira i sudbinata na politi~ki razdrobenata, kantonizirana i nestabilna Bosna i Hercegovina, vo ~ij sklop opstojuva Republika Srpska.Tuka se nadzira i novata razvrska na srpskiot politi~ki kontekst;deka srpskiot narod ima dve dr`avi Srbija i Republika Srpska.Na istoto pretendira i Hrvatska,so Herceg-Bosna.Zarem ne e na povidok novo balkansko prekrojuvawe?

Kosovo e vlogot a politi~kata dobivka e: nova golema albanska dr`ava ili sojuz na albanski dr`avi,delumna revizija na sanstefanska Bugarija i nova Srbija so delovi od Republika Srpska,severno Kosovo i odredeni delovi od teritorijata na Makedonija. Na evropsko i svetsko nivo, etno-nacionalniot pretekst na eksjugoslovenskiot i balkanskiot rasplet se samo povodot,ili poto~no ka`ano morkovot na hegemonot za da nekoi balkanski sili Srbija, Bugarija,Grcija i Albanija ja odigraat ulogata na zajakot,da go istr~aat prviot krug, a pri~inata e povtorno geopoliti~kiot rasplet na “golemata igra” i filozofijata na “ramnote`ata na mo}ta”,poradi koja nekoga{ na Balkanot (od 1912-1913 i prvata svetska vojna ) se kr{ea kopjata za geopoliti~kata transvezala Berlin-Bagdad.Isto onaka kako {to od britansko-amerkanskiot geopoliti~ki interes preku ple}ite na Balkanot se kalkulira{e i vtorata svetska vojna: Germanija i SSSR a so niv i cela kontinentalna Evropa da iskrvari do smrt od me|usebnite bratoubistveni vojni. Bagdad padna,a prugata Berlin Bagdad, Bu{ postariot vo Irak ja razori,Bu{ pomladiot pak celosno go razori Irak i naftata ja stavi pod kontrola,no izgleda seto toa be{e zaludno i od kratok zdiv. Ruskiot podem sepak e evidenten,finansiskiot i energetskiot potencijal kako i naftenite resursi na Rusija se se po~igledni,tuka e i Germanskata sofisticirana tehologija.[to vo idnina }e go spre~i noviot spoj na geostrate{ki interesi pome|u Germanija i Rusija, so {to definitivno bi zavr{ila erata na SAD hegemonot ? ]e posegnat li povtorno, kako nekoga{ ovie zapla{eni gubitnici preku mo}ta na bankarsko-finansiskiot kapital da sozdadat eden op{t svetski ekonomski i politi~ki haos za da go produciraat noviot Hitler i noviot Stalin,i povtorno da go spre~at toj evropski spoj i cela kontinentalna Evropa da ja dovedat vo op{t haos i sevkupno rasulo? No bidej}i temata na ova kniga e Makedonija i nejzinata politi~ka sudbina zaglavena vo vrtlogot na interesite na geopoliti~ki celi na golemite sili a ne kompleksnosta na isprpletenosta na globalnite geopoliti~ki intresi na golemite sili, pa vo toj kontekst samo generalno mo`e da zaklu~ime deka na site ovie enigmi mo{ne brzo }e dadat odgovor pred se nekoi skore{ni balkanski razre{nici, no i nivnata refleksija na evropskoto tlo.

Tokmu zatoa vra}ajki se sega na tloto na Makedonija i nejzinata politi~ka sudbina mo`e da sogledame, deka politi~kite kalkulacii na sosednite zemji i na naludni~avite geopoliti~ari i etnokartografi ve}e se isfrleni vo balkanskata politi~ka orbita i deka istite zabrzano zapo~nuvaat so prebrojuvaweto na svoeto naselenie vo Makedonija.A toa se jasni pokazateli koi uka`uvaat na tendenciite na novite politi~ki arhitekti za skore{na podelba na Makedonija. Vo toj kontekst, kako potsetnik za edna gola vistina koja se pove}e nadvisnuva nad Makedonija, kako opomena do site makedonski politi~ari, im ja prepora~uvam maksimata na Xorx Santajana (”The Life of Reasion”): “Onoj koj ne se se}ava na minatoto,osuden e povtorno da go pre`ivee.” (no ovoj pat mnogu posurovo i poneizvesno) Zatoa i ne treba da iznenaduva {to sofiskiot vesnik “Monitor” zaklu~uva deka se pove}e makedonski gra|ani gi osoznavaat svoite bugarski koreni: ”Ima dovolno soznanija da se smeta deka makedonskite Bugari se nad 1.3 miloni( vklu~uvaj}i gi Bugarite-muslimani).Prakti~no toa e najgolemiot bugarski kolektivitet nadvor od Bugarija.” “Monitor tvrdi deka procesot na soznavaweto na Makedoncite za svoite bugarski koreni zapo~nal vo poslednite 17 godini i se odvival so zabrzano tempo.Objektivnite analizi poka`uvaat deka vo dene{na nezavisna Makedonija `iveat okolu 300.000 lica koi se opredeluvaat kako Bugari,na{i sonarodnici,~ij broj postojano se zgolemuva.” 157 Porane{niot albanski minister za nadvore{ni raboti Besnik Mustafaj vo emisijata “Kontrast” na albanskata satelitsak televizija vo Mart 2006 godina, ka`a: “U{te lani vo oktomvri vo Brisel pred visoki diplomati rekov deka ako ima podelba na Kosovo, Albanija ne dava garancii za nepromenlivost na granicite, ne samo za Kosovo, tuku i za albanskiot del na Makedonija.”

Ismet Ramadani od PDP pak mudro ponudi edno radikalno “sealbansko” re{enie, da se formira nova dr`ava ALMAKOS 158,koja bi bila zazednica na Albanija,Makedonija i Kosovo. A Kim Mehmeti dade svoj originalen zaklu~ok:”ako se podeli Kosovo,Makedonija }e ja snema.”159 Adrijanit Hoxa potparolot od PDP izjavi:”Dokolku se menuvaat granicite na Kosovo,}e se menuvaat granicite kako na Makedonija,taka i na celiot Balkan”.159 A prtsedatelot na Zdru`enieto na Albanskite politi~ki zatvorenici od Makedonija [pitim Polo`ani za “Lajm” od 24 juli 2006 godina }e izjavi deka vo slu~aj na delba na Kosovo }e se formiraat 4 dr`avi: edna na Albanvcite,edna na Srbite,edna na Bugarite i edna na Grcite,a Makedonija bi bila avtonomija vo ramkite na edna od balkanskite dr`avi.Taka site dr`avi bi broele po 7 miloni `itelo so {to }e se obezbedela sevkupen bezbednosen balans pome|u ovie dr`avi.Toa navodno bil planot na Henri Kisixer i Lord Dejvid Oven. O~igledno e deka kalkulaciite se tuka, i deka se pobrutalno se govori za albanski delovi,bugarski delovi ili gr~ki interesi,srpski interesi, so {to svesno politi~ki se dezavuira Makedonija kako dr`ava. Ovoj crn epilog za Makedonija nevozmo`no e da se odbegne se dodeka na politi~kata scena suvereno opstojuva edna nezrela polupismena politi~ka elita.Politi~ka elita koja ne sogleduva deka ultimativnite i nerazumni reformski zafati koi se baraat od me| unarodnata zaednica i koi se pravat za navodniot vlez vo EU i NATO alijansata se pogubni za makedonskata dr`ava,i koi ne vodat vo evoratlantskite integracii tuku vodat vo definitiven raspad na dr`avata.Tie ne sogleduvaat deka evroatlantskite itegracii se morkovot so koj perfidno se mavta pred nivniot nos a koj nikoga{ nema da go dofatat.Tie nesogleduvaat deka jasno im se ka`uva deka gra|anite na Makedonija }e stanat evropejci toga{ koga Makedonija kako dr`ava }e ja snema od politi~kata karta na Balkanot i svetot. [to ka`a Viktorija Nuland pred makedonskite studenti? Sakate identitet ili prosperitet? Tie ne sogleduvaat kako se pribli`uva martovskiot samit na NATO vo Bukure{t vo 2008 hodina ,deka od den na den stanuvaat se pobrutalni barawata na me|unarodnata zaednica.Deka se

dovedeni vo edna galopira~ka pozicija za zadavawe na definitiven udar po dr`avnosta na Makedonija.Eksplicitnoto barawe da se usvojat dvete to~ki od Majskiot dogovor: oficijalizacija na vtor slu`ben jazik vo Makedonija i penzii za borcite na ONA bez ~ie ispolnuvaswe Makedonija nema da se primi vo NATO alijansata ve}e i na politi~ki slepiot treba da mu uka`e za {to stanuva zbor.Deka se raboti za politi~ka manipulacija za definitivno razbivawe na dr`avata. “Za cenata na NATO” Vankovska }e zapi{e: “Nie i ne zabele`uvame deka ni se nametnuva cela niza na apsurdni kriteriumi za ~lenstvoto vo NATO (pa I EU),so ~ie ispolnuvawe treba da ja doka`eme svojata bespogovorna lojalnost kon Hegemonot i kon negovoto sva}awe za Pax Amerikana na Balkanot.Majskiot dogovor pretstavuva siguren ~ekor kon oficijalizirawe na federativnoto ureduvawe {to se gradi dolu, na terenot. Formirawe vlada po Badenterov princip e kraj na unitarna Makedonija, a Badenter vo Ustavniot sud e kraj na pravna dr`ava. E, sega zamislete kako }e izgleda federalna dr`ava bez vladeewe na pravoto, pa sami }e zaklu~ite {to toa realno zna~i.”160 Na samitot vo Bukure{t Makedonija i da bide formalno primena vo NATO,taa su{tinski nikoga{ nema da bide negov su{tinski del,bidej}i taa odluka mora da se verfikuva vo parlamentite na zemjite ~lenki.Samo politi~ki idiot mo`e da smeta deka gr~kiot parlament }e ja ratifikuva taa odluka.Toga{ }e se bara promena na imeto.Od gr~ata kovanica “Republika Makedonija-Skopje” bezdrugo ve}e sami mo`ete da zaklu~ite deka }e ostane samo Skopje.Koga }e se promeni imeto, }e go snema i Makedonecot kako demos, }e bide nesupstancijalno pleme koe nesu{tinski orbitira vo novata balkanska orbita na rekomponiranite balkanski dr`avi.]e bide noviot balkanski aborxin ili novite balkanski indijanci koi ja do`iveale svojata sudbina poradi naivata na poglavicata “Bikot koj sedi”.Na{ite ‘Bikovi koi sedat” izgleda odamna zadremale.Igleda premnogu e ubistvena supstancata koga }e se pome{aat bugarskiot ka{kaval i Xoni Vokerot.Izgleda tie dve raboti vo Makedonija neodat zaedno. No ako odat, toga{ kako da gi protolkuvate najnovite politi~ki komentari po povod ~lenstvoto vo NATO koi odat

vaka:”Politi~kite eksperti velat deka Makedonija vleguva vo cajtnot okolu ispolnuvaweto na obvrskite za vlez vo NATO.” “Ne smee da ne se iskoristi istoriskata {ansa”. (Da, istoriskata {ansa }e ja iskoristat,no nema da odi vo prilog na onie naivnite,tuku taa istoriska {ansa }e odi vo prilog na xaferizmot i qub~evizmot) E li toa politi~ki idiotizam ili politi~ka ostroumnost? Vo koja od ovie dve grafi }e go stavite politi~koto tolkuvawe na “preumniot” Slobodan ^a{ule161 koj uporno zagovara {iroka koalcija za da ne se povtorela 2001-ta godina.Vidovme {to zna~i konsocijacija, {iroka koalicija i politi~ki karteli,i vidovme kako se dojde do toa i kade seto toa vodi. Vidovme deka seto toa nema vrska so liberalnata demokratija i gra|anskoto op{testvo,tuku deka se suspendira liberalnata demokratija,se suspendira gra|aninot i negovoto politi~ko vlijanie, se producira plemenskiot tribalizam ,etno-plemesnki elitizam i Makedonija kako zatvoreno op{testvo,deka so toa Makedonija svesno i ucenuva~ki sekoga{ se turka vo militantnite kanxi na etno-plemenskata filozofija na politi~kite avanturisti i mitomani, dokolku ne igra po plemenskiot takt na oddelni umusleno zagrozeni albanski politikanti i megalomani i po taktot na “filstvoto” na odelni probugarski i prosrpski politi~ki me{etari. No verojatno gladta po vlast i mo} seu{te ja odr`uva kako politi~ka referenca onaa starata ~orbaxisko-makedonska “i Tur~in }e stanam samo kajmakam da bidam”. [to da se ka`e koga “umniot” Slobodan [a{ule }e zapi{e: “Da im ja podelime vlasta na site gladni po nea;da gi prinudime da napravat {to e mo`no po{iroka koalicija…Treba li da ni se slu~i povtorno kriza za da sedneme na masa i da ja napravime taa koalicija? Treba li na dr`avni{tvoto da ne teraat na{ite partneri od SAD i EU? Imame kapacitet:ako kolata zariba vo kalta,a ima peesetina kowa,nikoga{ nema da ispliva ako sekoj vle~e na svoja strana!Ako poteglime zaedno,otade NATO i EU }e otideme.”162 Ta koj bi bil interesot na bilo koj dr`avni~ko svesen gra|anski politi~ar vo Makedonija osven ako ne e plemenski kow so ili bez “filstvo” se razbira, pa da vle~e na nekoja svoja strana.Ta zarem poradi peesetina kowi vo makedonskata politika imame pravo

politi~ki da eksperimentirame so gra|anskata demokratija,pa treba da i go stavime plemenskiot oglav i da ja osedlame so samarot na plemeto i etnosot? Da ne zaboravime gra|anite gi izbiraat politi~arite tokmu zaradi stabilnosta na Dr`avata i toa samo poradi edno, da ja gradat kako niven bezbeden i egzistencijalen dom kade }e mo`at slobodno da se realiziraat kako samosvesni lu|e so site svoi `elbi potrebi i interesi.Tie ne gi biraat politi~arite zaradi plemenski kolektivizam i plemensko mitomanstvo pa da im treba multiplemenska dr`ava so {iroka plemenska koalicija.Niv im treba politi~arot gra|anin,a ne plemenski poglavica.Zatoa niv im treba i tie posakuvaat vladeewe na gra|anskiot parlament izbran na slobodni izbori i vladina administracija kako servis na gra|anite i voop{to ne im treba plemenska zbirutija koja }e glumi plemenska elita so vizonerski soni{a za svoeto pleme.Ako glasot na gra| aninot e svetost,toga{ i glasot na mno{tvoto gra|ani treba da bide svetost i politi~ki da se po~ituva,a ne perfidno da se marginalizira niz dekadentnata plemenska filozofija za voskresnuvawe na arhai~nite balkanski svetovi. A toa ni dava za pravo da konstatirame deka humanisti~kata dimenzija na ~ovekovata opstojba nemo`e da proizleguva ili ve{ta~ki da se vmentuva vo kli{iraniot obrazec na politi~koideolo{kiot i versko-religiozniot normariven konstrukt,tuku obratnoto od samata humanisti~ka definiranost koja proizleguva od prirodniot supstrat na ~ovekovoto bitie treba da proizleguva normativnosta na idejnata smernica na sekoja ideja ili konstrukt.Se drugo bi pretstvauvalo glorifikacija na edno nehumanisti~ko opstojuvawe,odnosno,~ove~koto racio kako vrv na osmislenoto ~ovekovo bitisuvawe }e opstojuva kako pervertiran obrazec koj proizleguva od rigidnite uslovenosti na edna anti-humanisti~ka dogma-politi~ka ili verska. Toa zna~i da se odbegne dene{nata ponudena makedonska slika za la`nata politi~ko-konceptualna alternativnost pome|u minatoto i sega{nosta,pome|u navodnata propast i spasot vo EU i NATO za~lenuvaweto.La`nata alternativnost niz prizmata na kriti~kata dimenzija na politi~kiot praktikum,sekoga{ gi kr{i kopjata vo tesnite ramki na konstruktot na politi~kiot monizam. Zatoa i zapa|a vo monisti~kite determinanti na ambivalentnite dimenzii na onaa ~udna i nere{livaAugustinova dilema,dali prvo

da veruva pa da istra`uva,ili prvo da istra`uva pa da ja prifati verata.Kone~nata odluka da ja prifati verata pa potoa da istra`uva,povtorno go frlila vo nova nere{liva dilema,koga se zapra{al dali prviot ~ovek bil glup ili pameten? Ako bil pameten ne bi go napravil iskonskiot grev,a ako bil glup toga{ ne mo`el da bide stvoren po bo`jiot lik. Evrejskata pogovorka veli :”Ako ima{ dve alternativi odberi ja tretata”. Biraj}i ja tretata radikalno se odvojuvame od zamrznatoto sekojdnevie na la`na alternativnost,so {to i se zapo~nuva procesot na svesno idejno opredmetuvawe na site onie novi esencijalni dimenzii na sevkupna op{testvena opstojba. No za `al golemite politi~ki “umovi” od tipot na ^a{ule,Teuta, Xaferi, Georgievski, toa nemo`at politi~ki da go svarat,Veruvam imaat svoja pri~ina i povod.Bez takva pri~ina i povod nevozmo`no e od Ustavot da barate politi~ka odluka,a vo Ustavniot sud da barate politi~ka pismenost,ili dr`avata da ja stavite kako vlog za za~lenuvawe vo razni me|unarodni sojuzi i alijansi i pri toa da ja sveduvate na selsko gumno ili na tlo kade caruvaat arhai~ni plemenski svetovi. No, sepak makedonskiot ~ovek treba da znae, deka seta makedonska potencija ne e nitu sodr`ana,nitu potro{ena vo i od prizemnata filozofija na ovie “politi~ki umovi”. Treba da znae deka seta mudrost ne e sodr`ana vo etno centri~nata plemenska filozofija na postmodernite balkanski i belosvetski zografi i kartografi.Treba da znae deka ponekoga{ geopoliti~kite karti sami se iscrtuvaat koga }e za`ivee socijal-humanisti~koto dvi`ewe na ~ove~koto bratstvo,solidarnost i ednakvost.A Makedonija i Balkanot od svoeto bogato istorisko minato pomnat takvi socijal-humanisti~ki dvi`ewa vo ~ij ambient za mnozinstvoto obi~en svet sre}ata i radosta na `ivotot be{e sekojdnevie a tagata i tragedijata moment na isklu~ok i kratka otse~ka na edna slu~janost.Samo ~orbaxiskite snobovi ~uvstvuvaa teskoba,a poremetenite etnocentri~ni plemenski umovi du{even nemir. Zatoa, makedonskiot ~ovek ,i Makedonecot i Albanecot,i Srbinot i Hrvatot i Tur~inot i Romot,i Vlavot i Bo{wakot, kone~no treba da zapo~nat da `iveat vo duhot na taa svoja neiskoristena potencija,

i op{testveno i politi~ki,da razmisluvaat i tvorat vo kontekstot na razmislata na Venko Andonovski, deka: “Makedonija }e bide dr`ava.Ne znam koga,ama toa e sigurno.Ima taa potencijal za da pomine niz se…I sepak,nekoj misli na Makedonija. Ako nikoj drug.toga{ nie gra|anite.”163 No za toa novo makedonsko poglavje preku koe }e se otvori potencijata za nova podobra idnina,neophodno e pred se, makedonskiot ~ovek pove}e da nedozvoluva da go javaat 50-te kowi na ^a{ule,tuku toj da gi osedla,da im stavi oglav i da gi javne i cvrsto da gi dr`i dizginite vo svoi race. Toga{ tie 50-kowi poslu{no }e galopiraat po patekata kon koja }e gi usmeri makedonskiot ~ovek,makedonskiot gra|anin. A za toa podobro makedonsko utro,ne treba nekoja posebna filozofija. Treba, pred se tuka vo Makedonija,i Makedonecot i Albanecot mnogu raboti me|usebno da si oprostat,no treba i za mnogu nepromisleni raboti eden na drug da se izvinat.Dali do toa soznanie }e dojdat po polesniot ili po pote{kiot pat,za `al ve}e ne e vo nivna kotrola. Poradi nebuloznata politi~ko-korporativna vizura na SAD hegemonot denes mnogu raboti se izlezeni od kontrola.Tokmu poradi toa denes SAD se pove}e nalikuva na xin padnat na kolenici.Se pove}e zapa|a vo politi~ka i ekonomska recesija,i iako mo{ne ve{to ve}e dvaesetina godini odoleva i ja prikriva taa svoja sevkupna recesija. Sepak ostanuva vpe~atokot deka na politi~ki i ekonomski plan se pove}e nalikuva na kriznite amerikanski trieseti godini. Toga{ vo tie pogubni trieseti,svojot izlez,svojot sevkupen procvat no i svojot hegemonisti~ki od go najde vo suptilnoto potsreknuvawe za bildawe na golemite apetiti na germanskiot nacizam i italijanskiot fa{izam, koi bea voved vo vtorata svetska vojna,so krajna cel edno brutalno razoruvawe na cela Evropa. Dali, poradi brutalnoto profiterstvo i izmestenata SAD korporativno-kapitalisti~ka struktura na stopanstvoto i ekonomijata preku koja se kroi staro-novata geopolitika, istorijata na bratoubistveni vojni }e se povtori? Na Balkanot ve}e se povtori.

[to }e ja razbudi Evropa od senilniot dreme`, }e ka`e ne mnogu rozovata idnina.Dali toa }e bide nejzinoto op{to rasulo ili pak ne{to drugo? Vo sekoj slu~aj seto toa }e go po~uvstvuvaat dene{nite generacii a eden den seto toa }e go zabele`i i novata evropska istorija, kako svedo{tvo i amanet za idnite generacii-{to toga{ navistina videle evropskite o~i!? POLEMIKA SO (NE) UMNITE POLITI^KI REZONIRAWA Vo ova poglavje, sakam so eden specifi~en pomalku humoristi~en pristap da se osvrnam na nekoi ekstremno neumni,po mnogu ne{ta i komi~ni rezonirawa na nekoi makedonski voobrazeni politi~ari i intelektualni golemini.Kolku sum uspeal vo toa }e procenite vie,~itatelite. Smetam deka so takviot pristap ne samo {to knigata nema da izgubi od svojata intelektualna i politi~ka serioznost, koja veruvam provejuva vo celina,posebno vo pogled na analiti~kosodr`inskiot kontekst na kritikata koja frla edno poinakvo svetlo,eden poinakov akcent na ve}e voo~enite deceniski prisutni kulturni, politi~ko-ideolo{ki i socio-ekonomski problemi vo Makedonija.Tuku naprotiv veruvam deka }e pretstavuva i eden dopolnitelen predizvik istata da bide so vnimanie pro~itana dokraj. Vo toj kontekst sakam posebno da napomenam deka navedenite komentari se produkt tokmu na nemo`nosta pred se ~ove~ki da se odolee na golemiot predizvik, sesrdno ponuden od enormno golemata doza na komedijantstvoto i farsa, koi (za mene li~no iznenaduva~ki a veruvam toa mislewe }e go spodelite i vie ), obiluvaat ili poto~no ka`ano pretstavuvaat su{tina na nivnoto politi~ki rezonirawe. Zatoa u{te edna{ napomenuvam ne treba da iznenaduva {to ovie moi komentari osven {to sodr`at edna seriozna kriti~ka dimenzija, sodr`at i odredena doza na {ega i humor,veruvam suptilno vmetnuvani vo samata sodr`ina na komentarot. Su{tinata na takviot pristap najdobro mo`e da se objasni ako se povikam na cenetiot univerzitetski profesor Branisla Sarkawac i negovata kolumna “Mentalitet i predrasudi”, vo ~ija sodr`ina e

vgradena edna mudra poraka,veruvam upatena do sekoj eden koj e spremen da se razbudi od dreme`ot na ropstvoto i apatijata: “Toj {to ni se pravi Rambo treba da se pretvori vo Barbi. Treba sekoga{ da se ima na um Vendel Filips,amerikanskiot reformator i borec protiv ropstvoto od vremeto na gra|anskata vojna vo SAD: “Imame fakti za onie {to mislat,argumenti za onie {to razmisluvaat; no onoj {to ne mo`e da se razubedi od predrasudite mora da bide ismean poradi niv.”164 POLITI^KA KOMEDIJA Denes poradi op{tiot pretekst na plemenski pluralizmi vo makedonskata politika se e mo`no i o~igledno ni{to ne treba da iznenaduva.Politi~ki ambient koj sodr`inski e ispolnet so eden ~uden miks od plemenski tribalizam,od politi~kite paradoksi na brutalniot neoliberalizam i uvezenata trivijalnost na zapadniot model na liberalna demokratija; seto toa sozdava eden op{t haos na idei i kvazi idei,na politi~ki klici i virusi kade ve}e ne se prepoznava i ne se razlikuva sodr`inata na politi~koto vizionerstvo od prazniot verbalen supstrat niz koja se otslikuva intelektualnata tupavost, nema realna distinkcija na humanisti~kata opservacija na op{testvoto od pomodnite snobodekadentni percepcii.Vreme na eden op{t nihilizam i politi~ka dekadencija. Edno vreme koe surovo potsetuva kolku e Makedonija o~ajno zarobena vo me|uprostorot na infantilnosta i adolescencijata na makedonskiot neo-politi~ar. Da,da, veruvajte mi po~ituvani ~itateli tuka le`i seta vistina,za Makedonija i za o~ajniot makedonski ~ovek. Nad toj ~ovek ovie nihilisti postavija nekoi novi apsoluti,novi vrednosti,kako {to veli Ni~e,vo ~ija slu`ba ~ovekot e dol`en da `ivee,kako da se bo`ja zapovest,realnost ili vistinski svet,nade` i idnina.Vturnat vo bezdnite na pesimizmot,kako vulkan izviraat apatijata,besmislenosta i bezvrednosta,tvorej}i ja golemata negacija na ~ove~kata esencija na `ivotot, nihilisti~ki se vmetnuva `ivotniot tek da opstojuva vo pogubnata logika na pesimizmot.

