ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

Blagodarnost na @an Mitrev. prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. na sorabotnicite. moite u~enici. na semejstvoto. Angelina .

Svekrva mi Dusja Baranovskaja . spored umorot na doktorot doma. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Koga se oma`iv vo ruska familija. docent. ja sretnav medicinata doma. me nabquduva{e. Deteto raste{e. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti. doktor na medicinski nauki.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. Mi doverija gri`a za nivniot sin. Sekoja profesija bara cel ~ovek. specijalist. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- . Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ . jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo.ne znaev da se spoznaam sebe si. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to.Markus. Za vreme na studiraweto. Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot. zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“.

6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den. Po evangelieto na Marko. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje. na{. osven od svojot grad. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. ]e sorabotuvame. }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. }e do`ivee i lo{o i dobro. eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. Patuva so Filip II . }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava. Makedonec. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. eden lekar. od svoite rodnini i svoeto semejstvo“. Avtorot . kon rodot i ~ove{tvoto. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata. Eden den razbrav deka eden ~ovek. Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade. }e istra`uvame. @iv ~ovek }e vidi sè. vo Makedonija.

NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. Vo Neolitot. Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. Do niv se bra}ata. narodot. trgovija. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. Taka e od predistorijata. se otkrivaat mnogu podatoci. {koli. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- . na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. falangata. kralevite. bliznacite. u~enici. Makedoncite ni{to ne pravat sami. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo. apostolite. sè poslavni eden od drug. u~itelite. rodninite. Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. Na tie nepregledni prostori. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava. filozofite. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. Sve{tenicite. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite. u~iteli. ^ovek do ~ovek. pravi kosmpoliti.

Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. pred Hr. Vo IV v. Heraklit. Kabul. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi. dramite. Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. sobranija. na primer.8 Angelina Markus zofski {koli. niz cela Evropa vo zamoci. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite. Parmenid. Pela. Elejska {kola Ksenafon. Taka. istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. Heraklidi. Tamu se {irela filozofijata. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Anaksagora od Efes. umetnosta so golemo vlijanie. Kandahar i Apolonija. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. Teba. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. Demokrit. medicinski. Antiohii. medicinata. . pismoto. Filipi. Iskander. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta.

dedo mu. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. I samiot Aristotel se rodil. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. pradedo mu. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo. {to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. a podocna i od Aleksandar. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan.dr`avi~kata. Kralot rakovodi so svetili{teto. i tatko mu bile carski lekari.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade. so voinite i so narodot. niz site makedonski gradovi. So generacii Aristotelovite pretci. pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici. poto~no za kralskite drugari na Aleksandar. Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. od site profili. . `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II.

Aristotel. gradot na majka mu i Stagira. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar.pirati. ~esto ograbuvani od atinskite mornari . sam. na koi u~itel im bil Aristotel. rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. Olint. Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo. Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz. prenesuvani od najrana . gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela.

vo sekoj carski grad. filozofijata. Aristotel bil odli~en organizator. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa. gradele biblioteki i {koli. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite .tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Drugari mu bile generalite na Filip. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. Perdika III. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. Filip II i osobeno od Aleksandar III. estetikata. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. Demokrit. Pitagora. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. Vo site u~ebnici. biologijata. Orfej. . prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. Da se vidi koe so {to e srodno. etikata. meteorologijata itn. u{te na prvata stranica. logikata. Asklepie. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. Empedokle. Artemida. Makedoncite ne rabotat sami. tatkoto na site nauki. Herakle. fizikata. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. drugarite. Im pomagat familiite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. Heraklit. laboratorii.

Se pro{irile do Rim i do [panija. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite. se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni. sè za bilkite.sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka. Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . brojkite gi izrazuvale predmetite. Ednite imaat kosmolo{ka problematika. Aristotel pred sè e filozof. lekovite. drugite antropolo{ka. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega. Stilot. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot.12 Angelina Markus Organon . Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. Gi sobral. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi. receptite. deneska. preku renesansata ni se vratile nam. pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija.