Vo toa pesimisti~ko predvorje na nihilizmot, Makedonija na ~elo so makedonskiot o~ajnik,sekojdnevno niz besmislenosta i bezvrednosta e prinudena na eden nedostoinstven na~in,uporno da gi ve`ba onie zadadeni 101 evro-atlantska ilustracija na solidarna politi~ka i humanitarna “prva pomo{“ koja navodno site nas }e ne izbavi od balkanskite }orsokaci .A na }orsokacite kako da im nema kraj,kako da voskresnuva evropskiot ko{maren son na Ni~e,za sudbinata na celata na{a evropska kultura , koja ve}e odamna naludni~avo se dvi`i vo napnatosta na agonijata,od decenija vo decenija stanuvaj}i se pogolema,kako da o~ekuva katastrofa.O kolku li bil naiven onoj Francuz Robespijer,{to veruval deka site bajki is~eznuvaat pred vistinata a site ludosti pa|aat pred umot. Ta zarem ima pogolema bajka i pogolema ludost od polti~kite vratolomii na na{ata najgolema makedonska politi~ka yvezda . Bezdrugo site go znaete.Toa e Makedonskiot Stole, najgolemata makedonska post voena, real-komunisti~ka, post-komunisti~ka i neo-politi~ka legenda,kogo Makedoncite seu{te go pametat vo crvenata boja na ortodoksijata ,no otkako go zafati branot na rimskoto ~istili{te, sega ve}e nemo`at da mu ja prepoznaat nitu bojata,nitu ko`ata, a nitu politi~kiot kurs. Vo pravo bile starite Rimjani koga velele deka lustracijata ~uda pravi.[to bi rekle bra}ata Blgari-“Tzi ~ovek,sega e nov ~ovek! Ka`ano so politi~ka retorika: Blagodet od ^ovek koj mo`e da se upotrebi ama ba{ vo site mo`ni varijanti na sekoj ideolo{ki sistem.Toj e ~ovekot na Ni~e,onoj mra~niot ,onoj mnoguko`niot.I ako zajakot na Ni~e imal sedum ko`i,toga{ ovoj ~ovek mo`e da si ja odere sopstvenata ko`a sedum pati po sedumdeset i sedum,pa sepak ne }e mo`e da re~e”Eve toa navistina sum jas,toa ve}e ne e maska”. No od druga strana pak velat mnoguslojnosta i raznolikosta e samo privid i iluzija.Zimel edna{ ka`al deka vo svetot postojat samo 15 lu|e,no deka mnogu brzo se dvi`at pa se sozdava privid deka gi ima mnogu pove}e.Se ~ini deka i na{iot Stole premnogu brzo politi~ki se dvi`i pa sozdava nekakov privid i iluzija deka e mnogusloen koj odvreme navreme ideolo{ki si ja dere ko`ata a vsu{nost toa e toj istiot kameleonski Stole, samo vo razli~ni reprint kolor izdanija.

No kako i da e nezavisno od brzinata na politi~koto dvi`ewe i mnoguslojnosta ,nezavisno od iluzijata i prividot sepak se ~ini deka ni{to drugo ne se smeni osven politi~kata boja,partiskata simbolika i kaj nekoi seksualnata orientacija. Adresata sepak ostana ista. Od sto politi~ari i denes 99 `iveeat na adresa “Vodno”,samo {to sega “Vodno” ne e crveno i totalitarno,tuku so izme{ani boi a najmnogu oboeno vo liberalno sino i demokratsko ruvo, kade suvereno dominira `oltata petokraka,a mo`no e eden den da bide i pomodreno,a petokrakata pak da ja smeni bojata.Voqata na narodot e ~udna rabota. Zo{to toga{ ne za~uduva {to denes go `iveeme lustracionoto vreme na homo-genosta i na homo-geneziranoto neo-liberalno bratstvo i sestrinstvo i toa: na ekonomski plan : biznis-tajkunsko, na politi~ki plan: vo edna probugarska varijanta kako Makedonski Bugari so ili bez paso{ seedno e ,nekoi velat imalo i srbokomunizam zna~i sme i Srbi i komunisti ideolo{ki izme{ani so kokardi i petokraki nasproti onie drugite koi sami posebe se pak nekoj ~uden miks od vojvodi i komandanti no ne na brigadi i divizii,najmalku proleterski tuku na selski dvorovi i kaldrmi ,na koperacii i malski meani,no vo sekoj slu~aj eden ~uden dadaisti~ki postmodern miks od soft,hard and hot.A toa e ako se se}avate koga akterite izlegoa na ulica, no za `al ovde e se poinaku pa izgleda deka ludacite i psihopatite izlegoa od nekade i vlegoa vo politikata.Gi smenija samo instituciite.I ponatamu ostanaa da `iveat na grbot na narodot,na dr`ven tro{ok.Od “mentalnite” institucii samo se prefrlija vo politi~kite institucii na dr`avata.Razlikata e samo vo noviot pristap na ludiloto.Vo porane{nite institucii bea pacienti kade im go doteruvaa umot ,sega vo ovie novi institucii tie se mesii i vizioneri koi mu go doteruvaat umot na narodot. Za ovie psiho-dadaisti vremeto na hetero-genosta ve}e e minato,nema klasi,nema beda i siroma{tija,nema kapitalisti i proleteri,site sme edno isto ,site sme ednakvi i slobodoumni ili bezumni gra|ani so razli~no etno-plemensko poteklo i razli~na seksualna orientacija. Nikoj ne smee versko-plemenski da ve marginalizira ili seksualnata orientacija da vi ja ograni~uva,toa bi bilo znak na svetogrdie i neciviliziranost.Toa vi go garantira “Ohridskiot ustav” (dogovor) i EU i NATO standardite.Seksualnata orientacija vi e

zagarantirana i toa od site mo`ni strani i mo`ni agli.Se e ostaveno na ~ove~kata eros-fantazija.Toa za va{a celosna informacija vi go garantira samo EU i NATO standardite.Ta ne slu~ajno toa e uslov za vlez vo NATO i EU.Se drugo e dozvoleno i e von pravnata ramka na za{tita,i nepretstavuva nikakov uslov za vlez vo EU i NATO, mo`at da ve gazat i poni`uvaat,da ve {utkaat i maltretiraat,da ve otfrlat i marginaliziraat,da ve frlat da `iveete na ulica kako posleden bezdomnik i da se hranite od kontejner za otpadoci, bidej}i toa po logikata na neoliberalizmot bilo ideologija i politika a ona prvoto egzistencija i pravo na dostoinstven `ivot. Toa Marksovo vreme na klasite zvu~i i deluva premnogu rabotni~ki i ideolo{ki,zastareno i dekadentno, crveno i komuwarski a na momenti duri i srbokomunisti~ki. Koj znae mo`ebi Marks bil Srbin i toa lu`i~ki Srbin koj zaedno so Tempo preku Germanija i Srbija se ifiltriral ovde vo na{a Makedonija vo inaet na Bugarite da ne odnarodi,da si go zaboravime korenot na Makedonskiot Blgarin,koj sega o~ajno pati od psiholo{ka averzija kon blgarskiot ka{kaval a blagonade`no go celuva Blgarskiot pasaport.Ta zarem }e ostaneme ramnodu{ni na Sozopol-skite solzi na na{iot prerodbnik koj ne povika da se pomolime za du{ata i blagonade`nata vera na na{ite Todor Aleksandrov i Van~o Mihajlov. Vremeto na srbokomunisti~kata levica e minato kamaradi moi ,vo moda e sega dadaisti~kata desnica,i levite i desnite psihodadaisti stanaa na ~uden na~in politi~ka ma{a na isto~nata i zapadnata desnica, nekako povtorno se budi Istok i Zapad a tie sepak ostanaa istoriski,mentalni i psiholo{ki deziorentirani naivci. Ovie `ivotni mediokriteti samo ja potvrduvaat kvalifikacijata na Milan Kangrga izre~ena za intelektualcite vo Hrvatska koi doktoriraa na Marksizmot niz negovoto veli~ewe,a denes se negovi glavni kriti~ari: “Treba da se naglasi deka ovde kaj nas kako i vo ostanatite takanare~eni socijalisti~ki zemji,vsu{nost i nemalo tolku mnogu marksisti.Toa bea karieristi od site boi koi se “{lepaa” so postoe~kata,da naglasam stalinisti~ka ideologija,kako valdeja~ka ideologija.Tokmu zatoa na tie marksisti~ki “polutani” i nedou~eni mediokriteti,voop{to ne im be{e te{ko preku no} da

ja otfrlat taa svoja slu`bena koprena ili “qu{tura”,zatoa {to i nikoga{ ne bea marksisti.Sekoga{ velev: Koga kaj nas na primer bi bile na vlast Arapite,tie isti toga{ni “marksisti”,vedna{ }e zapo~nat so “najdlaboko uveruvawe” da go podu~uvaat i predavaat Kuranot i bi stanale “najpravoverni Muslimani!” 166 Zatoa ve~nata makedonska politi~ka enigma Stole ,iako mnogumina }e se somnevaat za nekakvo politi~ko kameleonstvo sepak povtorno }e uspee po koj znae koj pat da se protne kako nova avangarda,mo`ebi i kako Arap,ako slu~ajno dojdat takvi vremiwa,toga{ }e go predava Koranot kako nekoga{ Komunisti~kiot manifest ili dene{nata neoliberalna lustracija.Ta ne slu~ajno Poper vo “Potragata po podobar svet” zaklu~il: “Darvinizmot ne podu~uva deka organizmite niz prirodnata selekcija se prilagoduvaat na okolinata i poradi toa go menuvaat svojot oblik.”Zatoa i ne treba da iznenaduva {to postmodernata po`oltena “roza-levica” so svojot siguren evroamerikanski Jony Wallker ~ekor i ponatamu uporno }e ne ubeduva po koj znae koj pat deka go trasira noviot avangarden pat, i po koj znae koj pat }e ne ubeduva deka zapo~nala da go podu~uva makedonskiot ~ovek kako da go fati evropskiot ili svetskiot ras-~ekor so idninata.Ovoj pat sigurno maglata i snegot nema da gi spre~i kako 1943 da ne stignat do Jajce.Sega sigurno }e stignat i nad Jajce, ili kako {to velat Turcite nad “ta{ak” ama sega na onoj Brisel-ski “ta{ak”.^a{ule kako intuitivno da go locira{e toj organski del na evroatlantskite aspiracii koga zapi{a ako se zdru`at makedonskite peeset kowi i bidat slo`ni, odnosno ako “poteglat zaedno”167 kako {to veli }e stignele i otade NATO i EU. Veruvam deka vo tie momenti na ekstazi~no “potegluvawe” odovde, post-ekstazi~no }e im se ~ini deka ve}e se im izleglo “otade”.Onaa turskata “Itirim benda sachlarasen senda”(Od kade ti vleguva od tamu ti izleguva) izgleda ovoj pat }e se soo~i so eden golem znak pra{alnik. Kojznae zo{to onoj Platon gi opi{al demokratite kako razuzdani, al~ni i {krti,drski,bezakoniti,bezsramni,divi i grozni krvolo~ni zverovi, koi go zadovoluvaat sekoj svoj kapric i `iveat edinstveno za zadovolstvoto,i za nepotrebnite i besramni `elbi.

Edinstveno {to preostanuva vo seta ovaa ironija na `ivotot e tokmu onoj gor~liv vpe~atok deka makedonskiot ~ovek se poneizvesno Berkman-ovski }e se soo~uva so sudbinata na maliot ~ovek i negovata ~ove~ka nade` za ronka sre}a: “Tie imaat studirano i pi{uvano i {pekulirano okolu ova,za niv tolku te{ko pra{awe,taka da ti kako individua,potpolno si se izgubil vo nivnite filozofii.Verojatno tie na krajot do{le do zaklu~ok deka ti,prijatele,voop{to ne si biten.Ona {to e bitno kako {to tie sega velat ne si ti tuku “celinata”.Taa “celina”sega ja narekuvaat “op{testvo”,”zaednica” ili “dr`ava”,a seznajkovcite vsu{nost odlu~ile deka nema vrska {to ti kako edinka `ivee{ vo beda i o~aj se dodeka “op{testvoto e vo red.Nekako zaboravile da objasnat kako “op{testvoto”ili “zaednicata” mo`at da bidat vo red ako poedine~nite ~lenovi se nesre}ni.Taka tie prodol`uvaat da gi pletat svoite filozofski mre`i i proizveduvaat debeli tomovi za da otkrijat kade ti prijatele vsu{nost se vklopuva{ vo {emata nare~ena `ivot i {to e toa {to ti saka{,iako ti podobro znae{ od niv {to saka{ isto kako {to znae i tvojot sosed”.167 UM,FORMA I SU[TINA Um,forma i su{tina, e, toa se ve~no inspirativni filozofski temi na koi nemo`ele da im odoleat ni najgolemite filozofski imiwa. Vsu{nost svojata filozofska slava ja dol`at tokmu na nivnata posvetenost kon ovie ve~ni filozofski enigmi.Ne{to sli~no e i so na{ite post-politi~ari iako za `al nivnata mudra misla se dvi`i po obratnata nasoka kon koja otsekoga{ te`neela umnata spoznaja. Vo toj kontekst si go postavuvam pra{aweto treba li da me ~udi {to i SDSM-liderot Radmila [e}erinska so seta serioznost dostojna na eden avangarden lev lider koj svoite tolkuvawa i analizi za svetotot i negovata su{tina gi izvlekuva na edno mnogu povisoko politi~ko-filozofsko nivo kako {to i dolikuva na eden osvedo~en politi~ar filozof na praksata i pragmata, komu ne mu preostanuva ni{to drugo osven niz svoeto vozvi{eno ”peto nivo” na misla i razmisla site enigmi pa i onie gorlivite su{tinski da gi preto~i vo

kolumna i da gi nametne kako na{a zagatka za da ja sogledame su{tinata na visokata misla,kako taa se ra|a i gradi vo ekstraktot na visokoumnata spoznaja. Pa po~ituvani ~itateli da ne dol`am mnogu eve gi tie visokoumni misli od “peto nivo: Taa so seta politi~ka serioznost i intelektualna ostroumnost vo svojata kolumna “peto nivo” ne pra{uva: “Dali zabele`avte deka ve}e nikoj ne e pretsedatel,{ef, rakovoditel …site stanaa lideri!Toa mi padna vo o~i koga pred nekolku dena,edna moja vnuka pra{ala:”Babo,dali Radmila ja izbraa za lider?”168 Da i mene toa mi padna vo o~i,a veruvam i na mnogumina,izgleda denes samo Makedonija i makedonskiot gra| anin dava takva mo`nost sekoja budala da stane lider! Verojatno taa saka da ni predo~i edna svoja kriti~ka vizura za ~udnata opsesija i manija na moderniot politi~ar koja zema se pogolem zamav kako nekoj virus koj gi prisiluva besramno da sakaat da bidat lideri i samo lideri.Besramno ili ne opsesija ili manija taa sepak vo edno svoe podocne`no intervju onaka tranparentno i neopsesivno otkrivaj}i ni gi nejzinite iskreni ~uvstva i `elbi, }e ka`e:”Jas sakam da se ~uvstvuvam kako lider…Sakam da rakovodam da vodam.” 169 I nema tuka ni{to ~udno a veruvam nitu sme{no.Ta nemo`e politi~arot da bide samo kriti~ar na svoeto vreme i toj e ~ovek komu mu treba odvreme navreme prostor da si gi poka`e svoite `elbi i svoite ~uvstva. Tolku za ~uvstvata i `elbite .Vreme e da se posvetime na seriozni i su{tinski politi~ki pra{awa.A kako na{ sogovornik za seriozni i su{tinski pra{awa koj drug bi mo`el da bide najpovikan ako ne leviot lider [e}erinska. Liderot [e}erinska kako golem pobornik na su{tinata nasproti banalnoto tragawe po formata ne povikuva vo edna druga svoja kolumna: ”Ajde da se zanimavame so realni politi~ki pra{awa a ne so {minka” 170,i pri toa ni gi nudi slednite relani politi~ki pra{awa i `ivotni enigmi niz koja spored nea vizionerski se sogleduva su{tinata a ne formata:

Prvo niz svojata “umna” politi~ko-filozofska mantra za su{tinata ni nudi edna su{tinska informacija od koja spored nea se nametnuvaat nekoi su{tinski dilemi na na{ata Makedonija: -“Vladata preku no},donese odluka so koja se obrzuva seta administracija da po~ne so rabota polovina ~as podocna…”- Toa e spored nejze su{tinskata informacija koja i nametnuva nekoi su{tinski dilemi. A nejzini su{tinski dilemi se: Prvo: “Su{tinskoto pra{awe e dali ova promena }e donese nekoj }ar za gra|anite?” Vtoro -pra{aweto {to stanuva top-tema vo najrazvienite evropski dr`avi-“{to so belata ~uma” ? Iako samata skepti~na i pretpazliva poradi te`inata na problemot, taa sepak mudro zamantruva: “te{ko da se dade vistinska terapija”; i za voqa na vistinata niz taa mudra mantra taa vizionerski zaklu~uva deka toj polovina ~as {to im se krade na gra|anite dava indicii deka: ”mnogu e lesno da se pretpostavi deka so vakvi merki sostojbata dopolnitelno }e se vlo{i.” Izgleda vo su{tina dojdovme do su{tinskata teza na samata su{tina:Deka nie kako edna od najrazvienite evropski dr`avi se soo~uvame so na{iot gorliv problem “{to so belata ~uma”. E toa lesno se slu~uva koga deklariran a nepotkovan levi~ar politi~ko-filozofski mantra niz vizurata na neokonzervativizmot pa trivijalno zapa|a vo kopleksnata forma na edna izmestena neoliberalna percepcija. Tret gorliv i su{tinski problem so koj se soo~uva ova na{a razviena evropska Makedonija e: “Zo{to pred nekoi(~itaj `enski) imiwa stoi g-|a ili g-|ica,a pred nekoi (~itaj ma{ki) ne stoi ni{to.”171 Su{tinska enigma,nema zbor! I sega so cel da ja razvie dlabinskata pozadina na su{tinata taa nametnuva dopolnitelna su{tinska enigma: ”Vo toj slu~aj }e go postavam osnovnoto pra{awe zo{to koga gi oslovuvame damite nie potrebno i da go notirame nivniot bra~en status.Zo{to gi koristime “gospo|a” i “gospo|ica”,a kaj ma`ite neprikosnovenoto “gospodin”?” U{te edna su{tinska enigma,bez somnenie!

No, kolku {to jas sum upaten, “su{tinski” sekoj koj go upotrebuva terminot “dama” koga se obra}a na nekoja `enska osoba vsu{nost “su{tinski” zazema neutralen stav i “su{tinski” go izbegnuva notiraweto na bra~niot status.Jas ne sum sretnal nekoj vo isto vreme da oslovuva nekoja `enska osoba i so “dama” i so”gospo|a ili “gospo|ica”. “Su{tinata” {to sakam da i ja prenesam na ova “dama na su{tinata”, e deka sekoja `ena nemo`e da bide dama. Dama se stanuva niz emancipacijata na socio-kulturnite obrasci i op{testveno-edukativnite modeli. Su{tinskiot kontekst na poimot”dama” nemo`e da se dovede vo nikakva korelativna vrska so terminite na pove}e kurtuaznoto pretpo~itawe otkolku nekoe funkcionalno gra|asko oslovuvawe: g-|a ili g-|ica.A zo{to pred nejzinoto ime ne napi{ale “dama” tuku g-|a koe o~igledno pove}e frustrira i sozdava privid od banalnata forma da se pravi su{tinska su{tina, pretpostavuvam najdobro e so ili bez mantra samata da si go pobara odgovorot. No,po~iuvani ~itateli,ili ka`ano so jazikot na kuruaznata su{tina: “My Ladys and Jentlamens”, spored nejze tuka ne stanuva zbor za forma tuku su{tinski se krie konspirativniot element na “novata sofisticirana diskriminacija na `enata”,kade teorijata na zagovorot doa|a do najsuptilen izraz.E taa suptilnost spored nejze odi vaka:”vie `enite imate i ustavno i zakonski zagarantirani prava da se obrazuvate i da ja izberete svojata profesija…Ama ako po~enete da “skokate mnogu”… (tuka avtorot ne dava dopolnitelni podatoci da ja definira su{tinata na “skokaweto” odnosno ne doobjasnuva za kakvo “skokawe”se raboti, nitu go definira predmetot na skokaweto,odnosno na {to ili na kogo,vrz {to ili vrz kogo se op{ti skokaweto ) –protiv vas }e go izvadime i “te{koto oru`je”(i tuka avtorot ne go doobjasnuva poimot “te{ko oru`je”).Koga nema da mo`eme da ve kritikuvame deka ste mrzlivi i nekvalitetni,}e ve napadneme deka ne ste ma`eni,ili nedaj bo`e razvedeni.” Mantrata o~igledno izvlekuva zaklu~ok deka “skokaat mnogu” samo nema`enite i onie nedaj bo`e razvedenite.”Pa po taa logika {to saka da ni ja nametne ovaa su{tinska mantra izleguva deka protokolot stava liv~iwa pred `enite so onie famozni g-|a i g-|ica se so cel da bideme navreme predupredeni koi `eni imaat psiholo{ki predispozicii da” skokaat” a koi ne.

No sepak od dlabokoumnite mantri na ova liderka na SDSM mo`e da se zaklu~i deka SDSM se pove}e deluva kako feministi~ko zdru`enie a se pomalku kako politi~ka partija.A toa ima i svoja logika.Ako se postavi lider na politi~ka partija, koj voop{to ne e upaten vo determinantite na aktuelniot politi~ki model vo ~ii ramki se disperzira institucionalnoto politi~ko deluvawe na politi~kite akteri vo edna dr`ava, toga{ logi~no e takviot lider politi~ki i op{testveno, svojata aktivnost da ja naso~uva kako da e lider na nekoja marginalizirana op{testvena grupa, organizirana vo nekoe gra|ansko zdru`enie koe gi crpe i polzuva novite afirmativni principi na postmodernata so cel da se afirma taa op{testvena margina vo centarot na op{testvenite zbidnuvawa. Dali taa zatalkala vo politi~kite vodi, mo`e da se sogleda od slednive nejzini politi~ki razmisli: “Ako go ~itate Ohridskiot dogovor,ne samo {to nema da pro~itate dali DPA ili DUI treba da vleze vo Vladata,tuku nema da pro~itate ni obvrska bilo koja od niv da mora da bide vo Vladata.Toa go nema nitu vo na{iot Ustav nitu vo nekoj od zakonite.Zna~i teoretski Gruevski mo`e{e i toa da go napravi.I toa }e be{e legalno(iako }e mu nedostasuvaa mnogu pratenici do 61)172 Ili, za da bide u{te pojasno,koalicijata”Za Makedonija zaedno” vo 2002 ama i~ ne mora{e da bara “albanski partner” za formirawe na Vladata bidej}i mo`e{e da obezbedi parlamentarno mnozinstvo i bez niv.”173 Ako se zeme vo predvid, deka vo poglavjeto za konsocijacijata i politi~kite karteli bea dovolno obrazlo`eni karakeristikite na aktuelniot politi~ki model vo Makedonija, kako i pri~inite i povodite za negovo politi~ko vospostavuvawe,i za toa kako se vr{i reprezentacijata na etno-segmentite vo edno etni~ko podeleno op{testvo, kakovo {to go napravija makedonskoto, “umnite” politi~ki glavi vo Makedonija vo sorabotka so nivnite politi~ki prijateli od EU i SAD,toga{ mo`e da se sogleda dali ova dama na su{tinata zatalkala vo makedonskite politi~kite vodi.Mo`e da se sogleda dali taa voop{to razbira {to e liberalna demokratija ili mnozinska parlamentarna demokratija,a {to e konsocijacija i konsocijaciski model na demokratija i koi se nejzinite limiti vo praktikuvaweto na politkata i politi~kiot izbor.

I ako odime po nejzinata logika mo`e isto da se zapra{ame slednovo; Vo koj Ustav ili zakon vo Makedonija pi{uva{e deka treba da se sklu~i Ohridski dogovor? Vo koj Ustav pi{uva deka mo`e da se suspendira makedonskiot jazik kako slu`ben jazik pri potpi{uvawe na Ohridskiot dogovor? Vo koj Ustav ili zakon pi{uva{e deka Makedonija amandmanski }e intervenira za da gi zadovli barawata na Grcija? Vo koj Ustav pi{ua{e deka Makedonija mora da izvr{i denacionalizacija i da izvr{i privatizacija na op{testveniot kapital. Vo koj Ustav pi{uva{e deka Makedonija mora da izvr{i tokmu takva decentralizacija i ba{ takva teritorijalna podelba kakva {to ja imame denes? Odgovorite na site ovie pra{awa kako i validnosta na nejzinite tezi “dali DPA ili DUI treba da vleze vo Vladata” i “ama i~ ne mora{e da bara “albanski partner” za formirawe na Vladata”, ovaa dama na su{tinata mo`e da gi pobara kaj Xilijan Milovanovi} i Erevan Fuere,so predhodni konsultacii kaj Biljana Vankovska,Qubomir Fr~kovski,Gordana Siqanovska i Svetomir [kari}. No, sepak mislam deka taa, iako seu{te nesvesna, no sepak sogledala kade le`i odgovorot, koga na krajot za mnogu raboti mudro zaklu~ila: “Te`ok e prviot presedan,potoa se e tehnika.” 174 A presedanot se napravi tokmu onoj moment koga se sozdava{e i potpie{uva{e Ohridskiot dogovor,koga voop{to ne se vode{e smetka za makedonskiot Ustav od 1991 godina.Eve {to veli [kari} za toa: “Ohridskiot dogovor mora{e da bide potpi{an i na makedonski jazik,bidej}i toj jazik e utvrden kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava.Potpisnicite na Ohridskiot dogovor go prekr{ija Ustavot, nasproti predupreduvawata na javnosta i Sovetot za za{tita na makedonskiot jazik.”175 I na krajot u{te dve raboti. Prvo, kako odgovor na nejzinata suptilna porka upatena kako potsetnik do nekoi politi~ki partii “}e blokiraat ulici(i }e ne nerviraat site nas koi }e docnime poradi toa)”,176 bi ka`al deka Makedonija ne docni poradi blokadi na ulici,taa docni poradi blokadata na umot od koja patat nekoi “dlabokoumni” politi~ki

misliteli vo Makedonija a koi za `al predolgo se na politi~kata scena vo Makedonija. Vtoro,zbor dva za navodnite pofalbi upateni od strana na EU iNATO emisarite do nejze li~no i nekoga{nata SDSM-DUI Vlada (navodnite pofalbite za koi govori ovde [ekerinska navodno bile izre~eni vo nekoi nejzini li~ni sredbi na nekoja regionalna konferencija) Po povod takvite navodni pofalbi taa zaklu~uva: ”Dr`avata ~iij nacionalen sport,me|u drugoto e plukaweto po pratenicite i neproduktivniot,nekvaliteten Parlament treba da ja vidi i ova strana od medalot.Treba da gi kritikuva pratenicite koga }e padnat na ispitot,ama i da im ~estita i da ceni koga }e ~ue vakvi pofalbi.”177 Voop{to ne e primerno politi~ar koj `ivee vrz grbot na gra|anite, so svoite nepromisleni izjavi da im nalepi etiketa koja asocira deka narodot pati od nacionalen sindrom na “opsesivno plukawe”. Prvo koga sme kaj plukaweto treba da se znae deka toa e produkt na pluka~kata `lezda, koja e relulirana od maliot mozok,a toa bi zna~elo deka makedonskiot gra|anin politi~ki i nacionalno funkcionira po logikata na maliot mozok.Vtoro voqata na gra| aninot kako i negovoto zadovolstvo i nezadovolstvo od rabotata na politi~arot voop{to ne zavisi od pofalbite na belosvetskite politikanti koi talkaat od edna do druga regionalna konferencija, tuku pred se zavisi od kvalitetot na negovata sevkupna egzistencijalna i socio-op{testvena sostojba.Nemo`e makedonskiot politi~ar da pa|a na pofalbite na belosvetskite politkanti a narodot vo dr`avata da `ivee vo totalen haos i vo celosno op{testveno rasulo.Toa e paradoks.Politi~arot go bira makedonskiot gra|anin i toj postoi kako politi~ar tokmu zaradi gra|aninot i se dodeka toj, gra|aninot e nezadovolen i kriti~ki raspolo`en se dotoga{ politi~arot treba da se preispituva {to ne~ini so nego kako politi~ar, a ne propagandno-makijavelisti~ki da zaklu~uva {to se ne~ini kaj narodot. No i toa e edna logi~na posledica od elitizmot so koj e optretena ova nekoga{na prva makedonska dama na EU-integraciite.A elitizmot nikoga{ ne go pretpo~ita gra|aninot,tuku sekoga{ se vodi od diskursot i vkusot na elitisti~kite grupi kako doma{ni taka i me|unarodni.

Neznam zo{to, ama veruvam deka vie sepak }e svatite zo{to Molier nekoga{ zaklu~il deka u~eniot glup~o e mnogu poglup od glupaviot neznajko.[ekspir, ,zapi{al deka glupaviot sekoga{ misli deka e mudrec. A Du{an Radovi} soo~en so glupavite svatil, deka na glupaviot, te{ko mo`e{ da mu doka`e{ kolku e glup.Gluposta i ludosta se beskrajni konstatira Vankovska:”Ako se obidete da gi analizirate,toga{ ste neseriozni ili navle~eni na adikt,pa i ne zabele`uvata deka ve vovlekle vo nivnata {ema,a so toa vi ja okuprile intelektualnata i emotivnata energija-kako da nemate druga rabota otkolku da se zanimavate so nivnite gluposti.”178 ZA KLASNOTO VLADEEWE I VE^NATA AVANGARDA Nekoga{niot minister za ekonomija Nikola Popovski odava vpe~atok na edna izgubena politi~ka figura vo vremeto i prostorot.Toj so svoite kolumni i nesodr`inski politi~ko-sociolo{ki tezi vo ~ija struktura opstojuva arogancijata i eltizmot, {ovinizmot i neo-snobizmot, koi deluvaat kako lo{ odbran kontekst da se prikrie hendikepot na nesodr`ajnosta no i da se dolovi iluzijata za mudrosta na eden ~ovek koj seu{te ne gi potro{il svoite politi~ki pet minuti. Negovata kolumna “Autsajderi” suvereno stoi tokmu na linijata na ova konstatacija i odava vpe~atok na tolku silen argument,na posleden bastion koj otfrla sekakov obid za nejzina negacija i nevistinitost. Dali preteruvam? Taa nedoumca mo{ne lesno mo`e da se razre{i. Negovata kolumna “Autsajderi go veli slednovo: “ Vreme e nekoj vo politi~koto opkru`uvawe na premierot da se ohrabri i da mu soop{ti deka na~inot na koj se obra}a na javnosta e katastrofalen i celosno kontraproduktiven za nego i za vladata.Toj igrata ja vodi i ja naso~uva kon onoj del od publikata {to objektivno ni{to ne mo`e da razbere.Toj del vo Makedonija ne e mal.Vo toa premierot e uspe{en no toj se obra}a na autsajderi {to bi go podr`ale.Tie lu|e i onaka se statisti i plastelin za meko modelirawe. Serioznosta kaj takvite obra}awa e mislovna imenka.” 179

Dali detektirame deka gra|anite koi gi biraat politi~arite toj gi narekuva publika,koja ni{to ne razbira i ~ij del vo Makedonija ne e mal? Publika,kade glasa~koto liv~e poprima obele`ja na ~etiri godi{en teatarski bilet so koj mo`at da gledaat teatarski pretstavi so politi~ka triler tematika. Dali sogleduvame deka toj ne mal del od makedonskite gra|aniizbira~i-sto`erot na dr`avata se nare~eni autsajderi, statisti i plastelin za meko modelirawe, koi politi~arite vo svoite obra}awa gi tretiraat neseriozno,demek si teraat komedija so niv? Ima li takov ~ovek nekakov moralen kredibilitet da prodol`i da bide i ponatamu politi~ar? Politi~ar koj se drznal toj ne mal del gra|ani-izbira~i da gi pravi malumni,nedokvakani koi nerazbiraat ni{to,koi nemaat svoja supstancijalna voqa tuku se obi~en plastelin ~ija funkcija e da bidat predmet za modelirawe od umnite spoznai na vakvite politi~ki mudreci.Koj e ovde nedokvakan i maloumen? Parafraziraj}i go Poper bi rekol, se po uveren sum deka politi~kite vlastodr`ci,moralno ili intelektualno ,retko bile iznad prosekot,a ~esto i ispod nego. “Stroga podelba na op{testvoto na klasi,odnosno vladeja~kata klasa koja se sostoi od pastiri i ~uvari mora strogo da se odvoi od lu|eto-stoka.” “Identifikacija na sudbinata na dr`avata so sudbinata na vladeja~kata klasa; isklu~iv interes samo za ovaa klasa i nejzninoto edinstvo; pokornost kon ova edinstvo,kruti pravila vo vospituvaweto i obrazovanieto na ova klasa i stroga kontrola i kolektivizacija na interesite na nejzinite ~lenovi.”180 Toa se glavnite elementi koi gi poso~il Poper vo svojot kriti~ki osvrt na Platon-oviot politi~ki program na klasno vladeewe. A politi~kiot program na ovie dene{ni demokrati- ve~ni stalinisti po se izgleda se vodi po ovaa doktrina na Platon.Nturalisti~ka doktrina koja ka`uva deka sekoj treba da ja gleda svojata rabota,stolarot da se ograni~i na stolarstvo,konduraxijata da pravi konduri,a malterxijata da malterisuva. Tezite na liberal”demokratot” Stev~o Jakimovski dovolno govorat za vakviot Platonizam vrz koj se gradi noviot politi~ki program:

Stev~o-mantra1 ”Malterxijata od Tetovo! Najkompetentniot vo izvr{nata vlast okolu “klasiraweto”, be~ka {kola i visoka diplomatija!!! ,,,Taka e koga si zalo`nik na lumpen-proleterijat i polulu|e so nejasen identitet ….o~ajnici,malterxii i umisleni glavi.”181 Toa e na~eloto,kako {to nekoga{ zaklu~il Poper kade sekoja klasa mora da vodi smetka za sopstvenata rabota:”kratko i grubo,dr`avata e pravi~na ako vladarot vladee, rabotnikot raboti i robot robuva.”182 Prevedeno na konkretnata makedonska stvarnost koja ni ja prezentira Stev~o, bi zna~elo: Malterxijata od Tetovo, da malterisuva a Stve~o vladetelot od Podr`i Kow, da vladee. “No Bog, koj vas ve stvoril,napravil taka : onie koi zapovedaat treba da bidat pome{ani so zlato,pa zatoa zaslu`uvaat da bidat namnogu ceneti; srebro ima najmnogu vo onie koi se sozdadeni kako pomo{nici,a zemjodelcite i ostanatite zanaet~ii gi so~inil najve}e od `elezo i bronza.”(Platon,Mit za krvta i tloto)183 “A koga `elezoto }e se pome{a so srebroto i bronzata so zlatoto,od ovie me{avini }e nastane neednakvost i neskladna neednoli~nost koja,kade i da se pojavi,sekoga{ }e sozdava vojna i neprijatelstvo” (Platon vo prikaznata za Padot na ^ovekot)184 “zatoa {to proro{tvoto ka`uva deka dr`avata potpolno }e propadne vo onie vremiwa koga nejze }e ja ~uvaat `eleznite i bronzenite ~uvari” (Platon vo Mitot za Potomokot na zemjata) 185 “Mesto “moralni vrednosti” se sami naturalisti~ki vrednosti, Mesto “sociologija”-u~ewe za sozdavawe na gospodari, zapi{al Ni~e.186 (463) Mislam deka sega stanuva mo{ne vidlivo {to sakal da ka`e Stev~o so vladetelite,so nejasniot identitet,so malterxiite,polulu| eto o~ajnicite i lumpen-proleterijatot. Kone~no, koga ne{to tolku prosvetitelski ni se nudi od Platon-oviot “Kral-Filozof od Podr`i Kow”, treba li da nau~ime koi se od zlato,a koi od srebro,`elezo i bronza,koi se elitata,koi se mudrite i obrazovanite?

So vakvi obrazovani i poluobrazovani filozofi nekoga{ se soo~il i Poper: “Na{ite obrazovani i poluobrazovani pra{uvaat,zarem mo`e da bide pravedno mojot glas da ne vredi pove}e od glasot na gubraxijata.Zarem ne postoi elita na duhot,koja gleda podaleku od masata nobrazovani i koi poradi toa bi trebalo da imaat pogolemo vlijanie vo donesivaweto politi~ki odluki? Za `al odgovorot glasi deka obrazovanite i poluobrazovanite vo sekoj slu~aj imaat pogolemo vlijanie.Tie pi{uvaat knigi i objavuvaat vo vesnicite,pou~uvaat i dr`at predavawa,govorat na diskusiite i mo`at da imaat vlijanie kako ~lenovi na svojata politi~ka partija.No ne sakam da ka`am deka e dobro {to obrazovanite imaat pogolemo vlijanie od gubraxijata.Bidej}i platonisti~kata ideja za vladeewe na mudrite i dobrite po moj sud treba bezuslovno da se otfrli. Koj odlu~uva za mudrosta i nemudrosta? Zarem najmudrite ne se raspnati na krst-i zarem ne gi raspnaa tokmu onie koi bea priznati kako mudri i dobri?”187 Tolku za filozofijata na ovie ve~ni raspnuva~i na krst. No sepak edno ne{to kako gola vistina postoi. Ovie demokrati- ve~ni stalinisti samo ja promenija politi~kata matrica vo ~ie ime }e vladeat kako profesionalni revolucioneri i politi~ka avangarda.Nekoga{ vladeeja vo ideolo{koto ime na rabotni~kata klasa,a denes vo ideolo{ko-naturalisti~koto ime na oligarhot, tajkunot i aristokratot.Lokomotivata e ista samo druga e prugata. Negovata nebulozna konstatacija ka`uva se: “Takvi selski trikovi mo`e da prodava vo negovata ruralna partija (zabele{ka od avtorot: Stev~o tuka misli na Gruevski i partijata VMRO-dpmne), no ne i na LDP.Barem za niv sme politi~ka avangarda.” 188 Da,da tie se ve~na politi~ka avangarda i toa na bilo koj politi~koideolo{ki sistem,toa ni e poznato.No da proglasi{ tolkav broj na gra|ani koi pa|aat na “selski trikovi” i glasaat za “ruralna partija”,li~no smetam deka e von sekoja civilizirana ideologija. Toa e svojstveno samo na fa{izmot i stalinizmoti na onie ve~ni raspnuva~i na krst.Zatoa, takviot ~ovek definitivno treba da prestane da se zanimava so politika.Takvi politi~ari se sram za

sekoj gra|anin,bez ogled na nivnata politi~ka i partiska opredelba.Nitu eden politi~ar nema pravo vo `arot na politi~kata borba od politi~ki i ideolo{ki pobudi da gi omalova`uva gra|anite na Makedonija.Za dobroto na Makedonija i za dobroto na nivnite partii, kako i za dobroto na sevkupniot politi~ki ambient, takvite politi~ari od moralni pri~ini, treba {to poskoro da zaminat od politi~kata scena na Makedonija. Pedeset godini bea dovolni da se sogleda kako vakvite ‘umni” politi~ki dogmati~ari vo imeto na “ruralnite” da upotrebam negov termin, parazitski se nalepija na edna humana ideologija i ja uni{tija dokraj. Ve~no prevrtlivite politi~ki manipulatori od konvertiti-kvazi-komunisti, brzo se preobratija vo ~orbaxiska crvena bur`oazija, pa od sistemot navistina napravija komuwarstvo a partijata ja pretvorija vo komuwarska zbirutija.A rabotnikot, rabotnikot povtorno stana zalo`nik na taa nova ~orbaxiska crvena bur`oazija.No, vo tie komuwarsko-parazitski vremiwa, ideolo{ki im ~inea “ruralnite’ a ne im ~ineja liberal demokrati~nite,toga{ krsteni kako anarho-liberalni i nacionalliberalni. Denes ne im ~inat “ruralnite”,denes im ~inat neoliberalnite “gra| ani”,denes im ~ini taa mala grupa elitisti~ki snobovi.Denes se nivna avangarda.I gledame deka povtorno }e upropastat se. I socijalizmot i kapitalizmot kako sistemi mo`at da bidat dobri i op{testveno funkcionalni,no samo ako se operativno upravuvani i institucionalno rakovodeni od ~esni i principielni lu|e od ideja . No, dokolku vo obrazecot na idejata prodrat politi~kite paraziti, dogmati~ari snobovi i al~ni manipulatori,jadroto na politi~kata birokratija koja narcisoidno se pretstavuva kako politi~ka avangarda, toga{ sekoj eden sistem na podolg ili pokratok rok e osuden na propast. Tokmu zatoa denes imame takvi sostojbi kakvi {to imame. Tokmu zatoa i Gor|i Marjanovi} so pravo zaklu~il “deka Makedonija be{e i si ostana komuwarska zemja”.189 Dolgo vreme na politi~kata scena vo Makedonija opstojuva edna sterilna politi~ka birokratija koja se pretstavuva kako politi~ka avangarda. I tokmu zatoa, poradi zaslugite na takvata “politi~ka avangarda” rabotnikot denes stana izme}ar i uli~ar, nevraboten i ste~ec, koj

svojata sre}a ja bara po makedonskite kladilnici, dodeka tie udobno smesteni vo foteqata na “liberalno demokratskata” “gra| anska linija mantraat” za EU i NATO, a vo “slobodno vreme” zaedno so nivnite ~orbaxiski bra}a - makedonski tajkuni igraat lotarija po makedonskite berzi i dilaat so rasprodadenoto makedonsko stopanstvo.”Seto ona {to se sozdava{e polovina vek se slea vo xebovite na malkumina” kako {to veli Cuculovski:”Duri i onie malkumina rabotnici,koi uspeaja da dobijat del od akciite na fabrikite {to samite gi sozdavale ostanaa i bez tie akcii-pomo}nite im gi otkupija.Sevo ova e rezultat na na{ata mudra politika, potvrdena vrz ple}ite na narodot.”190 Zatoa i ne iznenaduva narcisoidnata izjava na Stev~o,deka tie pazat so kogo se dru`at,toa im bilo “doma{no vospituvawe”,kako {to veli. Znaeme deka, se mo{ne ve{ti da procenat vo koe vreme, so kogo da se dru`at,- so ruralnite ili so bur`ujskite snobovi.Vpro~em taka i stanaa crvena avangarda.Pod mototo “Da `ivee trudot” stanaa crvena bur`uazija(crvena platonova oligarhija) i tranziciono go javaa rabotnikot,i toa, odovde do ve~nosta: ”Radimo danas,da bi sutra `iveli”.I koga dojde toa “utre”,se vide deka od srabotenoto ne mo`e da se `ivee, barem ne rabotnikot. Pa rabotnikot go proglasija za “ruralen”,za “vi{ok”, tehnolo{ki i urban,parazit koj `iveel na grbot na dr`avata,koj zatalkal vo gradot; ruralniot do{ol od selo so ~ergi~e i opinci, pa saka denes da bide gospodin.E, nemo`e toa! Nazad na selo, ili na berza na trudot. E posle toa “nemo`e”, lesno be{e srabotenoto da go rasprodavaat, sega so novo tranziciono moto “Da `iveat stranskite investicii”. Taka stanaa elitisti~ka belo-bur`ujska avangarda.Taka stanaa neo-bur`ujski snobovi,koi me|usebno se dru`at,od izbori do izbori.Samo za vreme na izbori znaat na “ruralnite da im frlat po nekoja vre}a bra{no, i po nekoe ~okolado,ako izborite se kriti~ni,se razbira. Sega ne go javaat rabotnikot,a i nema zo{to.Sega go tro{at negoviot minat trud.Koga }e go potro{at, i }e nemaat drugo re{enie, povtorno }e go povikaat “ruralniot”,povtorno }e bidat crvena avangarda,so “bradestiot” na ~elo.Denes so bradestiot se dru`at site ostanati politi~ari,osven niv neo-liberalite konverititi.Taka veli avangardnata mantra na Stev~o.Denes od