Nikoj ni{to ne ti mo`e. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. taka `iveele tajfite. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. Makedonecu `iv i zdrav. I koga si sam so tebe se site. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. . od dedo na vnuk. Ej. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. vo prirodata. ~ovekot i misleweto. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli. familiite na muzite. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek. {to so takov na~in na `iveewe. familiite na Asklepio. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. Toa e makedonskiot narod. op{testvoto. ja prezema duhovnosta niz generacii. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. Aristotel i Hipokrat. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. familiite na carevite i familiite na narodot. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite. stilot i metodot na nivnite dve {koli. u~enicite po {kolite i borcite vo falangata.

Dvi`eweto kako usovr{uvawe. vozduhot i oganot. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot. kako osnovno bitie. izrazena preku negovata filozofija. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“. dvi`ewe na sè postoe~ko. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. vo bilo koja sfera na `iveeweto. su{tina na svetot. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen. vodata. kompleten. Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. Eterot ovozmo`uva dinamika. `ivee i misli. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. kako {to e i Makedonskata dr`ava. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. . na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. Ne postoi problem.

Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. op{testvoto. ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem. dr`ava vlast. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. Aristotel kako carski drugar. materijalno. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. fiziolo{ko i mislovno bitie. Toa e filozofija . taka i teoretskoto i prakti~noto. Od druga strana. Gnosologija–racionalno spoznavawe. Antropologija–~ovekot. su{tina postoewe na materijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie. logika. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. du{a. Od edna strana. kako carski filozof. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok.

. ogan. farmakologija. a medicinata poprava. zbor. pr. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe.16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. kosmologija. Taa e prva nauka na Aristotel. nauka. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. poim. podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. fiziologija. Naukata otkriva. Logoto e nauka i medicina. Zoologija. teatrologija. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. antropologija. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot. etnologija. site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. psihologija. Hr. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon.. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. Logija e zavr{en slog na site nauki. Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. organ za mislewe. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. Logikata. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. osoznava. biologija. lekuva. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci.

gleda~i. penicilin. Vla`nite grnci fa}ale muvla. bu{ewe na ~erepot. pretska`uva~i na sudbinata. da go ~uvaat mirot. Gi nema tie sre}ni vremiwa. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. se vra}a vo drevnosta. bogovite se umorile ili ne napu{tile. Puknuva meur od kosmosot. Medicinata ne e tolku silna klinka. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. za hrana. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. bilkari. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. Izumrele civilizacii. Prirodata go pravi svoeto. Korata od breza ja koristele kako aspirin. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto. za nadmo}.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. Opiumot blago go opival umot i pri . Tie izvori na gnev i omraza. koristi alternativa. ~ovekot u{te pove}e. no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. umiraweto. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. narodi. prisutni se i sega. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. na me|usebno ubivawe za teritorija. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. Opiumot. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. Vrie kotelot. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. lu|e od site rasi. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. na krvna osveta. baja~i.

Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v.18 Angelina Markus poroduvaweto. od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- . Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta. kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite.

poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini. nau~en trezor na makedonskata kultura. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. Drakon i zetot Polib.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. site carski lekari vo falangata. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. sekoja novina brzo se prifa}ala. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija. . Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. Kako {to i Asklepio so familijata. Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. Site golemi lu|e. sinot Tesal. Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata.

20 Angelina Markus .

Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- . Hr. pr.Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g. roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. `iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g.

Heraklit. Pitagora. Knid. kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V. Ptolomej XIX. Kleopatra VII. potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. Konstantin XIII. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. Empedokle. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. Aminta. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. Anaksagora. Hr. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. Pela i nasekade gradel bol- . Tasos i po gradovite Abdera. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. pr. kade {to mu bil na gosti vo Abdera. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo. Hipokrat patuval po ostrovite Kos. kako Demokrit. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot. Demokrit. Protagora i mnogu drugi proterani. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Aleksandar IV. Hr. Drugaruval so Evripid i Agaton. go poznaval Sokrat. Sokrat. Arhelaj. {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. Larisa.

predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. negovite u~enici Menon i Teofrat. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. Mnogumina od nau~niot svet. Pred sè Aristotel. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. mozaicite. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. carevite. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim. tajfata. potoa . Bogovite. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe. se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. freskite isto taka se dol`i na timska rabota.

Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. kako patuva~ki u~iteli filozofi. okolu golemite carski gradovi. Site tie pominale od Skitija. Egejot preku Makedonija do Sicilija. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. . Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela. Soren. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava. vo makedonskata nau~na prestolnina. Pitagora. Egipet. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. Vo Aleksandrija. Anaksagora. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. artefaktite. so me|usebno vlijanie. metodot i sodr`inata. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. Tie vlijaele na negovata medicina. So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite. Demokrit. na pomalite naselbi.24 Angelina Markus Evratosten.

Hr. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. koni od prirodata. stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto. patuval. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . podu~uval.bila dovolna pri~inata za bolesta. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. . Ja prou~il „skitskata bolest“ .ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi. Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto. Kosmi~kata sredina. koja neodamna e otkriena od arheolozite. IV vek pred me. Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. le~el i ostaval prira~nici i recepti. Filozofskiot stav za kosmoHristos. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip.

Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa. Ni{to ne smee da se prima izolirano. zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot. I ne otstapil vo toa. da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. celta. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. poedine~no. So vozduhot . vodata i zemjata“. istorii na bolesti. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. kako vodata za ribite. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. Toa voop{to ne mu na{teti. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi. vremeto. Negovite prijateli filozofi. lu|eto. raznebiteno. nivnata avtenti~nost. vo koi ima bele{ki od praksa. Vo edna druga kniga. So golem mlade{ki `ar. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. kodeksot za medicinski postapki. go inspirirale vrz istiot princip. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. poznata kako zakletva.26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat.

Dietetika. Lakonika. definirano. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. godi{nite vremiwa i vetrovite. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. no}noto slepilo. Prognostika. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. bitno vlijaat vrz zdravjeto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. koristewe . Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. zbieno mislewe. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. Vlijanieto na okolinata. atmosferskite priliki. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. narodnite obi~ai. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto.

Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. smiruvawe so lesni ~aevi. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. sè od hiruru{kata tehnika. Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata. zavoi. so eden zbor. vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. medicinski spisi. instrumenti. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid. ramnote`a na hranata i aktivnostite. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin.28 Angelina Markus na ja~mena supa. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi.

. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite. materijalistite. se zboruva za pulsot. vlijanie na vremeto i starosta. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. kako viweta. „Iskustvoto e prevrtlivo“ .znaeweto e trajno. Se zboruva za vaskularniot sistem.. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela. utvrduvawe na bremenost.moto. pod vlijanie na Heraklit. kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. temperatura. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. Sofistite. Zatoa na . Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija). Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . prognostika. Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. sosema stru~no obrazlo`en. posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“. na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli.

Nemalo sekcirawe. u{te od predistorijata. ~uvstva. Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. nedeliva od prirodnata okolina. Kaj Hi- . muskulite. kako koskite. nervite. a osetite. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. slezinata. mozokot. kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. {to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. Centrite za mislewe. crniot drob. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. prognozata se sostavuva. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. no ne i krvnite sadovi. `elbi se vo mozokot.

masa`i. sepsa. zaradi prirodnata toplina. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. tifus. ako bolniot se bori. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. Tri faktori: bolesta. oblogi.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. koi vo nekoi vremenski intervali. . a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. med. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. lesna ishrana so supi. vino. nekoj od psihi~kite funkcii. slabi narkotici. pu{tawe na krv. malarija. tuberkuloza. Fizikalnata terapija bila poizrazena. Bolesta se procenuva so site ~ula. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. Se koristele bawi. delumno se prenesuvaat na srceto. plevritis. reuma. Neo . Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. mleko. skorbut. dieta za zdravje. facies Hipokratika. cisti. za tri ili sedum dena. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika. tetanus. mitra Hipokratika. apopleksija. histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. paraliza. no pred se.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi. meningitis. na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. son~awe. bolesta }e se sovlada.