“bradestiot” begat kako od |avol, bidej}i bradestiot sega ne e “in”, ne e bur`uj,tuku ruraren i dekadenten. E koga ne e “in”, logikata na konvertiot veli zalepi go na sekoj protivnik,isto onaka kako {to nekoga{ vo imeto na istiot toj “bradestiot”na demokratski opredelenite politi~ari od toga{nata monolitna SK im lepea etiketi na anarholiberali. Taka denes site drugi ,posebno onie od VMRO se marksisti,leninisti i socijalrealisti, samo tie leberalnite ve~nite konvertiti-avangardejci se dene{ni fukujamisti i hantingtonovci,soros-ovci i saks-ovci. No za nivna `al, kako {to zaklu~il i profesorot Marjanovi}: “Toa {to tie ne retko ubavo izgledaat,nosat ubava garderoba,skapocen nakit,se kitat duri i so tituli kako “ekselencija”,se pravat gospoda, prireduvaat vienski balovi,seto toa e luk i voda.Tie si bea i si ostanuvaat povampireni komuwari.Sekoja ~est na vistinskite komunisti!”191 I koga sme kaj “bradestiot”,moram da gi potsetam na ne{to, ovie nekoga{ni crveni”vunderkindi”,a dene{ni neliberalni seniori. Moram da gi potsetam kako stanaa crveni vunderkindi. Mnogu od ovie nekoga{ni crveno-bur`ujski deca,preku no}, stanaa “crveni vunderkindi”, samo neznam dali toa be{e “patoideolo{ka” posledica od duvaweto lepak ili pak od cicaweto “kurvuazie” i lokaweto uvezeno viski, a ne retko nekoi “vundrkindi” se `alea deka patat od klaustrofobija, Vinata padna na stesnetiot prostor na `iveewe predizvikan od pomodarskata crvena opsesija, vo sekoja soba da se imalo klavir, koj patem ka`ano sobira{e samo pra{ina i odzema{e mnogu prostor. A mnogu vunderkindi se `alea deka imale i no}ni ko{mari, predizvikani od lo{iot doma{en ambient. Ovoj pat vinata panda vrz nivnite roditeli , navodno nemale umetni~ki sens vo odbiraweto sliki, a koi religiozno i nevkusno gi besele po yidovite,Najmnogu se `alea poradi golemite portreti na bradestiot Marks, koj navodno so svoite uroklivi o~i zastra{uva~ki se yverel vo niv, predizvikuvaj} im stres i psiho-paraliza.Poradi detskata naiva vo toa vreme bev sre}en {to tatko mi ne be{e zabegan komuwar. Si velev: ”Ebati bogatstvoto, rasko{ot i golemiot klavir ako jas moram da se pla{am od ovoj bradestiot”. Kako i da e, vo toa vreme ovie vunderkindi bea ubedeni deka nivnite roditeli namerno,ideolo{ki im go poturaat stra{niot Marks

za da gi pla{at, slu~ajno da ne skr{nat od patot i bezdrugo, da bidat dobri pioneri i dobra titova mladina. A podocna istite ovie se se}avate po~naa neubulozno da ne ubeduvaat deka vsu{nost sotonata Marks so svoite uroklivi o~i ne gi pla{el niv, tuku gi pla{el popovite i oxite.Dali poradi psiho stresot ili poradi vrodenoto konvertitstvo, no nekako vinata sekoga{ pa|a vrz bradestiot Marks. No vo sekoj slu~aj ovie hendikepirani psiho-vunderkindi dodeka du{evno se le~ea, {etaj}i po Evropa i beliot svet i dodeka grani~nite slu`bi im gi popolnuvaa paso{ite so pe~ati, dotoga{ nivnite komuwarski roditeli–funkcioneri i politi~ki polubogovi im gi popolnuvaa indeksite,diplomite i doktorskite disertacii. I taka ovie psiho-vunderkindi so golema pompa bea proglaseni za nad-umni i idna makedonska avagarda.Bea najavuvani kako nova komunisti~ka avangarda, a podocna istite bea najaveni kako nova neo-liberalna i socijal demokratska avangarda.No vo sekoj slu~aj bea i ostanaa komuwari, odnosno ~orbaxiski konvertiti. Kako i da e, edno odamna svativ,izgleda onoj bradestiot malku gi pla{el,i samo edno se pra{uvam {to }e se slu~i ako povtorno istorijata go zaka~i bradestiot? Pou~en od dosega{noto izgleda politi~kite konvertiti povtorno }e go fatat noviot ~ekor i povtorno }e stanat nova avangarda. Ideologijata e menliva,no zatoa konvertitite se ve~ni. Kolku e ideologijata menliva,a konvertitot ve~en mo`e da se sogleda i od eden apsureden nastan koj ja odbele`i nekoga{nata dilema koj da bide prviot makedonski predsedatel na samostojna Makedonija. Stojan Andov i Petar Go{ev (toga{en lider na Sojuzot na komunistite na Makedonija-PDP) kako “potvrdeni i osvedo~eni klero-liberali i demokrati” zaedno so Qub~o Georgievski predlagaa sve{tenik za predsedatel,go predlagaa arhuepiskopot Mihail. ^elnikot na Sojuzot na komunistite na Makedonija odedna{ klerikalno se prosvetluva zaedno so “komunistot” Andov i taka religiozno prosvetleni baraat sve{tenik za dr`avnik. Vo edno intervju za spisanieto NIN, Kiro Gligorov po povod dilemata na klerikalnite Andov, Go{ev i Georgievski “Koj bi mo`el da bide pretsedatel na dr`avata” }e izjavi:

“Dojdoa do zaklu~ok deka e najdobro da go zamolat toga{niot arhiepiskop ,sega pokoen Mihail,i oti{le site troica kaj nego.Mu ka`ale zo{to se dojdeni.Toj be{e razumen ~ovek,znae{e jazici,bil vo stranstvo,poradi {to mislea deka bi bil dobar kandidat.Toj gi soslu{al i im rekol: deca,jas od 16-tata godina nosam mantija,jas toa ni po koja cena nemo`am da prifatam.Barajte si drug.Ne sum jas za toa.Tie go ubeduvale ,objasnuvaj}i mu deka arhiepiskopot Makarios na Kipar bil pretsedatel na dr`ava i sli~no.Toa e Kipar,a ova e Evropa.Toa nemo`e ovde,im odgovoril odlu~no.Potoa Go{ev oti{ol sam kaj arhiepiskopot i poftorno se obidel da go uveri,no se poftorila istata prikazna.” 192 Tolku od ideologijata na makedonskite “komunisti”,a verojatno tolku i }e bide od ideologijata na neo-liberalizmot,ako slu~ajno duvnat poinakvi ideolo{ki vetri{ta. Zatoa so pravo konstatira eden od najgolemite filozofski umovi vo Makedonija i na Balkanot Qubomir Cuculovski,deka “duri ni vo komunizmot ne vladeele komunisti,tuku lu|e koi po potreba,od prigoda do prigoda bile komunisti,potoa stanale antikomunisti,potoa ako zatreba,povtorno,}e stanat komunisti… Toa zna~i deka so Makedonija cello vreme vladeat la`govci ili, kako {to ~esto gi narekuvam, prigodni su{testva.Zatoa Makedonija `ivee taka- od prigoda do prigoda,kako i sekoja prigodna dr`ava,so privremeno ime i neprecizno utvrdeni granici.”193 Tie se ubedeni deka nivnata politi~ka dogma go sodr`i supstratot na ve~nata vistina.Samo nivnata dogma dosega do vistinskoto poimawe na politikata i ideologijata.Sekoe drugo poimawe od nivna strana se proglasuva za perverzija.No so svoite nebulozni mantri poka`uvaat samo edno,deka se polupismeni skroevi~i. Nikola Popovski, nekoga{nata mlada nade` na Sojuzot na komunistite na Makedonija-pdp,a denes udarna neoliberalna korporaciska igla na SDSM e klasi~en primer koj jasno poka`uva kao ideolo{kata dogmatska svest ve}e ne e sposobna da razlikuva {to e politika a {to e ideologija,{to e perverzija kako poim a {to e ideolo{ko konvertitstvo.Toj vo svojot napis “Politi~ka perverzija zapi{al:

“Praktikuvaweto na perverzijata vo politikata ne e ni{to novo…No da se prifati politi~kata perverzija kako legitimen i demokratski metod na rabota e premnogu.”194 Prvo, ovoj so decenii politi~ar ne svatil deka politikata e samo ramkovna dimenzija vo ~ija ramki se ovozmo`uva da se prezentira {irokata lepeza na idejno-ideolo{kite konteksti na poimawe na op{testvenata stvarnost.Politkata e samo manifestna forma preku koja sodr`inski se plasira idejno-ideolo{kiot supstrat i ni{to pove}e.Taa ne mo`e da bide nitu “perverzija” nitu “verzija”.Samo idejno-ideolo{kata dimenzija na pogled mo`e da sozdava privid deka ne{to e “verzija” (ispravno) a ne{to e “perverzija”(obratno od ispravnoto ili pogre{no).Velam privid, bidej}i od usvoeniot idejno-ideolo{ki pogled ili dogmatski pretekst se produciraat o~ilata na stereotipijata i predrasudata niz ~ija dipoptrija mentalno se fabrikuva pretekstot na tolkuvaweto na pojavnoto i stvarnoto, kako i iluzijata na fanatikot da sudi za “perverzijata” i “verzijata”.Vo determinantite na takvite psiho opseni istoriski se sozdava{e pretekstot na moralnosta i nemoralnosta,podobnosta i nepodobnosta. Viktorijanskoto doba na dogmata gi pou~uva{e lu|eto deka perverzija e ako e otkrien `enskiot glu`d.Isto e i so onoj fenomen na dogmata koga crkvata pou~uva{e deka sekoj seksualen ~in dokolku ne e vo funkcija na ~ove~ko oploduvawe pretstavuva seksualna perverzija. Sekoe seksualno povedenie(hedonizam i zadovolstvo) koe e von takvoto religiozno poimawe na seksualniot ~in pretstavuvalo eres i perverzija.Ili da bidam u{te pokonkreten za da razberat nekoi dogmati~ari na “perverzijata i verzijata”, katoli~kata dogma veli deka katoli~kiot sve{tenik ne smee da ima nikakovi seksualni pobudi ili seksualen odnos so `enskiot pol, nitu pak da sklopuva brak,I sekoe poinakvo odnesuvawe na kataoli~koto sve{tenstvo bi zna~elo “perverzija”.No toa e perverzija na katolicizmot i ne pretstavuva perverzija na generalniot dogmatski pretekst na religijata.Toa {to za katolicizmot pretstvavuva perverzija vo drugite religiski pogledi pretstavuva verzija i obratno.Ist e slu~ajot i so onoj kvadare~ki pretsedatel na sobranieto od napisot na Nikola Popovski,koj vo “komunizmot” doturkal do ambassador na SFRJ,a denes vo erata na neoliberalizmot me{etari niz razli~ni politi~ki funkcii.Takviot mo`e da bide samo olicetvorenie na “ideolo{ka perverzija”,koj

ideolo{ki mutiral od “bol{evik” do “liberal” i vo prostorot na politkata mo`e da se okvalifikuva samo kako politi~ki konvertit bidej}i nema svoj konstaten idejno-ideolo{ki predznak.I gledano samo niz takvata prizma denes sekoj eden gra|anin mo`e da napravi razlika pome|u ~esnite i seriozni politi~ari i ne~esnite i neserioznite politi~ari-konvertiti. Zatoa i deluva mo{ne glupavo negovata konstatacija:”Gospod da ~uva od pervertiraniot bol{evizam”,upatena kako kritika do Vladata. Za ortodoksijata na dogmatskata “verzija” na bol{evizmot”, kako perverzija mo`e da bide samo “men{evizmot”, ili pak so svojot idejnoidelo{ki pretekst liberalnata demokratija na kapitalizmot. No kako {to bol{evizmot ne e nitu teoriski,nitu prakti~no nu`no vrzan so ekomoskata filozofija na marksizmot i komunizmot ,isto taka i liberalnata demokratija ne e nu`no vrzana so ekonomskata filozofijata na kapitalizmot i neoliberalizmot.No toa e ve}e edna druga kompleksna problematika koja ne e predmet na ova kniga a i ne veruvam deka vakvi “bol{evi~ko ispr`eni mozoci bi mo`ele toa da go razberat. Ako saka na svojata misla da i dade dimenzija na kritika mnogu pologi~no bi bilo za istoto da ka`e:”Gospod da ~uva od restavracijata na “bol{evizmot”,kako diktatorsko-voluntaristi~ki koncept na vladeewe i rakovodewe so op{testvoto, koj apsolutno nema nikakva vrska so marksizmot i komunizmot,i koj nezna~i deka ne mo`e suptilno da se infiltrira vo ramkovnata dimenzija na neoliberalnata praktika i da bide edna postmoderna su{tinska dimenzija na neolibralnoto kapitalisti~ko op{testvo. A {to se odnesuva do slobodata na pazarot,odnosno do filozofijata na pazarniot liberalizam ovoj “ekonomist” treba da znae deka toa ne zna~i i pazaren anarhizam.I kako “ekonomist treba da znae za paradoksot na ekonomskata zloboda.Treba da znae,a neoliberalnata ekonomska praksa jasno poka`a, deka koga ne se me{a dr`avata se me{aat ekonomskite giganti, se me{aat ekonomskite monopoli i multinacionalnite konglomerati.Vo takvi izmesteni pazarni sosotojbi nemo}na e bilo kakva vladina fiskalna i investiciona politika, kako i politikata na dogodi i plati.Vo takvi predatorski uslovi celoto op{testvo brutalno e turnato vo stihijata na centrifugalnite sili producirani od profiterskata logika na ve~no gladnite ekonomski monstrumi.

Neoliberalnata praksa jasno ja poka`a taa ne principielna predatorska uloga na mo}nite ekonomski i stopanski monopoli koi vo sodejstvo so korumpiranata i korporativno servilna politi~ka birokratija (me|unarodna i vnatre{na) nastapuvaat kako korporativna menaxerija, kade {to edinstveno se {titi samo interesot na mo}nata bankarsko-finansiska i stopanska oligarhija i modernite tajkuni. Zatoa nema sloboden pazar,toa e paradoks.Zatoa i ne mo`e da dr`i negovata nebulozna teza deka vladiniot apel za sni`uvawe na pazarnite ceni pretstavuva bol{evi~ki apel.Ako malku e upaten vo ne{tata treba da znae deka vo bol{evizmot nema apel,postoi samo diktat na voqata na bol{evi~kiot suveren i ni{to pove}e. Zatoa,treba da se bide premnogu naiven pa da se o~ekuva, da ne se sogleda, prevrtlivosta na ovie politi~ki dogmati~ari. Bezdrugo seto predhodno iska`ano be{e neophodno za da se osve`i se}avaweto, da se sogleda kako ovie psiho “liberaldemokratski (avan) gardisti , vodeni od dirigentskata palka na svoite pateri-meceni, go fatija ~ekorot so novite politi~ki vetri{ta.Da se sogleda kako, (povtorno vo niven izvoren dogmatski stil), zapo~naa da plasiraat edna nova komuwarska pato-ideologija,no sega kako neoliberalni ~orbaxi-komuwari, i do den denes prodavaat kvazi-demokratija, neoliberalizam i politi~ki snobizam. “[to e najva`no vo politikata?”-Toa e pra{aweto {to ni go upatil ve~niot avangardist Stev~o,pa mudro zaklu~il: “Postojano da si vo trend.Da gi sledi{ site aktuelni globalni tekovi, vo ~kor.Da gi prestigne{ prv,podgotven,pred tie da te prestignat tebe, ili nedaj bo`e da te na~ekaat.” 195 Toa e “Stev~o-formula”,kako se stanuva ve~na avangarda,da se bide sekoga{ vo ~ekor so novata ideologija.No toa e i odgovorot zo{to treba da se ima po nekolku partiski kni{ki,so razli~na boja i razli~na ideologija.Da se bide sekoga{ vo trend,da se bide “in”. Zato tie se politi~ki majstori za ve~na tranzicija, vrz ple}ite na narodot, postojano ne{to prvrtuvaat od {uplivo vo prazno.Zatoa i narodot kako {to zaklu~uva Cuculovski 62 godini `ivee vo tranzicija,postojano e vo nekoj period na premin ode den sistem

vo drug:”prvo,od 1945,pa do 1990 godina se `ivee{e vo premin(preoden period,kako {to se vele{e) od kapitalizam kon komunizam;potoa,od 1990 godina po~na obratniot processpremin od socijalizam kon kapitalizam.Vo prviot period na tranzicijata(1945-1990) se vr{e{e deprivatizacija na poedine~nata privatna sopstvenost vo op{testvena; dodeka vo vtoriot period na tranzicija(od 1990 godina navamu) se vr{i deprivatizacija na kolektivnata (op{testvena) sopstvenost vo individualna privatna sopstvenost.”196 I povtorno,denes vo imeto na aktuelnata(trend-ovska) ideologija go omalova`uvaat i gazat sopstveniot narod i sopstvenata dr`ava. Izgleda, samo taka znaat i umeat politi~ki da opstojat kako “politi~ka avangarda”.Koga toa go dozvoluva sistemot toa go pravat so partisko-policiski torturi,a koga toa ne go dozvoluva sistemot toga{ ja koristat medimsko propagndata tortura i politi~kata diskfalifikacija.Sekoga{ se na linija na terorot i represijata.Toa e nivnata glavna odlika. Zatoa, vra}ajki se denes, na aktuelnite zbidnuvawa vo Makedonija mo`eme da go sogledame slednoto: Deka, vo toj niven naludni~av naturalisti~ki nihilizam na kolektivno nivo, denes, povtorno e vmetnato celoto makedonsko naselenie i makedonskata dr`ava. Ne veruvam deka voop{to }e se najde politi~ar ili intelektualec od bilo koja druga zemja, do toj stepen intelektualno i moralno da go omalova`uva i gazi sopstveniot narod za smetka na neprimernata glorifikacija na me|unarodnite ili poto~no ka`ano na belosvetskite tupavci,isto onaka kao {to toa nekoga{ go pravea vo ime i za smetaka na nekoga{nite jugoslovenski tupavci. “Umnite” zalu~oci na neo-liberalot Stev~o Jakimovski 197 govorat tokmu vo prilog na ova konstatacija: Stev~o-mantra 1: “Namesto blagodarnost za dobronamernite uka`uvawa i upatuvawa po patekata po koja sakame-nej}eme mora da is~ekorime,denovive vidovme kako pretstavnicite na vlasta krajno arogantno i so potcenuvawe se odnesuvaat kon pretstavnicite na EU vo zemjava.” Stev~o-mantra 2:

“Izjavata na Ta~i be{e poodvratna i pobezobrazna do koska,poradi toa {to be{e upatena verojatno na najkorektniot, najkonstruktiven , celosno pacifisti~ki orientiran i doka`an prijatel na Makedonija, segde prisutniot Fuere.” (Kratka napomena od avtorot-Inaku ovie kvazi politi~ari 18 godini ne ubeduvaat deka vo politikata nema prijateli, tuku samo politi~ki interes.A Kant vo 1799 godina zapi{al:”Bo`e so~uvaj ne od na{ite prijateli…ima vsu{nost i la`ni i podmolni, koi ja sonuvaat na{ata propast,dodeka govorot pri toa im e dobor~initelski…pred niv i nivnite zamki nikakov oprez ne e preteran”. Vtoro ako “prijatelot” Fuere e konstruktiven i korekten zo{to se me{a vo vnatre{nite raboti na edna suverena dr`ava,ili toa pove}e ne sme.Treto ne~ija “segde prisutnost” mo`e da uka`uva na egocentri~en ~ovek opsesivno obzemen od manija na gonewe.^etvrto nemo`e nekoj da bide pacifist a e dojden vo imeto na onie koi brutalno se me{aat vo vnatre{nite raboti na suvereni dr`avi predizvikuvaj}i vnatre{ni konflikti so voeno intervencija vo istite- “otkako militantite stanaa pacifisti,site pacifisti i demokrati gi proglasija za militanti i nedemokrati.”198Cuculovski,A za prijtelite i pacifistite }e go navedam napisot od 28 juni 2001 godina na germanskiot vesnik “Hamburger abenblat”,vo koj se naveduva deka albanskite ekstremisti imaat direktna pomo{ od porane{nite pripadnici na amerikanskata armija. ”Delikatna zada~a stoi pre amerikanskite mirovnici vo Makedonija.Od edna stran 400 albanski gerilci so oru`je i municija mora{e da bide izvle~ena od Ara~inovo… Vtorata zada~a be{e poeksplozivna.Me|u buntovnicite koi se povlekuvaa se nao|aa i 17 instruktori-porane{ni amerikanski oficeri, koi vojno gi obu~uvaa buntovnicite.No toa ne se : vo makedonskite bezbednosni krugovi se naveduva deka 70 procenti od oru`jeto koe gerilcite go odnesoa e od amerikansko proizvodstvo-tuka e najmoderniot tip od tretata generacija na oprema za no}no nabquduvawe. Pentagon izlgleda ne be{e zate~en.”Ne sakam toa da go potvrdam,izjavi potpolkovnikot Pol Filip.Amerikanskite novinari ovoj vid na diplomatska jazik (izbegnuvawe) go smetaat za potvrda )Ako e taka, toga{ predlo`enata NATO operacija za razoru`uvawe na buntovnicite }e bide potpolna farsa”.I peto za EU i NATO

prijatelite na Stev~o. Dali toj zaboravil koi bea nametnatite uslovi (uceni) koi treba{e da gi ispolni Makedonija za da vlezat 3500 NATO vojnici za da ja sprovedat akcijata “Neophodna `etva” so koja treba{e da se razoru`aat borcite na ONA? Prv uslov be{e, makedonskiot Parlament itno da go izglasa “Ohridskiot ramkoven dogovor”,i vtor uslov da se proglasi op{ta amnestija za site albanski teroristi.[to ka`a toga{ generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson,koj gostuva{e vo Skopje i ima{e pres konferencija? Jasno ka`a deka od tie principi ( poso~enite uslovi – uceni ) alijansata nema da otstapi. Ako makedonskiot Prlament go prifati i sprovede “ramkovniot dogovor” za razre{uvawe na krizata,Brisel za samo 48 ~asa }e gi upati svoite elitni edinici vo Makedonija za da ja sporovedat spogodbata.) Stev~o-mantra 3: “I zamislete,mu re~e na Fuere da si ja gleda rabotata i da ne se {eta na vtoroklasni sostanoci. PRVOKLASNA SRAMOTA!Pa {to mu e rabotata na Fuere osven da ne gleda nas, posebno Ta~i, ta~ievci i negovata raspojasana (verbalno i fizi~ki) DPA i da ni uka`uva na gre{kite.Zamislete toj go u~i visokiot pretstavnik od Evropa kade i na koi sostanoci da odi.” (Kratka napomena od avtorot:Toj {to zagovara politi~ko nadgleduvawe, ne sogleduva deka vsu{nost zagovara politi~ko tutorstvo,a tutorstvoto se primenuva samo kon maloletni i nesozreani. Zarem makedonskiot narod politi~ki e tolku nesozrean i maloleten, pa mu treba FUERE-tutor? Vtoro toj ne go u~i Fuere (te{ko mo`ete da nau~ite ili da educirate ~ovek vo povozrasni takanare~eni senilni godini,a i ulogata na politi~arot ne e politi~ki da educira polupismeni ili senilni emisari) tuku mu uka`uva mo`ebi na eden nediplomatski na~in deka nema pravo da se me{a vo vnatre{nite raboti na edna suverena dr`ava.Legalno izbranite politi~ari gi nadgleduvaat i ocenuvaat gra|anite a ne nekoi belosvetski emisari so somnitelni interesi i sklonosti. ”Ponekoga{ e politi~ki pozrelo da se odbrani dignitetot, odo{to po sekoja cena da se so~uva goliot interes.”Toa go zapi{al Menduh Ta~i,no takvata politi~ka doktrina za trend-ovskite avangardisti od tipot na Stev~o e nesvatliva,se kosi so nivnata `ivotna filozofija, da se bide ve~no

vo trend,{to zna~i da se so~uva goliot interes.Koj e sega politi~ki malterxija,tovari{/mister?) Stev~o-mantra 4: “Gruevski na site ni ostavi knedlo vo grloto,da se sramime od nivniot odnos kon onie {to nie gi molime da bideme del od nivnoto semejstvo, za{to toa e na{a potreba.” Stev~o-mantra 5: “Malku be{e ovoj cirkus,pa u{te se nadovrza ismejuvaweto na Oli Ren od najdolen vid,na ~ovekot {to ima najmnogu zaslugi za na{iot kandidatski status.Koj znae kolku ja preleavme ~a{ata na tolerancijata so hiperprodukcijata na `ol~kata i adrenalinot vo “kvazihumorot” i so govorot na omrazata,koga uspeavme i na ovoj evropski gospodin da mu dojdeme preku glava,pa ni ka`a deka sme tie koi vsu{nost nemame smisla za humor.” ( Crvot koj go zgaznale se svitkuva.Toa e razumno.Toj so toa ja namaluva verojatnosta povtorno da go zgaznat.Na jazikot na moralot: poniznost Ni~e-sumrak idola) Zatoa od Makedonija nikoga{ nema da bide dr`ava,Se dodeka sme slepi pri umot postojano }e barame nekoj odnadvor da ne nadgleduva i da ni uka`uva na gre{kite,se dotoga{ nekogo }e molime i }e koleni~ime,}e se sramime kako nekoga{ od jugoslovenskata gospoda denes od “evropskata gospoda” za da nakrajot samouni{tuva~ki se samoubedime deka sme nacija koja nema supstancijalen smisol za realnosta i humorot. Koga se zagovara slepata verba vo avtoritetot,toa se narekuva filozofija na dogmata. Principot na avtonomija na Kant uka`uva deka zapovesta na nekoj avtoritet, kolku i da e vozvi{ena nikoga{ ne smee da se svati kako osnova na etikata”Koga sme soo~eni so zapovedta na nekoj avtoritet, sekoga{ e na nas kriti~ki da prosudime, dali e moralno dozvolivo da se pokorime na taa zapoved.Kriti~kata odluka e na{a:na zapovesta mo`eme da se pokorime ili da ne se pokorime,avtoritetot mo`eme da go prifatime ili da go otfrlime.”199

Ne postoi kraen izvor na spoznajata,zapi{al Poper:”Sekoj izvor,sekoj potik e dobredojden; no sekoj izvor i sekoe potiknuvawe e predmet na kriti~ka proverka.” “Ako go prifatime na~eloto deka na celoto podra~je na na{eto znaeewe,kolku daleko i da sme is~ekorile vo nepoznatoto,nepostoi avtoritet koj bi bil iznad kritikata, toga{ bez opasnost od dogmatizmot, mo`eme da se dr`ime do idejata, deka i samata vistina se nao|a od drugata strana na ~ove~kiot avtoritet.”200 A vsu{nost se se sveduva kako {to zaklu~uva Cuculovski na “licemerieto na svetskata administracija” a veruvam i na makedonskata.Vremiwa kako {to veli koga muzikantite stanaa politi~ari,a politi~arite muzikanti.E toga{ stanuva jasna i seta gri`a na Stev~o za kako {to go narekuva Cuculovski “infantilniot Oli Ren” alijas Sibilius.Verojatno na{ive muzikanti pove}e qubat evropski da duvaat ili da gudaat po dimenziite na “muzi~kite instrumenti”otkolku da se gri`at za narodnoto dobro .Verojatno seta su{tina na humorot kaj ovie politi~ki muzikanti e sodr`ana tokmu vo sladostrasta predizvikana od “M” instrumentot.Komu voop{to mu treba takov humor? Verojatno samo na politi~kite konveriti i na neo-dogmati~arite na `ivotot. Umni tezi na umni diplomati Na Makedonija voop{to ne i treba takov humor,no za `al poradi nekoi tapoglavi politi~ki narcisi Makedonija se pove}e deluva kako humoreska, a se pomalku kako seriozna dr`ava. A kako mo`e da deluva kako seriozna dr`ava ako poedini pretstavnici na makedonskata diplomatija,takanare~eni diplomati od kariera kako {to qubat da se pretstavuvaat kako onoj diplomat od kariera \orgi Misajlovski,~ija diplomatska mantra nalikuva na dobro smislena komedija i humoreska na edna politi~ka naiva,koja na ~uden na~in uporno se pottura kako politi~ka umnost vo koja e sodr`ana seta politi~ka mudrost. Negovite politi~ko-diplomatski vratolomii se tolku sme{ni i komi~ni {to ednostavno se zapra{uvate “pa koj mo`e voop{to da

smeta edna dr`ava za seriozna ako ima takvi diplomati od kariera? Kakvi li se toga{ onie diplomati od ne kariera? Ovoj diplomatski um veli:”Gre{ka be{e i na{ata politika deka vremeto rabotelo za nas vo sporot so Grcija i deka toa bilo samo niven vnatre{nopoliti~ki problem a ne na{.”201 A zo{to toa trebalo da bide i na{ problem mo`e da se sogleda od preumniot zaklu~ok na diplomatot od kariera: “Se zaboravi faktot deka za Grcija vo pra{awe e, pred se ,problemot na eventualna restavracija na helenizmot kako osnova na evropskata civilizacija.”202 Edna prizemna kvazi filozofija na konkluzijata koja saka taftolo{ki da se vmetne vo obrazecot na deduktivnata logika.Za zapoznavawe na ~itatelot deduktivnata logika e teorija za ispravnosta na logi~kiot zaklu~ok; a nu`en i prsuden uslov za ispravnosta na nekoj logi~ki izvod e slednoto:ako premisite na nekoj zaklu~ok se vistiniti,toga{ i konkluzijata mora da bide vistinita. I na {to sme sega? Prvo dovolno e prezentiraweto na politi~ka voqa ili `elba na nekoja dr`ava (vo konkretnivov slu~aj na Grcija “za eventualna restavracija na helenizmot” ) pa istata taa da ima implikacija vo sporot so imeto i istiot spor da se nametne kako vnatre{en problem i na Makedonija.Toa bi zna~elo deka bilo koja dr`ava ako vo idnina projavi politi~ka voqa ili `elba da nametne nekoj problem so Makedonija zaradi nekoi svoi istoriski ili politi~ki “eventualni restavracii” deka po avtomatizam “taa voqa” stanuva i vnatre{en problem na Makedonija. Toa zna~i deka projavenata politi~ka voqa na edna dr`ava sekoga{ soglasno filozofijata na glupaviot stanuva vnatre{en problem na Makedonija.Umno, nema {to! Pa se ~udime zo{to pred me|unarodnata zaednica od den na den stanuvame se pokomi~ni i si teraat humor so nas. Ovoj “umen”diplomat od kariera izgleda nemo`e da razbere deka negovata voqa, javno da ja spodeli sopstvenata glupavost so site nas e samo negov problem i nemo`e da bide nitu moj nitu bilo ~ij drug problem. Verojatno gluposta na makedonskite diplomati, najdobro prilega ako ja smestite vo razmislata na analiti~arot Agim Jonuz:

“Koj veli deka Makedonija ima problem so imeto,toj e ili pijan ili mu smrdat ~orapite,pa bara tema za da zabo{oti situacija.Kakov problem ima Makedonija? Kakov problem imam jas {to se vikam Agim? Jas ne se vikam Agim za inaet na nekogo! Ne bre bra}a( i ubaj sestri),problemot si go ima toj {to ja otvora temata za takov muabet.”203 Vtoro vo negovata kolumna “izgubena diplomatska godina” veli : ”Nemaj}i li~na harizma,nitu soodveten tim da se spravi so sporot so imeto.”.204 [to pak sega ova zna~i ? Politi~ka racionalna sogledba ili metafizi~ka iracionalna mantra.Ve}e ne e biten politi~kiot razum tuku metafizi~kiot magnetizam na “nad-li~nosta” koja niz metarefleksijata na harizmati~nata aura gi paralizira drugite diplomati.A toa ne e ni{to drugo, tuku zagovarawe na harizmatska vlast koja se izrazuva vo edna afektivna vrzanost za li~nosta na vo`dot,na voda~ot,na negovite bo`ji svojstva,na proro~kata sila, juna{tvoto i duhovnata mo}.Poznati tipovi na vakvata vlast se vlasta na prorocite ,na voenite heroi i na golemite demagozi. A eden takov politi~ki demagog e i doktorot po pravni nauki i nesuden diplomat Bu~kovski.Bu~kovski demagogijata veli deka toj dobil eden grst pofalbi za razvojot na demokratijata vo Makedonija. A od dosega prezentiranite makedonski sostojbi za i okolu dmokratijata , za konsocijacijata i ulogata na politi~kite karteli i nivnite lideri, mislam deka mo`e i eden polupismen pravnik da sogleda i zaklu~i za kakov tip na demokratija stanuva zbor. No. koga e vo pra{awe Bu~ Rimjaninot, vqubenikot vo rimskoto pravo, izgleda za toa treba edna posebna dimenzija na “fantazmata”,po gr~ki phantasia ili ka`ano na latinski imagination. Za Rimjanite velat bile narod so slab smisol za fantazija, pa latinskiot jazik dolgo vreme go nemal zborot fantazija.Ciceron se na{ol vo te{ka pozicija koga se obiduval da go prevede gr~kiot zbor phantasia, pa bil prinuden da go izmisli zborot imagination.Velat tolku bila mala nivnata imaginacija {to duri na svoite deca, namesto

imiwa im davale redni borevi, odnosno gi imenuvale so redni broevi: Quintus, Sextus, Septimius,Octavia. Od na{ite umni “rimski” pravnici mo`ebi Makedonija i site nas ne ~eka i eden vakov nepristoen predlog,da ne imenuvaat so nekoj reden broj.I toa ne treba da iznenaduva, ako se znae deka najgolema rimska vrednost e lukavstvoto-taa lo{a sestra na mudrosta.A lukavstvoto na Rimjaninot veli:”vo pogled na razlikite za ustavnoto ime da se demonstrira posvetenost i 205 konstruktivnost”, a ne “da se provocira Grcija so sekoj javen nastap.”,ili kako {to veli “u{te pomalku e vreme za patetika,kako na primer “NATO dvame,ime ne davame”! 206 Za nego imeto na dr`avata e svedeno vo konstrukutot na patetikata. Ako sloganot “NATO davame ime ne davame” e patetika,toga{ kako se izleguva od patetikata? Verojatno obratno formuliran slogan”Ime davame,NATO ne davame”! Do koj stepen odi umnosta,mo`e da se sogleda i od “pravnoto tolkuvawe” na ovoj pravnik vo vrska so predlo`enoto ime “Republika Makedonija-Skopje”,{to za nego bi bilo kako {to veli “zakonski ekvivalent na ustavnoto ime”.207 Samo ne znam koj e toj zakon vo Makedonija {to ja meri ekvivalencijata na nekoe ime so ustavnoto ime.A da bidam iskren i prv pat slu{am deka niz prizmata na ekvivalencijata mo`at da ve prekrstat.Koj e toga{ ekvivalentot za imeto Vlado? “A{im” sigurno ne e,a za “Tase” treba da se konsultirame so “Zakonot za ekvivalencija”(ako go nema vedna{ da se donese po itna sobraniska postapka) So ludite glavi sekoga{ doa|aat i mnogu nevoqi zaklu~il Ciceron. Rimjaninot se soo~il so razlikte vo imeto,samo ne znam, so kogo toj vo Makedonija spori, vo pogled na imeto.Ako misli na vnatre{niot iracionalen problem na Grcija i istiot saka niz imagination, da go re{ava, toga{ neka se obide vo zemjata na ~udesnata phantasia,vo Grcija,da stane gr~ki imagination politi~ar. Samo neznam kolku }e bide razbran od gr~kata phantasia. Postoi li takva budala, koja saka sopstveniot identitet da go dovede vo pra{awe i da go stavi na tacna na pregovara~ka masa? Izgleda samo Rimjaniniot, cvrsto ubeden vo svoeto lukavstvo,saka da spori za svojot identitet,no toa e negov li~en psiho-problem a ne politi~ki, i toa najmalku na

Makedonija.Odamna be{e toa, koga Rim-janite site narodi gi pou~uvaa i im delea lekcii za pravoto. QUI IURE SUO UTITUR NEMINEM LAEDIT-Koj se slu`i so svoeto pravo nikogo ne o{tetuva.Denes sekoj si go znae svoeto pravo i ne pregovara za nego,osven Rimjaninot se razbira,bidej}i `ivee vo zabluda, deka identitetot e produkt na stokovna razmena, vrz kogo nadle`nost ima lukavstvoto na rimskiot praven sistem. Rimjaninot treba da znae deka identitetot ne podle`i na mo}ta na pravniot institut: vina,testament,nadomest na {teta ili slu`benost. Rimjaninot treba da znae deka identitetot i sociolo{ki i filozofski se potpira na kontekstot na razli~nosta,a ne na pravnointeresnata matrica na poimot na antagonizmot, koj producira konfliktni sostojbi kade {to rimskoto pravo e nadle`no. Jas znam deka Rimjaninot nikoga{ ne ja uva`uval fiozofijata,pove}e go qubel pravoto, politikata i voenata (Van Dam) ve{tina,no sepak treba da znae deka “identitetot” Makedonija ne podle`i na ~etvrtiot rimski pade` “akuzativ”,{to zna~i “optu`uvawe”,nitu pak se povinuva na glagolot ado,agere {to zna~i tu`ewe,vodewe spor.A koga ne podle`i toga{ na Makedonija i ne i treba ve{tinata na tolkuvaweto od Rimjaninot,ne i treba respondere, ne i trebaat nitu fikciite, nitu promenata na subjektite,bidej}i nema osnov za actio-za tu`ba. Eftin kako Srdinec-toa bila omilenata izreka na Rimjanite koja nastanala po osvojuvaweto na Sardinija, koga mnogu zarobenici padnale vo racete na trgovcite so robovi,a robovite gi narekuvale “orudija koi govorat”.Taka i ovie dene{ni makedonski intelekti “orudija koi govorat”. otkako padnaa vo racete na “me|unarodnite trgovci” na neoliberalizmot i globalizmot,stanaa eftini Sardinci , “orudija koi govorat”,politi~ki komedijanti i `ivotni marioneti. A da ne se vakvite “tipovi” zarem Rimjanite bi gi izgradile site onie napravi za cirkuski igri.Za sekoj izum i inovacija, odsekoga{ bilo potrebno izvoren potstrek i dovolen predizvik. Ciceron rekol, na nivata na koja kopa robot, “nema ni{to dostojno za slbodniot ~ovek”,pa taka i na makedonskata “politi~ka niva” po koja kopaat nekoi “politi~ki kopa~i”, izgleda nema ni{to dostojno za eden dostoinstven i ~esen ~ovek i politi~ar. Zatoa ne treba da iznenaduvaat zalo`bite na nesudeniot diplomat, {to saka Makedonija da ja pretvori vo niva,a makedonskiot ~ovek vo rob.Negovata izjava go potvrduva toa.Toj niz svojata

dlabokoumna mantra “kako da se privle~at golemite kompanii”, veli : “Vakvite brendovi sakaat li~na pokana.baraat beneficii i privilegii….baraat kvalifikuvana, no eftina rabotna sila…. Zna~i, za vo idnina treba da podgotvime i poseben zakon za privlekuvawe na golemite svetski brendovi.”208 Rimskiot istori~ar Tacit , odamna svatil deka najmnogu dekreti i zakoni ima vo najnemoralnata dr`ava. Izgleda vo Makedonija nedostasuva u{te zakonsko re{enie na “Rimjaninot”, za da se ozakoni i leglizira edno specifi~no “ropstvo” na makedonkskiot ~ovek, za da mo`e spored ovoj um,da se privlekuvaat golemite svetski brendovi.Makedonija na toj na~in stanuva resurs za profitno dimenzionirawe na golemite svetski giganti, namesto obratnoto,niz specifi~na politi~ka i ekonomska doktrina istite da se iskoristat za sevkupen razvoj na Makedonija i makedonskiot ~ovek. No za taa doktrina treba vistinski socijaldemokrat a ne brutalen neoliberalen-komuwar. Kaj takvite “umovi”, ~ovekot sekoga{ e obi~no manipulativno sredstvo za postignuvawe na nekakva “povisoka” politi~ka ili ekonomska , no sekoga{ istoriska cel. “Da `ivee trudot” komunizam < komuwar-parazit i konvertit > neoliberalizam “Da `ivee kapitalot”.Toa e ve~nata, parazitska ideologija na “lukaviot” makedonski Rimjanin. “Za primitivnata svest lesno se lepat ideiite,tie se prifa}aat bez rezervi i somne`”-(Bu~kovski) Da,da toa e svesta na politi~kite imitatori koi sekoga{ se lepat do idejata na aktuelniot mo}nik.A Xon Lok vo negovoto delo “Ogled za ~ovekoviot razum” citira eden kako {to veli pronoikliv rimjanin : “ Oti izodenite pateki ja vodat taa stoka, ~ii misli stasuvaat samo do imitacijata,” non quo eundum est,sed quo itur”(ne tamu kade {to treba da odat,tuku tamu kade {to se odi)”.209

Rimjaninot mnogu ja qubi rimskata toga,ama izgleda nikoj ne mu dal upatsvo za koristewe.Taa ne se nosi kako prevez vrz o~ite. Samo slep pri umot da go parafraziram Xon Lok,mo`e vo svojata kolumna da go zapi{e slednoto: “da ispora~ame smetka-“nema zatvorawe na kosovskoto pra{awe ako Makedonija ne go priznae nezavisno Kosovo.”Jasno ko den,pa nie sme sosed so grani~na linija nad sto kilometri… Kosovo treba da go koristime za da dobieme pokana za ~lenstvo vo NATO.” 210 Mnogu umno se razbira ako togata ja nosite kako prevez ili pak nekoj od razbirlivi pri~ini vi ja nametnal vrz glava. Inaku tezata verojatno bi bila poinakva ako togata ne e na glavata; Verojatno toga{ umniot bi se zapra{al, ako tie ja bombardiraa Srbija ba{ za toa isto Kosovo, ne respertiraj}i pri toa nitu edno me|unarodno pravo i brutalno gazej}i go suverenitetot na edna suverena dr`ava ,toga{ koj bi bil ishodot ako sega Makedonija se nametne kako faktor na ucena i toa samo poradi faktot {to bila sosedna zemja. Prvo moj Rimjaninu koalicioniot partner na SDSM, DUI na ~elo so Teuta Arifi vedna{ }e go prozve SDS, deka se srbokomuwari koi nepristojno duvaat na srpskiot kaval.Vtoro Ali i vujkomu vedna{ } e go krenat svojot bajrak.Toga{ koj }e duva na nivniot? Verojatno zatoa denes od opozicijata uporno se zagovara {iroka koalicija,Od tolku mnogu dignati bajraci, izgleda nekomu }e mu presedne sedeweto na mnogu trono`ni stol~iwa, pa u{te sega kalkulira deka }e nedostasuvaat zadnici i duva~i.Izgleda samo za ovie trono`nive stol~iwa ne va`i onaa satiri~na maksima na eden bosanski kolumnist:Vi{e guzica nego stolica.” izre~ena kako komentar za prizemnite politi~ki konfrontacii vo Bosna. I na krajot, da ne ispadne celata rabota po onaa narodnata : ”Li`av~eto izli`ano a stapot v raka stoi”.Toga{ ni lukavstvoto na Rimjaninot ne pomaga. Toga{ kako otvoreno pra{awe, ostanuva samo enigmata:Po ~iv grb }e udri stapot.I koga sme ve}e kaj stapot, ostanuva kako zagatka i u{te ne{to: [to ako na krajot posle site mudruvawa i lukavsta se konstatira deka sepak po nekoja ~udna logika toj se prestoril vo stap na socijalata; da ne slu~ajno stapot na socijalata

udri po grbot na neprincipielnite etno-plemenskite geopoliti~ari, mudreci i fiozofi? A {to se odnesuva do “neprincipielnosta” i prevrtlivosta vo stavot jas }e poso~am nekoi izjavi na Bu~kovski: Neprincipielnost broj 1 “Za nas gospodin Trajkovski e samo gra|anin na ova zemja i nemame namera so nego da raspravame za bilo {to,a najmalku za bezbednosta na zemjata.”(zabele`ana izjava vo Nin od 22.06.2001 godina vo NIN) A vo svojot napis vo vesnikot “Vreme” nasloven kako “Slepi patnici” od 30.11.2007 godina, obra}ajki mu se na premierot Gruevski, mu ja dava slednata zada~a: “Da go priznae pretsedatelot Crvenkovski i da profunkcionira kohabitacijata.” Pa vo toj kontekst }e zabele`i:”Zo{to ne napi{avte pismo do pretsedatelot Crvenkovski,a ne do gospodinot Crvenkovski i da mu predlo`evte toj da ja predvodi makedonskata delegacija,so {to bi se demnostrilalo edinstvo pome|u dvete klu~ni institucii vo dr`avata i Vladata.” [to toj demonstrira{e vo 2000 godina:edinstvo ili needinstvo? Dopisnikot na NIN Mile Radenkovi} po toj povod }e zabele`i: ”Ima li pogolem apsurd od toa {to liderite na opozicionite partii ja odbivaat pokanata od pretsedadelot na dr`avata so niv da se posovetuva za zagri`uva~kata bezbednosna sostojba vo zemjata.” 211 Neprincipielnost broj 2 Vo istiot napis kako vtora zada~a do premierot, toj go poso~uva slednoto; “da go re{i statusot na porane{nite pripadnici na ONA.”(se misli da se obezbedat penzii za borcite na ona ili kako {to miluva me| unarodnata zaednica da ka`e da se obezbedi “socijalen paket”)212 A za ovie porane{ni borci na ONA, Bu~kovski za ungarskata dr`avna televizija spored navodite na vesnikot “Novine” od 20.07.2001 godina od pozicija na Minister za odbrana go izjavil slednoto:

“Albanskite ekstremisti ne se borcii za sloboda i ~ovekovi prava, tuku tie se borat za osvojuvawe na teritorii, na koi sakaat da obavuvaat ilegalni raboti kako {to e trgovija na oru`je,droga i trgovijata so lu|e”213 Ako gi spoime ovie dve izjavi na Bu~kovski ispa|a deka toj denes bara penzii za trgovcite na oru`je,na droga i na lu|e. A {to se odnesuva do negovoto politi~ko vizionerstvo mo`ete da procenite sami od slednava negova izjava dadena vo intervjuto za Fokus vo 2001 godina. Novinarskoto pra{awe glasi:”Zna~i li toa deka ako Ali Ahmeti posaka da napravi politi~ka partija,toa }e mu bide ovozmo`eno? Bu~kovski:”Jas tvrdam deka Ali Ahmeti ne mo`e da napravi partija”214 Ali Ahmeti ne samo {to napravi partija tuku be{e i koalicionen partner na SDSM vo Vladata na Bu~kovski. Dovolno za da se dolovi principielnosta i vizionerstvoto. Ostanuva samo gor~liviot vpe~atok od onoj veoznemiruva~ki Krle`in stav za kvazi-politi~arite : pomalku

“Tie prazni tikvi so izre{etani programi ne se vo sostojba da odr`at na povr{ina nitu edno politi~ko moto”.215 Edna od mo`nite pri~ini za vakvata tragi-komi~na sostojba mo`ebi le`i i vo faktot {to argumentite na logikata retko koj “lebde~ki intelektualec i politi~ar ”gi prifa}a kako seriozna mo`nost da gi preispita svoite stavovi odnosno uveruvawa.Kako da postoi intimen strav deka kriti~kata promisla e izli{na dimenzija na eden nepotreben mentalen diskurs koja mo`e samo da ve vovle~e vo magi~niot krug na banalnosta i da ja isprazni usvoenata iluzija za sodr`inata na sopstveniot `ivot.Se pove}e `ivotot na ovie isprazneti intelektualci se iscrtuva vo onie isprekinati retori~ki otse~ki, nedovr{eni i nesozreani idei po matri~nata ramka na rigidnata filozofija na “abortusot”. Retori~kiot svet na abortiranite idei se poka`a kako mo{ne priemliv za usvojuvawe na postmodernisti~kite paradoksi,pa

voop{to i ne treba da za~uduva {to makedonskata intelektualna i politi~ka naiva otide dotamu {to ne~ija polupismenost i `ivotna nebuloza denes se do`ivuva kako dopir so isihasti~kata dimenzija . Kolku sum vo pravo mislam deka najdobro govorat sledeni uslovno nare~eni politi~ki sogledbi na Slobodan ^a{ule,a vpro~em i toj e porane{en diplomat pa mo`e negovite politi~ki sogledbi da gi proanalizirame vo ova podglavje na umni diplomati.Toj sekako ne e diplomat od kariera no sekako e politi~ar od kariera. Edna negova sogledba za “politi~kata fizika” ili za fizikata vo politikata mi ostavi poseben vpe~atok. Eve {to toj veli: “Nema prazen prostor.Kako vo fizikata,taka i vo `ivotot,osobeno politikata:nema vakum!Ako eden gas go isprazni prostorot,drug } e go popolni.Treto nema.Nikako da ja nau~ime ova lekcija od fizikata. Izgleda nekoi od nas beagle od ~as koga se predavala taa lekcija. Pobegnale ili ne nau~ile..”216 Mo`ebi ^a{ule bil prisaten na ~asot koga se predavala tokmu taa lekcija od fizikata,”za nemaweto prazen prostor”,no o~igledno toj izbegal od mnogu ~asovi potoa.Izgleda zatoa toj i ne svatil deka matrijalizmot kako sogledben pravec vo fizikata odamna kako {to veli Poper se nadmina samiot sebesi. No izgleda i ne nau~il deka postojat dve verzii na matrijalizmot. ^a{ule ja demonstrira tokmu onaa verzija, koja verojatno se predavala na ~asot po Fizika, a verojatno toj po igra na slu~ajnosta bil fizi~ki prisaten na toj ~as (za umstveno neznam),i taa verzija veli deka nema prazen prostor: stvarite se dvi`at vo svetot ispolnet so svetskiot eter.No o~igledno ne ja nau~il drugata verzija, atomizmot,koj veli deka malite ~esti~ki vzaemno se povrzuvaat i sudruvaat i deka me|u niv (atomite) postoi prazen prostor. I treto verojatno poradi negovoto begawe od ~asovi, toj ne nau~il deka matrijalizmot umre zaedno so Wutn,Faradej i Maksvel i deka posle niv dojde vremeto na Ajn{ajn,Brolie i [rojdinger.A britanskiot fizi~ar od po~etokot na dvaesetiot vek ser Artur Edington zabele`al;”Stvarta vo najgolema mera e samo zastra{uva~ki prazen prostor”.Poto~no taa e