32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal. . Toa va`i i za stomatologijata. moralot na lekarite. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii. ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je. otvorawe ~erep. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki. za le~eweto i vadeweto zabi. primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. mestewe zglobovi.

Tukidit. po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija. Vo IV v. Hr. a kamo li za nau~na rabota.. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. a filozofot e lekar kako Aristotel. . i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. Mo`eme da gi poso~ime. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe. Anaksagora. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. pr. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar.. I }e go storime toa. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. Odbil da odi vo Persija. Lekarot e filozof kako Hipokrat. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija.

Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. bila makedonska oblast. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. Hipokrat go le~el i Perdika II. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. vo toa vreme. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. Tuka. da `ivee po Makedonskite prestolnini. vo Makedonija. zetot Polib i drugite. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo. vo blizina na Makedonskite prestolnini. dojdeni da ja prosvetuvaat. Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. so sinot Tesal i Drakon. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. Tesalija. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se .

Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska. op{testvenite nastani. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. medicinata. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. sè toa poedine~no i voop{teno. Zakletvata. Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. . Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. kako sve~en ~in. takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. site nauki umetni~koto tvore{tvo. Za da ja znaat site ja prilo`uvame. Filozofijata.

I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. rasa. vera. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. politi~ka ili klasna pripadnost. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat. nacionalnost. .36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. povikuvaj}i se na svojata ~est. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. Ova go vetuvam sve~eno. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe.

.Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi. . Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}.. . Panapkeja. pi{uvana 1941 godina. Asklepio. . izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad. }e se gri`am za nego ako mu zatreba. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam.Deka na bolnite. nitu takva odluka }e pomagam.. sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e. .. HIPOKRATOVA ZAKLETVA .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie.Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat.. Higieja. kolku {to znam i mo`am. . najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo.Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel...Se kolnam vo Apolon. negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata. . isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe.. . .. na site bogovi i bo`ici.

Nema da vadam kamen od be{ika. za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni.Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost.Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa. Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. .Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. znaewe. Apo- . Vo zakletvata se naglasuva tajnosta. cenet od lu|eto zasekoga{. . So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. .. {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika.38 Angelina Markus ... Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe. . . toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. .. {to ne smee javno da se iznesuva. slobodnite i robovite.. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata.. lu|eto. prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa. za `ivotot na lu|eto.. Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite..

Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. Koga ~uval stada se bliznele. Mo}en. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. Dionis. Orfej. Ahil. {to spa|a vo Tesalija i Parnas. silen. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. kako da e samiot Apolon. drevnata makedonska dr`ava. carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. heroi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. son~ev. u~eni lu|e imaat ista tatkovina. ubavo graden. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. toa e vo Fokida. site zaedno. vo Teba. Lisip. Mestoto na Apolon vo umetnosta. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. . Muzite. Sepak. Site bogovi. vo medicinata. kako oblasti na Makedonija.

PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. Lekarite se specijalizirale. sluz. vozduhot i oganot. Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. zaedno so hranata. pneumata. Od vozduhot. {to go zagrevaat teloto. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. `olta i crna `ol~ka. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. zavisi vdi{uvaweto i toplinata. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. vodata. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. Vo medicin- . Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. na ~ovekot kon prirodata. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. del od prirodata. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. Toa e krv. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni.

Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. da se le~i so kinin. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda. . imala le`i{ta na malarija. so imeto na boginkata Higija. Rimjanite. belkata vo o~ite. lekuvaweto bilo nevozmo`no. imala golemo zna~ewe kako preventiva. liceto. trgovcite. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. bawi. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. Higienata. Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. ]e ozdravi. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. Ako pritoa pomodruval. bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. odvodni kanali. ima treska. se amputira do pomodrenoto mesto. ili se povredil pri rabota. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite. ili kasnat od `ivotno. za tri ili za sedum dena. `olti mu se nozete. ako bil padnat ili napadnat. vo zavisnost od izgledot. Ako ~ovekot e udren so oru`je.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. se davala prognoza. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt.

a drugite bile patuva~ki lekari. . ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. nasekade po svetot. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. Ednite bile carski lekari.42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie. kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot.