99.99999% prazen prostor.A zo{to ^a{ule ima privid deka nema prazen prostor?,-eve go odgovorot na u{te den britanski fizi~ar Peter Rasel(Cambridge-Anglija): “Ako fizi~kata stvarnost vo najgolema merka e prazen prostor,zo{to svetot se sogleduva deka e tolku cvrst i tvrd? Zo{to 99,9…% prazen prostor od mojata raka ednostavno ne pomine niz 99,9…% prazniot prostor na masata na koja e nasloneta mojata raka?Toa najednostavno se objasnuva so faktot deka elektronite tolku brzo kru`at okolu jadroto so {to sozdavaat neprobojna obvivka niz koja ostanatite ~esti~ki po pravilo nemo`at da pominat.(…) koga }e se sretnat dva atoma nivnite elektronski obvivki ne dopu{taat da projdat edna niz druga pa atomite se odnesuvaat kako dve cvrsti top~iwa.(…) [to i da e stvarta, taa opfa}a malku ili gotovo ni malku suspstanca” I ~etvrto, ovoj pronikliv fizi~ar ^a{ule koj o~igledno smeta deka seta neprikosnovena vistina le`i vo prirodnonau~nata teorija, pa bara i politi~kata vistina da se ogleda na nea;kako kontra teza bi go poso~il Wutn i negovoto pismo od 1693 godina upateno do Bentli.Vo toa pismo Wutn za svoite teorii go zapi{al slednoto: “deka nekoe telo mo`e da deluva na nekoe drugo telo….toa mi se ~ini tolku apsurdno {to ne mo`am da poveruvam, deka takvo ne{to nekomu voop{to mo`e da mu padne na pamet, koj barem malku se razbira vo filozofskite stvari.”217 A Poper vo toj kontekst na sogledba }e zapi{e: ”Duri i najdobro potvrdenata prirodnonau~na teorija e nevozmo`no da se tolkuva kako znaewe vo klasi~en smisol.I na{ite najdobro provereni i potvrdeni prirodnonau~ni teorii samo se nagoduvawa, uspe{ni hipotezi,i za sekoga{ se osudeni na toa, da ostanat nagoduvawa ili hipotezi.”218 “Naukata e potraga po vistinata; i navistina e vozmo`no nekoi od na{ite torii da bidat vistiniti.No duri i ako se vistiniti,nie toa nikoga{ ne mo`eme so sigurnost da go znaeme.”219 Na{ite teorii se slobodna tvorevina na na{iot razum i nie se obiduvame da i gi pripi{eme na prirodata,zaklu~il Kant,no mnogu retko uspevame da ja pogodime vistinata i nikoga{ nemo`eme da bideme sigurni dali sme uspeale vo toa.Edinstveno {to ni

preostanuva e da se zadovolime so pretpostavkite i pogoduvawata kako na{e znaewe. “Vo pogled na sitinicite za koi mo`ebi ne{to znaeme, nie lu|eto me|usebno se razlikuvame,no vo svoeto beskrajno neznaeewe site nie sme ednakvi……na{eto znaeewe mo`e da bide samo ograni~eno,dodeka ne{eto neznaeewe nu`no bezgrani~no”.220 (Karl Poper) Imaj}i go na um Ksenofan bi rekol, deka toa {to ^a{ule go smeta za apsolutno znaewe e “doxa”,a ne “episteme”,pogoduvawe i mnenie. “Sigurnata vistina nikoj spoznaeno ja nema i ne }e ja spoznae… Ako nekoj, nekoga{ i objavi vistina posovr{ena od site Ne }e mo`e da ja znae:naga|aweto opfa}a se.”221 “Site opisi na stvarnosta se samo privremeni pretpostavki”(Buda) Pa zatoa ovaa ^a{ule teza za “prazniot prostor” izgleda mo`e da se smesti kako gola vistina, samo vo onie “uslovno” cvrsti grani~ni bio-linii na ~erepot, ako ni{to drugo barem nam neukite da ni poso~i deka e definiran i cvrsto ome|en ne~ij “prazen prostor” od koj izviraat kako vulkan izumite na eden nade`en i talentiran fizi~ar.Negovite tezi se samo dokaz plus deka zeleniloto mo`e da bide samo produkt na ne~ij “um”, no ne i na prirodata.”Vo fizi~kiot svet postoi svetlost so razli~ni frekfencii,no svetlosta sama posebe ne e zelena kako ni elektri~nite impulsi koi okoto gi ispra}a do mozokot.Bojata tuka ne postoi.Zna~ajkata za zelenata boja stvorena e vo svesta.Taa postoi samo kako subjektivno iskustvo na umot.”(Peter Rasel”Od naukata do Boga,str.54) Vo sekoj slu~aj mislam deka e vreme da skratam so mantrite od fizikata i toa od ednostavna pri~ina,bidej}i kako {to i samiot intimno naslutuva vo eden svoj napis deka ve}e bilo docna za opismenuvawe, a veruvam najmalku za opismenuvawe po Fizika. Kako {to veli i samiot : ”Vreme ve}e nema.”Nitu za opismenuvawe ”, nitu za “vle~ewe kosi tenki i kosi debeli na tablata.”222 Pa koga ~ovek }e go zafati melanholija i }e go obzmeme apatija bi bilo mnogu glupo kako lek da mu nudite opismenuvawe i da go

upatuvate vo nekoi obrazovni institucii,mnogu pokorektno bi bilo da se ponudi nekoja terapija no ne od priu~eni terapevti tuku toa bi trebalo da bidat stru~ni lu|e i eksperti koi ve}e se doka`ale so svojata rabota po raznite specijalizirani institucii za taa namena,za terapija. No sepak gledano od eden poinakov agol mo`e slobodno da se ka`e deka ^a{ule svojata mantra za fizikata ja vle~e od iracionalnite politi~ki zbidnuvawa svojstveni za makedonskata politi~ka scena, bidej}i samo kaj nejze se pobrutalno se prisatni principite na turkawe, udirawe i pritiskawe, istite onie principi na deluvawe koi va`at i vo dvete verzii na nadminatiot matrijalizam.Verojatno se se sveduva na politi~kata “foteqa” koja funkcionira po Wutnovata teorija za silata na te`ata, kako privlekuva~ka sila koja deluva vo dale~ina ,pa zatoa i se se sveduva na politi~kata prizemna filozofija : ako eden gaz go isprazni prostorot, drug vedna{ }e go popolni, i “treto nema” kako {to veli ^a{ule. Kako politi~ki se da se sveduva na Lajbnicovata teorija na atomizmot, kade makedonskite politi~ki atomi ja igraat ulogata na odbojni centri na silata za da mo`at da bidat politi~ki neprobojni i da bidat sposobni da turkaat, klocaat i udiraat. Edna brutalna slika na politi~ki darvinizam koj seta politika ja sveduva na prirodata na krvavite pregratki kade surovo dominiraat zabite i kanxite. Pa koga ve}e taka stojat sostojbite ne gledam zo{to na ^a{ule ne bi mu prepora~ale, vo toj isti darvinov stil da si go gradi li~niot rejting,bidej}i toj samiot zagovara tokmu eden takov suptilen darvinizam,barem negovata mantra preto~ena vo tekstot “ugled” ni dava do znaewe deka “retko koj znae deka “rejting” e samo drug zbor za ugled”223.Stvarno,vidi bogati,navistina ne sum znael deka toa e edno isto! E {tom e taka i {tom ^a{ule veli deka “li~nosta najmogu se ceni spored ugledot na sopernicite” ,toga{ ne gledam nekoja posebna pri~ina koja bi me spre~ila da ne nafrlam nekoi sugestii kako odgovor na negovata teza deka “li~nosta najmogu se ceni spored ugledot na sopernicite”224 a bezdrugo veruvam, toa kako sugestija }e im pomogne i na mnogu na{i politi~ari

“neoliberali”, pobornici na rejtingot i ugledot , da si go podignat rejtingot, odnosno ugledot i toa vo site poliwa od op{testvenoto `iveewe,A vpro~em denes tie se deklariraat kako ugledni i vrvni vo sekoe pole od privatnata i op{testvenata aktivnost.Tie se vrvni sportisti i politi~ari,i uli~ni tabaxii i dr`avnici,tepa~i i pratenici,i kolumnisti i diplomati i filozofi i alhemi~ari, i komunisti i lustrirani neoliberali,i kriminalci i zakonodavci. Za po~etok bi im go prepora~l vo boksot kako sopernik da im bide Tajson,(po ugleden sopernik,zdravje),vo {ahot neka im bide Kasparov, ugleden sopernik a zgora na toa i mutiran neoliberal, isto kako niv, po filozofija Cuculovski ili Muhi}, a mo`e i hrvatot Kangrga, a bidej}i mnogumina od niv se po pravoto i ustavot, kako sopernik }e im ja prepora~am Vankovska, Siqanovska ili Fr~kovski, a mo`e i filozofot Habermas koj podolgo vreme e glaven sovetnik i ideen kreator na evropskiot ustav, pa koga }e se sudrat so ovie ugledni sopernici, toga{ i }e vidat kolku }e bide ceneta na nivnata li~nost. E toa e ugled, redno e ve}e i tie da nau~at, deka rejting e samo drug zbor za ugled. Bidej}i ova podglavje e nasloveno kako “umni tezi na umni diplomati” vo koi se sogleduvaat umnite tezi na na{ite diplomati od kariera i na na{ite politi~ari od kariera, redno e istoto da bide zavr{eno vo edna kulminacija na umnost. Kako ja sva}a politikata ^a{ule? Kako ja sva}a politikata ovoj deceniski politi~ar i politi~ki analiti~ar najdobromo`e da se vidi od negovata dilema : “Mo`ni li se predvremeni izbori i }e smenat li ne{to?”225 Negovata dilema ja razre{uva so sledniov zaklu~ok: “Ne se i nema,Eve zo{to! Vo toa negovo “Eve zo{to!” politikata vo slu`ba na gra|aninot vop{to ne se percipira kako takva,tuku se definira kako politika vo slu`ba na egocentri~niot interes na politi~arot-pratenik,vo slu`ba na elitisti~ko-snobovskiot interes na partite, kako na golemite taka i na malite,kako na albanskite taka i na makedonskite.So eden zbor brutalniot egocentrizam suvereno vladee vo obrazecot na porfitot, bogatstvoto i op{testveniot status na poedinecot i grupata.

Eve gi tezite na ^a{ule226: “Gledano od ~ove~ki aspekt,ne veruvam deka vo ovoj vtor profesionalen sobraniski sostav ima pratenik koj saka da ostane bez rabota.” Spored ovoj filozof na humanizmot da se bide pratenik se poa|a od li~niot interes za vrabotuvawe i da se `ivee na tro{ok na gra| aninot. Teza 2 “Gledano od politi~ki aspekt,na{ive lideri i lider~iwa bi mo`ele da im naredat da se izglasaat za ste~ajni pratenici,ama } e treba da gi kompenziraat,i toa debelo.” Spored ovoj politi~ki filozof povtorno politikata se definira samo niz ekonomskiot obrazec na profitot i kompenzacijta,na ste~ajot i solventnosta.Bo`em sobranieto e DOO-Makedonija. Teza3 “ Gledano od agolot na malite partii.tie mo`at samo da smetaat na is~eznuvawe.” Spored ovoj analiti~ar na ideologijata povtorno ispa|a deka partija se formira i se vleguva vo politikata so edinstvena profiterska cel i prizemna kalkulacija kako da se bide golem igra~ na politi~kata scena i da se opstane na nea, nezavisno od aktuelniot moment na op{tiot interes na op{testvoto,dr`avata i narodot.Povtorno vo obrazecot na politi~kata kalulacija preovladuva aktuelniot moment na teseniot grupen interes. A generalniot negov zaklu~ok ka`uva se: “Zna~i retko komu mu treba nova i iznudena presmetka” Povtorno politikata generalno e svedena na ekonomskata kategorija kalkulacija ili presmetka. Izgleda deka vo seta ova politi~ko-diplomatska mantra na Ali Baba i 40 te razbojnici nedostasuvaat u{te filozofskata mantrata na Gadafi i libiskite kamili, pa politi~kata humoreska vo Makedonija da bide kompletna. Pa vo toj kontekst ne slu~ajno kako za kraj gi odbrav umnite tezi na Gadafi, bidej}i predhodno spomnatite tezi “eventualna restavracija na elinizmot”, “retko koj znae deka “rejting” e samo drug zbor za ugled” nekako neodolivo potsetuvaat na umniot filozof Gadafi i negovata filozofsko delo “Zelena kniga”.

Libiskiot suveren,pukovnikot Moarem el Gadafi 227 ovoj pat vo uloga na neprikosnoven i osvedo~en filozof i toa na dva veka, vo svoeto nenadminlivo filozofsko delo “Zelenata kniga” (koja patem ka`ano samiot ja nare~e filozofija na revolucijata a sebesi se proglasi za najgolem `iv filozof vo svetot), mu uspea ,veruvale vie ili ne,da ja doka`e svojata glavna filozofska teza: Deka Bog (Alah) go sozdal svetot,no negovite gre{ki mora da gi isprava li~no toj filozofot Gadafi. Toa be{e filozofskoto i `ivotnoto ubeduvawe na Gadafi, iako mnogumina bea ubedeni deka od knigata mo`e da se sogleda samo edno : kako napola ludiot vo viorot na nadraznetosta postanuva potpolno lud. A filozofskto delo “Zelena kniga” na Gadafi, dovolno govori za ironijata na `ivotot na potpolno ludiot. Vo svojata “Treta univerzalna teorija”,vo poglavjeto”Socijalni osnovi”,Gadafi mudro zaklu~uva,kako i {to prilega na eden lud filozof: “@enata e od `enski pol,a ma`ot e od ma{ki pol.Prema ginekologot, `enata dobiva menstruacija,odnosno pati od slabost sekoj mesec, dodeka ma`ot ne dobiva menstruacija.” Revnosno i “dlabokumno” zanimavaj}i se i ponatamu so ovoj medicinski fenomen,namesto medicinata da se zanimava so nego, kako mentalen fenomen, filozofot Gadafi doa|a do eden “umen” zaklu~ok: “Ma`ot nemo`e da zatrudni,pa prirodno e,i {to ne se pora|a . Zatoa i ne e podlo`en na menstruacija, kako {to e slu~aj so `enata,bidej}i taa e od `enski pol…” Tolku za umnosta filozofijata. i ludosta, za diplomatijata, politikata i

No Gadafi i negovite umni tezi namerno se smesteni na krajot od ova poglavje za da bidat dobra uvertira … ZA “RACIO” TEZITE NA EDEN DOKTOR NA NAUKI

^itaj}i gi kolumnite na univerzitetskiot profesor Yvonimir Jankulovski ‘Racionalni ignoranti” i “Saboteri na demokratijata”ne mo`ev da se izna~udam kako voop{to e mo`no eden univerzitetski profesor da poka`uva edno elementarno nivo na neznaewe na osnovnite poimi niz koi se definira ~ove~koto “racio” . “Koga politikata }e ja pretvorite vo pribe`i{te na nekompetentni i lu|e bez biografii i profesii,ne mo`ete od istite da o~ekuvate da deluvaat i odlu~uvaat racionalno.Duri ni vo vakov istoriski moment za Makedonija.”228 Ili : “Koj sozdade institucionalen politi~ki sistem od lu|e bez biografija?” 229 Spored ovoj osvedo~en “politi~ki filozof” na “biografijata”ispa|a, slednovo: da se ima i koristi “racioto” i da se pretendira na racionalnost vo odlukata treba da se ima bigrafija ,profesija i da se bide kompetenten. Nastrana takvata nebuloza,no se postavuva pra{aweto {to se ovie drugite ,nekompetentnite,bez biografija i profesija,koi spored nego nemaat sposobnost racio-nalno da odlu~uvaat? [to e so drugite mo`ete da zaklu~ite i sami od slednov osvrt na Erih From za razumot: “`ivotnoto `ivee soglasno biolo{kite zakoni na prirodata;toa e del od prirodata i nikoga{ ne ja nadminuva.Toa nema sovest od moralna priroda,toa ne e svesno za sebe i za svojata egzistencija;toa nema razum, ako pod razum ja podrazbireme sposobnosta da se prodre ispod povr{inata koja ja primaat setilata i da se razbere su{tinata ispod ovaa povr{ina; soglasno toa kaj `ivotnite ne postoi poimot za vistinata, iako mo`at da imaat pretstava za toa {to e korisno.”230 “Razumot e ~ovekova sposobnost da go sfati svetot so pomo{ na misli, dodeka inteligencijata e ~ovekova sposobnost da upravuva so svetot so pomo{ na misli.Razumot e ~ovekovo orudie da

stigne do vistinata, inteligencijata e orudie so koe pouspe{no upravuva so stvarite; prvoto e su{tinski ~ove~ko,vtoroto pripa|a na `ivotinskiot del vo ~ovekot”. 231 Tolku za razumot,`ivotnite,buba~kite i {umskite yverki. Kolku vakvi nebilozni tezi za “racioto” i “racionalnoto”dolikuvaat na eden univerzitetski profesor i dali voop{to nekoj mo`e ili poto~no treba da o~ekuva vakvi tezi od eden doktor na nauki,ako navistina e doktor se razbira,neophodno e so cel da se sogledaat ovie dilemi ,da se vleze vo eden psihoanaliti~ki kontekst na elaboracija na racioto i racionalnoto.Zatoa za da gi odgatneme ovie dilemi mislam deka najdobro bi bilo ako go konsultirame Frojd i toa ~isto nau~no-teoriski bez nikakva namera nekogo da le~ime ili pak da delime recepti za lek na du{ata.Zatoa da ne bideme pogre{no razbrani najdobro bi bilo ako Frojd go sogledame niz socio-filozofskata prizma na Erih From koj dal eden svoj mal osvrt kon grandioznata Frojdova teorija za ~ove~koto racio: “Ovaa teorija e radikalna zatoa {to go napa|a posledniot bastion na ~ovekovoto veruvawe,veruvaweto vo svesnata misla kako krajna mo`nost na ~ovekovoto iskustvo. Galilej mu ja odzede na ~ovekot iluzijata deka zemjata e centar na svetot, Darvin iluzijata deka e stvoren od Boga, no nikoj ne go dovede vo pra{awe svesnoto mislewe kako krajna mo`nost vo koja ~ovekot mo`e da se osloni. Frojd mu go odzede na ~ovekot dostoinstvoto vo sopstvenata racionalnost. Se vrati na korenite - toa e ona {to zborot “radikalen” vo bukvalna smisla zna~i - i otkri deka golem del od na{eto svesno mislewe samo gi prekriva pravite misli i ~uvstva, ja sokriva vistinata, pogolemiot del od misleweto e nevistina i manipulacija, ~ista racionalizacija na mislite i `elbite za koi ne sakame da bideme svesni”.232 Izgleda na nekoi lu|e nitu Galilej,nitu Darvin,nitu Frojd ili From mo`at da im odzemat ne{to.A {to mo`ete da odzemete koga }e se soo~ite so sodr`inska ispraznetost na edna konfuzna misla ili koga }e sogledate kako nadri-filozofot mentalno pluta po tloto na psevdorealnosta,neuviduvaj}i pri toa deka seta nadri-filozofska ironija e vo psiho paralelata na fikcijata ,od ~ija opsesija naivno

se davi vo okeanot na iluzijata,nadevaj}i se deka sepak spasot za svoeto podobro utro le`i vo mo}ta na aktuelnata dogma politi~ko-ideolo{ka ili `ivotna ve}e e seedno. Vo toj okean na iluzijata koga suvereno pluta aktuelnata dogma na mo}nikot,a psihata na filozofot oscilira po mazohisti~kiot takt na dvorskiot {ut,toga{ nadri-filozofot da ne se soo~i so sopstveniot `ivoten nihilizam i politi~ko poltronstvo so lesnotija dosega do najvisokite dostreli na navodnata objektivna spoznaja na realnosta: “Ako ne ste spremni vo politikata da se soo~ite so faktite koi vi gi nametnuva realnosta i vrz osnova na istite da gi preispituvate svoite politi~ki odluki,mnogu brzo }e ja platite cenata na politi~kata iracionalnost.” 233 Taka veli doktor Jankulovski. Iluzijata za realizmot na eden nadri-filozof kako i faktite koi suvereno izniknuvaat od realnosta neslu~ajno dosegaat do From i negovite veruvam vonvremeni sogledbi za realizmot na nadrifilozofot: “Koga se govori za na{iot realizam toa ima ista smisla kako paranoidnoto iskrivuvawe. Fakt e deka sovremeniot ~ovek iska`uva neverojaten nedostatok na realizam i toa za se ona {to e va`no:za zna~eweto na `ivotot i smrtta,za sre}ata,za bolkata i pateweto,za ~uvstvata i serioznite misli.Toj ja prekril celokupnata stvarnost na ~ovekovata egzistencija i ja zamenil so ve{ta~ki razubavenata psevdorealnost,{to nimalku ne se razlikuva od stavot na divjacite,koi izgubenata sloboda ja zamenile so stakleni perlici.Vsu{nost ~ovekot e tolku daleku od ~ove~kata stvarnost,za da mo`e slobodno da ka`e kako i `itelite na Hrabriot nov svet:”Koga individuata ~uvstvuva, op{testvoto tone.”234 A slednava Jankulovski teza pretstavuva vrv na edna i-racio-nalna mantra,eden ~ist produkt na edna dogma mazohisti~ki isfrlena vo ~est na golemata politi~ka profilaksa na golemiot brat: “Ignoriraweto na ona na {to me|unarodnata zaednica insistira kako uslov za na{eto asocirawe vo bezbednosnite strukturi na NATO e neodgovorno i iracionalno odnesuvawe,” 235

[to ka`uva ovaa “visokoumna” mantra osven, deka povtorno voskresnuva doktrinata niz koja celi narodi se tretiraat kako nesozreani sami da odlu~uvaat,na koi nu`no im treba nekoj koj } e gi vodi,nekoj koj }e im go osvetluva patot do providenieto.Doktrina koja (kolku za potsetuvawe na dr.Jankulovski) se smeta{e deka e nadminata so pojavata na prosvetitelstvoto. Doktrina za nesamostojnosta,koja Kant ja osporil objasnuvaj}i go zna~eweto na prosvetitelstvoto: ”Prosvetitelstvoto e ~ovekovoto izleguvawe od nesamostojnosta, a za koja samiot e vinoven. Nesamostojnosta e nesposobnost da se slu`ite so sopstveniot razum bez tu|o vodstvo.Taa nesamostojnost ~ovekot sam ja sozdade poradi nemaweto odlu~nost i hrabrost sam da se slu`i so svojot razum bez tu|o vodstvo.Sapere aude!Imaj hrabrost da se slu`i{ so sopstveniot razum!” 236 No stavaweto Jankulovski akcent na toa “Ignoriraweto na ona na {to me|unarodnata zaednica insistira…. e neodgovorno i iracionalno odnesuvawe” e neizbe`na konsekvenca ako se seka aktuelnata datost (ideolo{ki determinirana od imperijalnohegemonisti~kite interesi na SAD i nekoi evropski dr`avi kako {to se Anglija,Francija i Germanija koi se krijat pod prevezot “me| unarodna zaednica”) vo koja vladee imperijalniot interes i zloto da se pretstavi od nekoi intelektualni prostitutki kako humanizam i vrvno dobro,ako se saka kriti~koto mislewe da ne bide oponent na takvata stvarnost,toga{ logi~no e da se napravi edna pozitivisti~ka identifikacija pome|u misleweto i aktivniot ~initel na datosta i stvarnosta so ideologijata.Toga{ teorijata celosno se determinira vo supstratot na praksata, taka {to idejniot politi~ki model na mislewe ve}e ne mo`e da bide relevanten model na mislewe ako pozitivisti~ki ne se izvlekuva od sodr`inata na aktuelnata determinira~ka praksa, odnosno ako ne e vo soglasnost so NATO i EU determinizmot. I vtoro,kolku negovata teza “Ignoriraweto na ona na {to me| unarodnata zaednica insistira…. e neodgovorno i iracionalno odnesuvawe” e izdr`ana i racionalna, mo`e da se sogleda ako ja stavime vo kontekstot na “iracionalnata cenzura” koja neprincipileno kon Makedonija ja nametnuva taa ista “me|

unarodna zaednica”.Soo~ena so takvi mnogubrojni “iracionalni cenzuri” nametnatai od “me|unaroidnata zaednica”, Mirjana Malevska vo svojot napis “Sramno odnesuvawe na slu`benicite na Evropskata agencija za rekonstrukcija” }e zapi{e : “Edna vozvi{ena cel,da se potikne za{titata na malcinskite prava vo Makedonija,zavr{i kako svoja sprotivnost: so kr{ewe na ~ovekovite prava od strana na slu`benicite na Evropskata agencija za rekonstrukcija (EAR).(se raboti za proektot “Spodeluvawe na vlasta-nov model na odlu~uvawe vo multikulturnite op{tini vo Makedonija” koj treba da go ralizira NVO ADI.) Po zapo~nuvaweto na realizacijata na proektot, na 16 mart 2006 godina G-din Lui|i Sandrin(direktor na EAR) gi menuva uslovite od dogovorot. Imeno,toj upatuva “Nota do site partneri {to imaat sklu~eno dogovor so EAR”.Predmet na notata:”Upotreba na imeto na porane{na jugoslovenska Republika Makedonija”. Vo notate,G-din Sandrin ne izvestuva deka edinstvena denominacija {to mo`e da se upotrebi e “porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija” (so malo “f” i malo “o” i so golemi bukvi samo na po~etokot na re~enicata) vo soglasnost so Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON 817/1993 I Rezolucijata na Generalnoto Sobranie 225/1993” Vo prodol`enie na pismoto toj veli:”Imeto “Republika Makedonija” ili Makedonija” nema da se upotrebuva,bez ogled na faktot {to toa e oficijalna denominacija upotrebuvana od samata zemja i bez ogled na faktot {to site dokumenti od Skopje(pisma i izve{tai) }e ni se obra}aat vo taa forma”. Na kraj ,G-din Sandrin,dodava”Ve molam,obezbedete site pe~ateni dokumenti i nadvore{ni komunikacii,isto kako i vebsajtovite, knigite i drugite matrijali povrzani so proektite finansirani od EU,da ja sledat ova politika”. Vo me|uvreme,birokratite na EAR,vr{at drzok pritisok deka }e go proglasat proektot za neuspe{en,dokolku ne go izbri{eme zborot “Makedonija” od istra`uva~kiot izve{taj.Toa implicira deka negovite nositeli }e bidat staveni na “crna lista” ne evropskite fondovi.Kakva sramota! “Zborot “Makedonija”,ne smee voop{to da se pojavi-vie treba da go izbri{ete” se zakanuva G-|a Juta Buling od EAR.”Voop{to ne

treba da vi ka`am deka vnatre vo knigata ne mo`e da stoi zborot Makedonija”. Apsurdot odi dotamu, {to vo eden moment,Makedoncite stanaa “porane{ni Makedonci”,sovetnicite vo op{tinite”porane{ni jugoslovensko-makedonski sovetnici”,a makedonskiot jazik, ”na porane{nata jugoslovenska republika Makedonija, jazik”!Od citatite na drugite avtori spomnati vo izve{tajot,od zakonskite tekstovi,pa duri i od ustavnata dr`ava,zborot Makedonija se bri{e,se zamenuva so PJRM ili so Na{ata Dr`ava! Ona {to e objaveno na veb stranicata na NVO ADI e svedo{tvo na politikata na EU i nejzinite agencii,koi vo eden moment stanaa sou~esnici na gr~kiot nacionalizam.Od naslovot i od tekstot e izbri{ana denominacijata “Makedonija” i “Republika Makedonija” sprotivno na voqata na avtorite na Istra`uva~kiot izve{taj, D-r Mirjana Maleska, D-r Lidija Hristova i D-r Jovan Ananiev.” 237 Po logikata na Jankulovski ispa|a deka vakviot stav na Mirjana Maleska bi bil iracionalen i neumen,a stavot na EU i evropskite birokrati Sandrin i Buling za racionalen i umen. Instikt na dekadencijata bi rekol Ni~e:”na toj na~in se svetat otpadnicite i olo{ot.Istoriski dokaz: filozofite sekoga{ se dekadentni…vo slu`ba na nihilisti~ki religii.” 238 “Ma{inata za perewe (mozoci) e ve}e stavena vo centrifuga” , zabele`ala Vankovsaka. 239 Toga{ dali vakvite tezi na Jankulovski uka`uvaat deka se raboti za eden ~ovek racionalist? Te{ko bidej}i racionalistot kako {to veli Poper ne se odnseuva kako da samo toj jadel od golemata ~inija na mudrosta i toa so golema la`ica. Ravionalistot nikoga{ nesaka nekogo da nagovara,sekoga{ e svesen deka mo`ebi gre{i.A vo prv red premnogu ja po~ituva samostojnosta, duhovnata nezavisnost na drugiot, za da si dozvoli nekogo da uveruva, ubeduva ili etiketira kako iracionalist. A poperovski ka`ano vo {to denes Zapadot veruva (milenikot na Jankulovski) mo`e posredno da se zaklu~i ako povtorno go poso~am Poper i negovata razmilsa okolu taa enigma:

“Mojata zabele{ka deka ne e lesno da se znae vo {to Zapadot veruva,mo`ebi zvu~i negativno.Poznavam mnogu lu|e koi smetaat deka slabosta na Zapadot e toa {to nie ovde nemame nikakva nose~ka, edinstvena ideja,nikakva edinstvena vera koja bi mo`ele so gordost da ja sprotivstavime na komunisti~kata religija na Istokot. No jas toa go smetam za pogre{no.Treba da se gordeeme so toa {to nemame edna ideja,tuku mnogu ideii,dobri i lo{i;{to nemame edna vera, edna religija, tuku mnogu, dobri i lo{i…Eden takov dogovor na Zapadot, da se prifati edna ideja,edna vera,edna religija bi bilo negov kraj,na{a kapitulacija,na{e bezuslovno predavstvo na totalitarnata ideja.”240 Vo {to veruva denes Zapadot-pra{awe do site racionalisti od tipot na Jankulovski,Bu{,Oli Ren,Fuere,Milovanovi}….. Vo mnogu ideii,ili vo edna totalitarna ideja? Jas ovde namerno se povikuvam na gra|anski misliteli od”Zapadot”,ne od Istokot,so cel da ja razbijam iluzijata {to denes uporno ja prodavaat nekoi intelektualni prostitutki i belosvetski emisari deka Zapadot e tolku racionalen i umen a Balkanot iracionalen i nemoralnoto “umno poremeteno dete proizlezeno od gavolskiot pakt pome|u nevernicite i komunizmot. Bradforskiot biskup vo 1942 godina zapadnoto op{testvo go narekol delo na Sotonata i negovite krvnici,povikuvaj}i gi site vernici hristijani vo borba za uni{tuvawe na takvoto op{testvo i za pobeda na komunizmot. U{te edno pra{awe do dene{nie zapadni “racionalisti”: Koj celo vreme go obo`ava{e Mamon a koj se bore{e za eksploatiranite za izma~enite i napatenite? Samo dve revolucionerni idii:Ranoto hristijanstvo i komunizmot. I koga sme kaj bogot Mamon,treba da se ka`e deka spored navodite na “maknews” od 28 avgust,2003 godina, dr`avniot revizor vo izve{tajot za finansiskoto rabotewe na MVR konstatiral nezakonsko i nedoma}insko tro{ewe na dr`avni pari. Vo izve{tajot stoi: ”Zvonimir Jankulovski,makedonski ambasador vo Strazbur dobil okolu 30.000 evra za avtorski honorar za knigata “Teroristite vo Makedonija”,pri {to isplateniot honorar bil pogolem od dogovorenoto.”241 Posle ova jas samo mo`am da se povikam na ovie zaklu~ocite:

“Od tranzicionite traumatizirani naslednici na komunisti~kata nomenklatura koi fateni vo procepot na dva sveta-onoj kontroliraniot i onoj slobodniot-uspeaja preku prigrabuvaweto na finansiskite izvori da kreiraat sopstven degeneriran model na nova politi~ka kultura vo koja go preslikaa vrednosniot sistem od minatoto.Zatoa, ne znam zo{to se zgrozuvaat nad ona {to vo momentot ni se slu~uva vo Makedonija.Koe 242 licemerie.” (Zvonimir Jankulovski) “Toa e ambientot vo koj mo`e da go bildaat svoeto ego preku bildawe na svoite bankarski smetki,da bidat zabele`ani i da bidat nekoj.” 243 (Zvonimir Jankulovski) “Definitivno `iveeme vo vreme na licemeri i poltroni.Dojdoa nivnite pet minuti.” 244 (Zvonimir Jankulovski) Tolku za racionalizmot na Zapadot i Jankulovski.Toj se si ka`al. No tokmu poradi vakviot kvazi-racionalizam konstruiran od ne~ie licemerie,poltronstvo i bildawe na bankarski smetki,treba da se znae deka: Edno e bol{evizmot na ~elo so Sotonata Stalin,drugo e idejata na komunizmot i marksizmot.Edno e dr`avna institucionalna religija na ~elo so Papa i Poglavar,drugo e idejata na ranoto hristijanstvo na ~elo so Isus.-Napravi razlika-ako ima{ razum,a ako nema{ namesto bildawe bankarski smetki,zapo~ni da go bilda{ mozokot! Za toa svedo~at i Rim i [panija,svedo~at i Moskva i SSSR. Nitu idejata na hristijanstvoto dovede do terror i inkvizicija,nitu idejata na komunizmot proizvede gulaci i ne~ove~nost.Tuku na sedloto na golemite humanisti~ki ideii nekoj sistemski go zaglupavuva{e i eksploatira{e obi~niot ~ovek.Denes ni{to ne e promeneto,zatoa {to uporno se iskrivuvaat ideiite na humanizmot pod zakrilata na “Zapadniot racionalizam”.Za voqa na vistinata se promeni samo sodr`inata na praznovernata dogmatika i ni{to pove}e. Tokmu zatoa denes soo~eni so ludiloto nare~eno “neoliberalizam” EU i NATO sakam u{te edna{ da upatam edno vonvremeno predupreduvawe na Poper koe go zapi{al pred polovina vek:

“Onie koi sakaat i mislat deka mora da go obedinat Zapad pod vodstvo na edna ideja so koja site bi se odu{evile ne znaat {to pravat.Ne znaat deka se igraat so ogin-deka gi mami totalitarnata ideja,” 245 Makedonija denes e tokmu na toj prag, kulturno i duhovno, op{testveno i dr`avotvorno da kapitulira pred eden takov totalitarizam.Da kapitulira i da bide celosno raspar~ena soglasno filozofijata na onie ksenofanovi zografi. Zatoa ona {to mu se ~ini na Jankulovski deka e iracionalno,vsu{nost e edna sostojba koga se sudruvaat poperovski ka`ano racionalizmot i tradicijata.i kako {to zabele`al Poper: “Racionalizmot se ~ini e za kapitulacija,a tradicijata na slobodata e protiv nea.Vo takov sudir ne go biram takviot racionalizam,tuku ja biram tradicijata. Kako racionalist veruvam deka racionalizmot ima granica i deka bez tradicijata ne e vozmo`en.”246 A logikata na tradicijata spored Poper veli: ”go mrazime samovolieto,porobuvaweto i nasilstvoto; i site veruvame deka na{a zada~a da se borime protiv tie raboti.Nie sme protiv vojna i protiv ucena od sekakov tip,a osobeno protiv ucena so pomo{ na voeni zakani.Sakame mir i veruvame deka toj e vozmo`en.Site nie veruvame vo sloboda i vo toa deka samo slobodata go ~ini `ivotot vreden za `iveewe.Na{ite pati{ta se raziduvaat kaj pra{aweto:dali e pravo da se popu{ti pred ucenata so obid mirot da se kupi po cena na slobodata.” 247 No sepak najdobro bi bilo ako razumnosta na predhodno citiranita “Jankulovski visokoumna mantra” “Ignoriraweto na ona na {to me|unarodnata zaednica insistira kako uslov za na{eto asocirawe vo bezbednosnite strukturi na NATO e neodgovorno i iracionalno odnesuvawe,”ni ja protolkuva nikoj drug tuku Erih From, veruvam na op{to zadovolstvo: “Posmatraj}i go kvalitetot na misleweto kaj otu|eniot ~ovek,pa|a vo o~i kako negovata inteligencija se razvila a se izopa~il negoviot razum.Toj ja prifa}a realnosta onakva kakva {to e; toj ja vpiva, ja tro{i, dopira i upravuva so nea.Toj duri i ne se pra{uva {to stoi pozadi seto toa,zo{to rabotite se takvi kakvi se i kon {to

tie vodat, ^ovekot nemo`e da go vpiva zna~eweto,ne mo`e da ja tro{i smislata,a {to se odnesuva za idninata-apres nous le diluge.Izgleda deka od 19 –tiot vek pa se do denes zna~ajno porasnala tapoglavosta, ako pod toa podrazbereme ona {to e sprotivno na razumot,a ne na inteligencijata.” 248 Dali i kolku From e vo pravo koga veli deka zna~ajno porasnala tapoglavosta .najdobro bi bilo ako ovoj zaklu~ok go istestirame na slednava Jankulovski teza: “Neznam zo{to politi~arite vo Republika Makedonija mnogu brzo zaboravaat deka slobodnoto op{testvo e polo`eno na instikt.”249 (Ako Kant ja definira{e filozofijata kako nauka za granicite na razumot,toga{ za Jankulovski mo`e da se re~e deka ja definira{e op{testvenata egzistenicija vo granicite na instktot.) Filozofot na “razumot” i “racio-nalnoto” odedna{ pravi presvrt vo svojot filozofski stav i “mudro”zaklu~uva deka op{testvoto ne e polo`eno vrz “racio-nalnoto” tuku vrz “instiktot”. Odedna{ dojdovme do konstatacija deka vo otvorenoto op{testvo suvereno vladeat biolo{kite zakoni,a From ako se se}avate na po~etokot koga go analiziravme “racio-nalnoto” ili “razumot” na Jankulovski be{e naveden so sledniov citat: “`ivotnoto `ivee soglasno biolo{kite zakoni na prirodata;toa e del od prirodata i nikoga{ ne ja nadminuva.Toa nema sovest od moralna priroda,toa ne e svesno za sebe i za svojata egzistencija;toa nema razum”. Veruvam deka sega mo`eme da se slo`ime i so slednava konstatacija na Jankulovski :”gluposta i prostatilakot se karakteristika i voobi~eni atributi {to ja sledat armijata tranziciski bleferi.”250 Vo sekoj slu~aj ostanuva zada~ata na ~itatelot da proveri kolku From e vo pravo koga veli deka zna~ajno porasnala tapoglavosta.Se nadevam deka ~itatelite po obavenoto testirawe javno }e gi prilo`at rezultatite od testiraweto.

Va`na napomena do ~itatelite-“testira~i”: Treba da se ima na um deka ovoj “doktor na razumot” vo kolumnata “Sre}na nova istoriska 2008“ zapi{al: “..vo poslednive sedumnaeset tranziciski godini koja mi ja priredija, poleka po~nuvam da ja gubam vrskata so realnosta.”251 “koga sum cini~en, a voobi~aeno sum premnogu ~esto vo posledno vrem,stanuvam iracionalen..” 252 A za cinizmot Qubi{a Gergievski zapi{al deka toa e: “dokaz deka gluposta sekoga{ e parfimirana so cinizam za da ne smrdi.”253 E,sega vie dolovete ja “umnosta” na predhodno citiranata Jankulovski mantra: “Ako ne ste spremni vo politikata da se soo~ite so faktite koi vi gi nametnuva realnosta i vrz osnova na istite da gi preispituvate svoite politi~ki odluki,mnogu brzo }e ja platite cenata na politi~kata iracionalnost.” Vervam,otkako ~itatelot }e ja odgatne tajnata na enigmite realnosta/izgubenata vrska so realnosta,i racio-nalnosta so iracio-nalnosta, toga{ }e mo`e i mentalno da gi svari slednive mantri: Mantra1: “Lu|e za vnatre{na upotreba.Bez upotrebna vrednost.”254 Logi~ki e nevozmo`no ne{to da upotrebuvate a istoto da nema upotrebna vrednost,pa duri i da ste ja izgubile vrskata so realnosta ili da deluvate iracionalno.Samiot zbor upotreba,implicira deka ne{toto ima svoja namena,slu`i da zadovoli nekoja potreba,zna~i ima svoja upotrebna vrednost. Mantra2: “A,mo`ebi vo seto ova {to ni se slu~uva ima nekoj sistem.Imate ~uvstvo kako nekoj prosto da posakuva da neuspeeme…I ne nekoj,tuku mnogumina….Zatoa,mislam deka vo seto ova {to ni se slu~uva ima sistem.Rakovoden od centar.” 255

Psihijatrite velat izgubenata vrska so realnosta i iracionalnata percepcija na realnosta se simptomi na paranojata;I obratnoto paranoidnata percepcija na realnosta asocira deka e izgubena vrskata so realnosta pa istata iracionalno se poima i tolkuva. “neprijateq vreba sa svih strana”-odedna{ antikomunizmot govori so komuwarska paranoidna retorika.Ali “Tajni agent Izi je tu da se sprotivstavi zlu”,taka zapo~nuva kolumnata na Jankulovski “Izi je tu da se suprotstavi zlu”.(Spored naracijata na avtorot, toa e DVDto koe bilo vo novogodi{nite paket~iwa za decata,a ovoj vozrasniov revnosno go gledal.Konstatiral DVD-mana-nema makedonski prevod. Poplaki za sodr`inata na filmot “Izi je tu da se sportivstavi zlu” nema.Barem nema navedeno vo kolumnata.Zna~i “Izi i gleda~ot” po sodr`ina i ideja, slo`ni i monlitni.A Fr~kovski vo kolumnata “Ludilo vo dvaica” osvrnuvaj}i se na potsvesnite arhetipovi koi lebdat vo idili~niot spoj na “dvica” ne pra{uva:Dali mo`eme da go skicirame toa folie a deux ludilo vo dvaica {to gi pothranuva nivnite identiteti,a nas ne vozi?” 256) A koga paranojata }e zavladee vo op{testvoto toga{ zapo~nuva lovot na ve{terkite,pa sledi… Mantra3: “Se pra{uvam dali vo ova dr`ava ima kontrola nad ona {to i se slu~uva? Ima li dr`avna politika za toa kako treba da se upotrebuva makedonskiot jazik i makedonskoto pismo?” 257 A [e}erinska vo svojata kolmuna “Konspiracii” zapi{ala: “Ko~opernite pivopijci od nekoe granap~e ednostavno ne bi imale {to moabet da pravat ako ne pla~at nad nacionalnoto zdravje.Nema drugo objasnuvawe.” 258 Zna~i pivo i paranoja! No tuka doa|ame do dilemata na koja upatuva i [e}erinska: “No,vistinskiot problem e otkade poteknuva virusot {to gi predizvikuva vakvite pivski razgovori?” 259

Zna~i dali paranojata e virusot {to predizvikuva pivski mantri,ili pak pivoto e virusot koj predizvikuva paranoja-mantri. A da ne e do DVD-to majkumu ? Ili pak: “Mentalno spinalnite invalidi go tr~aat pobedonosniot krug.”260 (Zvonimir Jankulovski) A Xon Lok za ludite ili onie mentalno spinalnite invalidi: “Mi se ~ini deka tie ne ja izgubile sposobnosta za zaklu~uvawe, tuku,otkako mo{ne nepravilno povrzale nekoi idei,niv pogre{no gi smetaat za vistini;i toga{ gre{at isto kako lu|eto {to pravilno doka`uvaat od pogre{ni principi.Otkako poradi silata na sopstvenata imaginacija gi prifatile nejzinite me~ti kako realiteti,ludite od niv izveduvaat pravilni zaklu~oci.Taka }e najdete poremeten ~ovek {to si zamisluva deka e kral,i otuka pravilno izveduva baraj}i soodvetni po~esti , po~ituvawe i pokornost . (..) .... ludite obidinuvaat pogr{ni idei i zatoa sozdavaat pogre{ni stavovi,no doka`uvaat i zaklu~uvaat pravilno od niv.”261 No da ne bideme tolku kriti~ni,mo`ebi ovie dene{ni voobrazeni intelektualci sepak intimno isto tolku se svesni za svojata tupavost i polupismenost kolku {to se svesni za svojata psihosostojba, deka odamna ja izgubile vrskata so realnosta..Mo`ebi i tie nekade dlaboko vo svojata intima,so pivo ili bez,sepak si ja povtoruvaat gor~livata vistina so koja se soo~il Geteoviot Faust:” ‘A jadna budala ostanav jas O,kako srceto poradi toa mi pati.” Koga srceto pati,a umot se pove}e oscilira po logikata na izgubenata vrska so realnosta, a cinizmot narkomanski se hrani so iracionalnosta, toga{ ne preostanuva ni{to drugo tuku kako Jankulovski da zaklu~ite deka takvite lu|e se “idealni za potsmev i mentalna relaksacija”. Veruvam deka navedenite citati na na{ite “umni intelekti” niz koi se dolovuva nivntata “dlabokumna” mantra vi go ovozmo`ija toa zadovolstvo.No so edna mala zabele{ka; i pokraj zadovolstvoto,

mislam deka sepak nad site nas }e ostane da lebdi pra{aweto na Fr~kovski:”Ostanav so pra{aweto {to problem imaat vakvi budali periodi~no {to im izbiva kako akna na liceto?” 262 No ostanuva i negovoto predupreduvawe,poradi neprincipielnata selekcija koja dolgi godini se prote`ira vo odbirot na nastavniot kadar na na{ite fakulteti,kako {to veli od “kompromisi primame razni koko{ki(COCII)”,pa taka : “Stanuvaat nastaven kadar i veruvaat deka se eksperti?!..koko{ki eksperti! I potoa nastanuva op{to kokodakawe: kokodakat i kokodakaat vo beskone~nost.Glavno se koristeni kako inka zad koja treba da se skrijat i niz koja treba da ka`at ne{to personalitetite {to ne mo`at javno i direktno ve}e ni{to da ka`at,a da ne predizvikaat smea.” 263 ZA STRANCITE Vo poglavjeto za konsocijaciskite karteli i nivnata uloga na~elno bea dopreni pomalku neprincipielnite ili podobro ka`ano nepristojnite predlozi na nekoi makedonski politi~ari, stranci da rakovodat so nekoi vitalni dr`avni institucii. Kolku i dali strancite se intelektualno posuperiorni, idejno i politi~ko-koncepciski poume{ni i poumni od makedonskite intelektualci i politi~ari, e pra{awe koe samo po sebe pretstavuva poseben predizvik,Predizvikot e tuka, a jas }e se obidam da ja odgatnam ovaa navidum enigma koja vo sebe mo{ne suptilno go krie sodr`inskiot pretekst na inferiornosta na makedonskiot um pred superiornosta na umovite od takanare~enata zapadna profilaksa na politikata i liberalnata demokratija. Brus Xekson,pretsedatel na Proektot za preodni demokratii so svojot napis “[ansa da se cementira mirot na Balkanot”, objaven vo utrinski vesnik,(a navodno istiot bil objaven i vo “Va{ington post”) e dobar primer da se sogleda kako zapadniot marketin{ki nabildan “tvore~ki um” bescelno pluta vo vrtlogot na transot na ispraznetata mantra poradi {to neizbe`no tone vo bezdnite na besmislata, od ~ija sodr`ina ne izvira ni{to drugo osven iluzijata na glupaviot narcis, deka producira umna spoznaja a ne prazna dogmatika vo koja mo`e da se is~ita samo eden politi~ki idiotizam i intelektualna izpraznetost .

Po~etokot na napisot e “brilijanten”.Toj zapi{al: “So vekovi Balkanot i istokot na Evropa se poso~uvaat kako potiknuva~i na po{iroki vojni i im dadoa mesta vo evropskata istorija na genocidot i na masovnoto gladuvawe.”264 Spored ovoj “umen istori~ar” ispa|a deka Rimskoto carstvo e imperijalen potfat na balkanskite varvari,a {panskata inkvizicijata verojatno poteknala od nekoi verski fanatici od zabitite balkanski krai{ta.A {to e so kole`ot na francuskata bur`ujska revolucija i onoj nesvaten se~a~ na glavi Robespier? [to e so Napoleon,Hitler,Musolini,zarem i tie se nekoi umnobolni sloveni od isto~nite kraevi na Evropa ili od varvarskiot Balkan.[to e so britanskata imperija,i taa li e balkansko ~udo koe na istorijata i ostavilo vo amanet da go zabele`i genocidot i masovnoto gladuvawe. Izgleda balkancite gi nosea crncite-robovi so brodovi vo vetenata zemja,na kontinentot na nade`ta.[to prave{e Belgija so crncite vo Kongo? Izgleda i Anglija i Frnacija,i Italija i Germanija se balkanski ili isto~noevropski(slovenski) genocidni zemji. A umnoto te~enie na negovata misla za genocidot i masovnoto gladuvawe prodol`uva vaka:”Vo 1949 godina,sozdavaweto na NATO go obezbedi mirot po Vtorata svetska vojna vo Zapadna Evropa.” 265 Tuka ovoj “istori~ar” zaborava da ka`e koj e predizvikuva~ot na Vtorata svetska vojna.Toj svesno ja lepi na predhodnata re~enica ova umna konstatacija, za da neupateniot dobie vpe~atok deka i taa bila produkt na balkanskite varvari i isto~noevropskite genocidni narodi, a zapadnata humanisti~ka kreacija nare~ena NATO po`rtvuvano go donela mirot na napatena zapadna Evropa. Prodol`etokot od napisot stanuva u{te podramati~en,se dobiva vpe~atok kako da e inspiriran od nekoe holivudsko scenario. Verojatno ovoj gospodin mnogu gledal na kablovska televija kvazi istoriski filmovi za~ineti so voeno humanitarni akrobacii na Rambo i drugarite. Umot na ovoj “holivudski istori~ar zapi{al: “Od krajot na studenata vojna,Alijansata ima transformaciska uloga vo izgradbata na vtoriot mir-ovoj pat vo Centralna i vo Isto~na Evropa.” 266

Koi vojni se vodea vo Centralna i Isto~na Evropa posle studenata vojna, pa NATO go donel sega i vtoriot mir? Posle ovie dlabokoumni mantri za istorijata ovoj osvedo~en “istori~ar go zapi{al slednoto : “kulminacija na 15 godi{nite napori za okon~uvawe na vojnite {to sleduvaa po raspa|aweto na Jugoslavija.” 267 Spored ova mantra ispa|a deka Balkanot vojuval 15 godini i toa od 1991 do 2005 godina.A vo prodol`etokot na tekstot naveduva kontradikcija, deka vojnite na Balkanot zavr{ile vo 1999 godina. Kade se 15-te godini na vojuvawe,osven ako Balkanot gi zapo~nal vojnite vo 1984 godina a nie za toa ne sme znaele. A istoriskata nebuloza da bide potpolna ovoj istori~ar zapi{al deka Makedonija od krajot na balkanskite vojni vo 1999 godina pove}e napreduvala vo izgradbata na integrirano multietni~ko op{testvo. Ovoj ili ja prespal 2001 godina ili takvo ne{to ne se prika`uvalo na kablovska televizija, ili pak nas nekoj ne la`e{e deka vo 2001-ta godina vo Makedonija “borcite za ~ovekovi prava” se krenaa so vooru`en bunt. A fini{ot na nebulozata definitivno go ozna~uva poentiraweto na inkvizitorot/fanatik, vo stilot na golemiot mentalen tu{. Eve {to toj zabele`uva: “Sega imame {ansa da gi doneseme katoli~ka Hrvatska,sekularno-islamska Albanija i multietni~ka,pravoslavna Makedonija vo evrotlantskata zaednica na demokratii.” 268 Spored ovoj evroatlantski demokrat ispa|a deka Albanija e sekularno-islamska,a Hrvatska e nesekularna katoli~ka dr`ava kade vladeat sve{tenici.Istoto va`i i za Makedonija bidej}i e ozna~ena kako multietni~ka, no sepak pravoslavna bez predznak deka e sekularna. I sega pod broj eden: Koj mo`e da producira vakvi istoriski i kvazipoliti~ki nebulozi? ^omski na ova pra{awe odamna dade odgovor.Toj re~e deka toa e rezultat na SAD obrazovniot sistem. Obrazoven sistem ~ija uloga se sveduva na producirawe na onaa Orvelovska dupka na pametewe,kade vistinata potonuva vo kolektivnata amnezija.Zemete ja kako {to veli knigata za

amerikanskata istorija i poglednete go poglavjeto za vietnamskata vojna: “Nema da naidete na nastan koga Amerika go napadnala Ju`en Vijatnam.Toa e kako vo Sovetskiot Sojuz da ka`at deka do ruska invazija ne e dojdeno vo Avganistan.Toa nema da se slu~i.Lu|eto razgovaraat za ruskata invazija vo Avganistan,mo`ebi ja branat,a mo`ebi i ne,no priznavaat deka se slu~ila.No vo SAD ,kade {to nau~niot sistem e daleku podelotvoren,pobrazovaniot del od populacijata ne znae ni deka toj napad se slu~il.Nie ne mo`e da vidime deka amerikanskata invazija vrz Ju`en Vijatnam se slu~ila.Toj Fakt vo istorijata go nema ,is~eznal vo Orvelovskata dupka na pametewe.”269 O~igledno Xekson pati od taa Orvelovska dupka na pametewe,i tokmu poradi toa prezentira edna takva kvazi-istorija. Eve edna druga istorija,da se vidi koj i nametna na istorijata da go bele`i genocidot,rasizmot i masovnoto gladuvawe,i koja e vistinskata uloga na NATO alijansata i nejzinite ~lenki,-mirot i humanizmot ili pak ne{to treto.Dali odat so oreolot na Isus ili pak so oreolot na Mamon. Govorot na Ernesto ^e Gevara vo Obedinetite nacii od 1964 godina e krunski dokaz za taa izmestena ve~na humanitarna misija na imperijalnata doktrina na taa senilna “zapadna civilizacija. Potsetuvaj}i gi tie isti zapadni liberal demokrati za nivniot dvoen moral,dramati~no }e zapra{a : “Koj go kr{i me|unarodniot mir,koi se prekr{itelite? Belgiskite padobranski edinici,prevezuvani so avionite na Soedinetite Dr`avi,koi poletaa od britanskata voena baza. Se se}avame kako v~era da be{e na onaa mala zemja vo Evropa,civilizirana i industriska zemja,kralstvoto Belgija, okupitana od Hitlerovite ordi. Doznavme so ogor~enost deka ovie lu|e bea masakrirani od strana na germanskite imperijalisti,i na{ata simpatija be{e na nivna strana.No vtorata strana na imperijalisti~kata banknota, o~igledno mnogumina nitu toga{ ne ja zabele`aa.Mo`ebi denes tokmu sinovite na belgiskite patrioti,koi zaginaa branej}i ja

svojata zemja,sega ubivaat iljadnici lu|e vo Kongo,i toa vo imeto na belata rasa,kako {to tie nekoga{ stradaa pod germanskata ~izma zatoa {to nivnata krv ne be{e potpolno Arievska. No normite izgleda ispadnaa od na{ite o~i,i sega se otvoraat za novi horizonti,i mo`eme da sogledame se ona {to v~era vo uslovi na kolonijalna servilnost ne mo`evme da zabele`ime-deka “zapadnata civilizacija pod svojata razmetliva fasada po prikriva vistinskoto lice na hiena i {akal. Toa e edinstvenoto ime so koe mo`at da se nare~at site onie koi otidoa vo Kongo da ja ispolnat takanare~enata”humanisti~ka misija”. Krvo`edni koqa~i koi se hranat so bespomo{ni lu|e! Toa imperijalizmot im go pravi na bespomo{nite lu|e,toa e ona {to gi obele`uva “belite” imperijalisti.”270 Pod broj dva :Koj mo`e politi~kite sogledbi da gi izveduva od fanati~niot obrazec na versko religiskata dogma? Verojatno amerikanskiot obrazec na “zdraviot razum” Eve dokazi: Dovolno e da potsetam na dene{nite iracionalni sostojbi vo SAD koi go definiraat aktuelniot amerikanski “zdrav razum” niz koj provejuvaat site onie ludosti na postmodernata,site onie apsurdni, nebulozni tezi na kvazi versko-politi~kite lideri Xeri Folvel osnova~ot na “Moralnoto mnozinstvo” ili na Pet Robertson od “Hristijanska koalicija” koi vo svoite mediumski nastapi so edna naludni~ava opsesivnost doka`uvaat deka napadot od 11 septemvri e vsu{nost Bo`ja kazna poradi amerikanskiot toleranten odnos kon paganite i varvarite , podr`uva~ite na feminizmot,slobodata na `enata i abortusot. Pet Robertson fanati~no tvrdi deka Evreite se dokaz deka Bog postoi.A Xeri Folvel e ubeden vo stavot da se bide protiv Izrael zna~i da se bide protiv Boga….”Bog se odnesuva prema naciite onaka kako {to tie se odnesuvaat prema Izrael”. A spored Dejvid Hofman kandidat za kongresmen od Severna Karolina Bog na po~etokot na 17 vek gi usmeril preku atlantikot evropskite evangelisti,so edinstvena cel ,na “bibliskite temeli” da sozdadat mo}na nacija koja }e mu pomogne na Izrael vo sudbinskite momenti.

Primerite so vdahnoveniot isteruva~ na zli duhovi i |avoli “vele~eseniot” Xim Pizboro od Xorxija-SAD ili na konzervativniot protestant Kogan so negovata demonska dimenzija za rastot na populacijata se dokaz plus koi samo go nadopolnuvaat psihopatiziraniot mozaik na amerikanskata umnost.A teocentri~nite ispadi na Bu{,Gor i Liberman se vrvot na apsurdite so koi se odlikuva denes takviot Xeksonov svet. Mo`e li barem ronka normalnost da se sogleda vo tezite na Pizboro koj vo svojata kniga “\avolot vo ma{inata” veli deka sekoj personalen kompjuter proizveden posle 1985 godina sodr`i skladi{en prostor kade {to e vdomen |avolot ili lo{iot duh? Ima li zdravorazumska potkrepa “nau~nata teza” na konzervativniot protestant Kogan deka rastot na ~ove~kata populacija e vo nesrazmernost so fiksniot broj na padnatite an| eli,pri {to doa|a do onaa Koganova “speed”dimenzija koga preopteretenite |avoli mora da strujat niz brojnite poedinci so brzina na strujata ? A onoj vrven intelektualec ,porane{en SAD podpretsedatel Den Kvejn,takanare~ena rezerva na Xorx Bu{,kogo novinarite go narekuvaa “najglupaviot ~ovek vo istorijata na amerikanskata politika” e prikazna sama za sebe.[to ka`a toj mudrec i golem amerikanski intelekt vo Venecuela pred 30.000 lu|e: “Denes iskreno `alam {to na fakultetot ne u~ev dovolno i podobro latinski,bidej}i sega }e mo`ev direktno,~ove~ki da komuniciram so `itelite na ovaa prekrasna latinoamerikanska zemja.” Ne veruvam deka vo Makedonija }e se najde tolku nepismen politi~ar. I {to da se ka`e koga }e slu{nete od dvajicata “vrvni” i “intelektualno” superiorni pretendenti (i od republikanskata i demokratskata partija) koi se natprevaruvaa za predsedatel na najmo}nata dr`ava-SAD,kako {to be{e na pretsedatelskite izbori vo 2000 godina, koga i dvajicata kako evangelisti~ki protestanti vo eden teocentri~en zanes govorea deka li~no go prona{le Isus.Bu{ go proglasi Darvin za kvazi nau~nik a pra{aweto na evolucijata kako klu~no pra{awe niz koe jasno se nadyira deka samo Bog mo`el da go stvori svetot.Bu{ go proglasi Isus za negov najomilen filozof a Gor jasno stavi do znaewe deka dene{nata

nauka mora da se stavi na supervizija pred religioznata elita.A potpredsedatelskiot kandidat na Al Gor,Xozev Liberman otide dotamu {to vo eden inkvizitorski kontekst ka`a deka ateistite nemo`at da bidat primerni gra|ani. Pa sega vie svatete na koe nivo na politi~ka profiliranost se nao| aat nekoi makedonski kvazi politi~ki analiti~ari, koi kako Labina Mitevska umno }e se zapra{aat ili }e si zamislat :”Samo za moment si zamisliv kade }e be{e svetot i samata Amerika dokolku namesto Bu{ na negovoto mesto sede{e Al Gor vo poslednive ~etiri ili osum godini.Definitivno }e be{e mnogu porazli~no,}e be{e drasti~no porazli~no.” Da,da }e be{e mogu porazli~no,verojatno pokomi~no ,no i potragi~no. Verojatno katoli~kite i protestanskite sve{tenici kako religiozna elita }e imaa premnogu te{ka rabota.Verojatno denono}no }e vr{ea edna Al Gor-ovska i Liberman-ova inkvizitorska supervizija na nau~nata misla i na primernosta na gra|aninot. Dali amerikancite zaboravile a i site nie, zaedno so niv, deka sepak istorijata gi pameti Tomas Xeferson,Vudrou Vilson i Teodor Ruzvelt koi se edno istorisko svedo{tvo za eden poinakov i po mnogu ne{to dijametralno razli~en od dene{niot pato-centri~en koncept na sevkupna razmisla. Za Vilson pred 80 godini be{e ~ista glupavost nekoj da go pra{uva za takvi pra{awa,jasno uka`uvaj}i deka kako i sekoj inteligenten i obrazovan ~ovek veruva vo evolucijata na `iviot svet,a Ruzvelt vo svojata beseda pred amerikanskot dru{tvo za Istorija go proglasi Darvin za velikan nad velikanite.Za Xeferson velikani bea Frensis Bekon,Xon Lok i Isak Wutn. Majl Mur vo svojata kniga “Belite glupaci” }e zabele`i: “Xorx dali mo`e{ da ~ita{ i pi{uva{ na nivo na vozrasna osoba? Mene i na mnogumina drugi ni se ~ini deka mo`ebi za `al funkcionalno si nepismen. Ne e toa ne{to sramno.Miloni Amerikanci ne mo`at da ~itaat na nivo koe go nadminuva nivoto na ~etvrto odelenie. Sepak dozvoli da te pra{am slednovo : ako ima{ problem so razbiraweto na dokumentite koi se vrzani so nekoja slo`ena

sostojba,koi ti se predadeni kako lider na skoro na slobodniot svet,kako mo`eme da ti poverime ne{to kako {to se na{ite nuklearni tajni? Site znaci na tvojata nepismenost se tuka-i navidum nikoj ne te predizvikal poradi niv.Prvata najava be{e koga ka`a koja ti bila omilena kniga vo detstvoto, "The Very Hungry Caterpillar" (“Izgladnetiot gaseni~ar”). Za `al taa kniga e objavena godina dena posle tvoeto diplomirawe na fakultet. Edno na site ni e jasno,ne mo`e{ da govori{ na angliski jazik,koristej}i re~enici koi nie mo`eme da gi razbereme. Ako saka{ da bide{ vrhoven komandant,mora{ da bide{ vo sostojba da gi prenesuva{ tvoite komandi.[to }e se slu~i ako ovie mali zabuni prodol`at da se slu~uvaat?Znae{ li kolku e lesno eden mal pogre{en ~ekor da se pretvori vo no}na mora za nacionalnata bezbednost. Tvoite sorabotnici velat deka ti ne gi ~ita{ dokumentite so napatstvija koi ti se davaat,i deka im bara{ tie da gi ~itaat ili da ti gi pro~itaat. Te molam nemoj od ova ni{to li~no da svati{.Mo`ebi se raboti za tvoja nesposobnost za u~ewe.Skoro 60 milioni Amerikanci nemaat sposobnost za u~ewe.”271 I NA KRAJOT…. Na makedonskite intelektualci i politi~ari bi sakal da im poso~am dve raboti. Ednata e da ja sogledaat seta svoja nerazumna i neprincipielna uloga {to ja imaa vo izminative 18 tranzicioni godini. Vtorata rabota e da sogledaat kolku mo`at da pomogant so svojot intelektualen i politi~ki anga`man vo sevkupniot razvoj na Makedonija. No za toa treba edna poinakva idejna vizura na sevkupnite op{testveni tokovi vo Makedonija.Za toa treba pred se edna Poper-ovska samokritika. A taa Poper-ovska samokritika dosega do ona nivo na intelektualna razmisla, koe gi otvora novite optimisti~ki sogledbi: “Veruvam deka mo`eme da napravime mnogu”. Vo toj kontekst Poper }e zabele`i:

“Koga velam “nie”,toga{ mislam na intelektualcite,na lu|eto koi gi interesitraat ideiite,generalno na onie koi ~itaat,a mo`ebi i pi{uvaat. Zo{to mislam deka nie intelektualcite mo`eme da pomogneme? Ednostavno zatoa {to nie intelektualcite iljadnici godini predizvikuvavme najstraotni {teti.Masovni ubistva vo imeto na nekoja ideja,na nekoe u~ewe,na nekoja teorija-toa e na{e delo,na{ izum: rabota koja ja izmislija intelektualcite.Koga bi prestanale da gi podbucnuvame lu|eto edni so drugi-~esto vo najdobra namera-ve}e so samoto toa mnogu bi se postignalo.Nikoj nemo`e da ka`e deka toa za nas e nevozmo`no.Najva`nata od desete zapovedi glasi:Ne ubivaj! No {to se slu~ilo koga Mojsie prv pat se simnal od Sinaj so srebrenite plo~i ,u{te pred da uspee da gi objavi desete zapovedi? Ja otkril smrtnata hereza,herezata na Zlatnoto tele.Toga{ ja zaboravil zapovedta “Ne ubivaj” i izviknal: Koj pripa|a na Gospod,neka dojde kaj mene….Vaka govori Gospod,Bog Izraelov: Neka sekoj go zeme me~ot…. i sekoj neka go zadavi svojot brat,prijatel i bli`en….i (taka) prviot den kaj narodot padnaa tri iljadi lu|e. Toa mo`ebi bil po~etokot.No sigurno e deka taka se prodol`ilo,kako vo Svetata zemja, a potoa taka i na Zapadot,a ovde osobeno otkako hristijanstvoto stana dr`avna religija.Toa e zastra{uva~ka istorija na verskite progoni,progoni zaradi vospostavuvawe na pravoverstvoto Potoa, pred se vo 17 i 18 vek –kon toa se pridru`ile i drugi versko-ideolo{ki pri~ini,so koi se opravduval progonot,okrutnosta i terorot: nacionalnost,rasa,politi~koto pravoverie,druga religija. Vo idejata za pravoerieto i krivoverieto se krijat najsitni~avite poroci;onie poroci koi mo{ne lesno gi obzemaat intelektualcite: bezobzirnost,umislenost,kavgaxistvo,intelektualna suetnost.Toa 272 se sitni poroci-ne taka krupni kako okrutnosta.” Zatoa vo site onie idni refleksii niz koi }e provejuva golemata nade` za podobro utro vo svoite humanisti~ki horizonti sekoga{ treba da opstojuva kako filtrira~ka premisa na izlitenata “zapadna” misla prosvetitelskiot duh na eden od najzna~ajnite angliski filozofi vo istorijata na civilizacijata Xon Lok i duhot na humanisti~kata promisla na najgolemiot filozof na 20 vek

Bertrand Rasel;deka op{testvoto na humanizmot e mo`no i deka ~eka na ~ovekot da go sozdade;a }e go sozdade onoj moment koga }e gi otfrli strasta za dominacija,svireposta i zavista kako mehanizmi koi go polnat so iracionalna sodr`ina na{iot zdrav razum,koi ja iskrivuvaat dioptrijata na ~ovekovoto oko na razumot. Za avtorot DIM^E JAKIMOVSKI Roden 1961,Skopje Iako ne e nitu filozof,nitu politikolog,tuku ekonomist koj svoeto formalno obrazovanie go steknal na ekonomskiot fakultet pri univerzitetot sv.Kiril i Metotij, no sepak toa ne go determinira nitu ograni~uva i vo ova svoja treta kniga naslovena kako “CRNA KNIGA ZA MAKEDONSKITE NE UMNI RABOTI”, mo{ne suptilno i orginalno analiti~ki da ja obrabotuva politi~kata i filozofskata dimenzija na sevkupnite makedonski, balkanski i svetski op{testveni zbidnuvawe, stavaj}i pred se akcent na humanisti~kiot i revolucionerniot pretekst na negovata orginalna analiti~ka dioptrija. Za nego Biljana Vankovska }e zapi{e deka toj e intelektualec koj odbiva da bide sveden na ~ovek vo edna ili dve determinirani dimenzii.Tokmu zatoa taa potenciraa:”Toj reflektira i povikuva na dijalog za pra{awa za koi mnozina od nas i zaboravile kolku se va`ni”. Jakimovski gi otvora i gi nametnuva ovie pra{awa, za da ne naso~i kon razmisluvawe i kon akcija,zabele`ala Liljana Popovska. A Petre Bakevski za nego }e zapi{e, deka Jakimovski pravi dlabinski analizi,ponira vo paradoksite na na{eto vreme,vo `ivoto kivo na golemite promeni.Vo toj kontekst }e zabele`i : ”Toj ~uvstvitelno ja analizira na{ata stvarnost,makedonskata, jugoslovenskata,balkanskata,dramati~nite procesi na tegobnite tranziciski promeni,no seto toa go sogleduva i vo kontekstot na procesite {to se odvivaat na “golemiot plan”,niz zafatite na edna dominantna i nametliva golema sila koja mo}no ja zazede ulogata na glaven kontrolor nad svetot.Toj koristi golema nau~na,analiti~ka aparatura,golem kampus na citirani

avtori,misliteli i teoreti~ari, stari i novi,se so cel i so dobra namera da ja dofati i da ja dooblikuva mislata za sega{niot svet,za na{eto vreme.” Za negovite dela Bakevski }e zabele`i: ”minuvaj}i od stranica vo stranica nie stanuvame sou~esnici vo golemata rasprava za paradoksite na vremeto i na na{iot `ivot.Dela koi ne ne ostavaat ramnodu{ni.”

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->