I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. provetruvawe. osobeno vo Rim. bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- . familijata i narodot. pripravena od bilka. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot. sè bilo podgotvuvano. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. mu go stvrdnala jazikot. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto. ~isti krpi. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. Topla voda. Principot bil ist. Taa gusta `olta te~nost. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari.MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari. ogan za sterilizacija na instrumentite. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. bolesta po zemja se {iri preku vozduh. Normalno. U{te pove}e. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov.

najsposobniot ~ovek. pred sè od. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo. ima{e sekoj den rabota. lekarskite ordinacii. so nas. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto. ra|aj}i heroi i carevi.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. Carski lekar se stanuva. Dedo mi. Bolnicite. Muzite. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. za da mi se zalepat pijavici. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. naj~esto ov~ari. od naju~eniot. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. poln dvor vnu~iwa. lekarska familija. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. kade {to le`ea bivoli. Apolon vo oro so Muzite . aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. da mi ja iscedele „lo{ata krv“.

{to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost. sestrata na Dioskurite Plejadi. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron. Paris -Aleksandar. Patroklo. Ahil Odisej . Okolu. Patroklo go le~el Ahil. Ahila go le~el Mahaon. Agamemnon. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi. a yvezdi na neboto blizu do bogovite. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. Odisej.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena. Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. Ahil. sinovite na Asklepio.

najdolgo odr`ana. Ahil. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. tatkoto Nikola. Orest.46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar. Evrop. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. Isti lekari le~at razni kralevi. Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. . Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. Aminta III. vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Makedonsko kaj Menelaj. dedoto Mahaon. Odisej. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci. me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. Arhelaj I. Pavzanie. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija. Mikencite ne se Ahajci. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. Asteropej i Hektor.. Tamu. pradedoto.. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. lekarska {kola i medicinska praktika. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija.

lekovite. koj se vikal Misir. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. Herofil od Hadlkedon. u~enici na Aristotel. imal svoja {kola kako i Filin. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. Ptolomej go le~el Hrisip. obyrni se na uspesite na bitkite. go te{el.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka.“. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. kako Heraklid od Tarent. Nivnite spisi za bilkite. Apolonie od Ki- . Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. Filon i drugite lekari. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. vo IV-tiot makedonski vek. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej.Aleksandar toa go pravel i vo falangata. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. pokraj Teofrast i Menon. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi. Serapioni. le~eweto kako farmacevtsko znaewe.

astronomijata i drugite nauki. Marko Avrelis. Dioklo i drugi lekari. Toa se carski lekari Galen. Eratosten. Apolonie od Pergam. prosveta. ni farmacijata ni medicinata. a vospituva~ Nikola. Hilen. se prenele imiwa na rimski bogovi. Soren. Komod i drugite imperatori. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. Kratet. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija. lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. pr. Apoloder. . Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik. Zenodot. no ne se izmenilo imeto na Apolon . Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. Hr. Ptolomej. Arhimed. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Eadem. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Tie bile: Teofrast. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. Filon od Larisa. Tuka se {koluvale Evklid. Heron. Kalimah. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka. Erigon. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka.48 Angelina Markus tija. Od Aleksandrija ne samo medicinata. Za vremeto na Neron. medicinata. Aristofon. pismo. Trajan. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. Aristarh.bogot na medicinata. Eurget.

Heraklo so lavot. Dioskurite vo bliznaci.MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot..HOROSKOPOT . Potoa sogledav.. kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci . Uf! Pa. toa e zodijakot i horoskopot. Asklepio so zmija. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite. kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva. Hipokrat znael za brojkata 12.

plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe.. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. religijata i kosmosot. Niv im bila jasna brojkata 60 . Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. veterot. koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. son~evata toplina. kako denovi. 12 saati na denot. 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. naukite. Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. lu|eto. do`dot. Taka mislel Hipokrat. vetarot. Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. brojkite. astrologija i proro{tvo. 12 apostoli. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot. site si na{le mesto vo soyvezdieto. Vozdu{niot pritisok. Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. Lavot. bikot.kako minuti. Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. 360 crkvi vo Ohrid. astrologijata.. astronomijata. pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. kako sekundi. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. Posjedon kako vodolija. 12 meseci vo godinata. 12 godini na detstvoto.50 Angelina Markus mesto vo mitologijata. Toa se 12 znaci na zodijakot. zakonite. Mesecot vlijae na plimata i osekata. hidrata. Znacite. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot.

Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. zlatno runo Sveta sila. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto.makedonskiot najgolem simbol. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk. od neboto i od Sonceto . pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. srce ramewa. za sre}a i zdravje. Eve gi tie zodija~ki znaci. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. . Najgolemite proroci Apolon.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. ogneni. race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost. vodeni. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. bukvi.

Sobiraweto na iskustvata. Rufo. Edno ~udo lekari. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. matemati~ari. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. Arstej. Na Hipokrat i na carskite lekari. astronomi. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. geografi. Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. . Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici. Toa se lekarite Soren. Galen. Dioklio i dr. izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija.52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak.

Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto.HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Niv gi imalo mnogu pove}e. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim. Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. . Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. da sproveduva fizikalna terapija.

Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. Ne izdr`al dolgo. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod. isto kako kaj Hipokrat. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica. da napravi enciklopedija za medicinata. Kako vo filozofijata. Klaudie Galen (vo 129 .) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. od delata na Hipokrat i Galen. . Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. Galen umrel vo 200 g. Carot Julijan go pottikna za Rim. Tamu bil mnogu cenet.200 g. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi. izmeneti. i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen.

Na istok. kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo. drevnata makedonska medicina. duhovno o~istuvawe. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. Makedonskite {koli od Pergam. od Ermenija do Aleksandrija. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. Site ovie mesta vo Bitinija. Takvata medicina se koristela i do XIX vek. magiite. posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. Kapadokija. od novata era. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. okolu 1000 g. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. Efes. Karija. Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. Kilikija. Avicena. . da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa. se osvojuvaa zemji. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. Posveteni dela. Avicena. go koristel Aristotel za islamot i Koranot.lekar. Pergam. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata. eretici. barabi.MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. vo Stibera i vo site prastari gradovi. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani. Zemjata. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. vodata. }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. tradiciite. so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. Semejstvo na bogovi od Olimp . Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi. vo Lihnida. vo Stobi. bilkite.

negovite apostoli. manastiri. Go raspnaa Isus Hristos. Makedoncite. Oslepuvale. Tamu sopre Makedonskata kultura. svetci i angeli. Familija na bogovi. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. Ohrid. kako Noev kov~eg. {koli na apostolski propovedi.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. nauka i umetnost. Hristijanskiot period. Toa se tri periodi na istorija. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto. sve}nik i edna tora. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. go narekuvaat Vizantiski. carevi. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. Erusalim. liceumi. Pergam. [to izgubija Evreite? Edna masa. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. Solun. carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. samo da ne bide Makedonski. kako {kolite vo medicinata. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. konaci. Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod. bolnici. [to krv proleaja Makedonska. voeni {koli. se osloboduvaat zarobenite. otsekuvale carski i narodni glavi. Vo gradovite Aleksandrija. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. tamu ja rastovari svojata . Carigrad.

Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. Makedonci. so poddr{ka na dvorot. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. Posegaat vo svetlinata. vojnici. narod i fosili. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. So o~i se gleda. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela. Oslepuvani carevi. kako {to pravat i sega. Konstanca. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. Vo toa vreme. {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. pustinci. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Sami se {titime. ma~enici. a dopiraat i do na{ive dni. naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. Aleksandrija. so makedonski imiwa. majkata carica Elena trgna. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. voda~i. Skopje. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . Toa go stori vo Carigrad. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. pismo.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

sloevito kultno mesto . Go poznavale afionot. povredi od skr{enicite. drevno. drenot. borot. paraliza i drugi. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti. Toa bila malarija. glogot. renot. kukurekot. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. irisot. lipata. vrbata. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. kila. javorot i se razbira vinoto i medot. bosilekot. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. treska. pelinot. „svetata bolest“. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. sipanici.

da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. pedagog. lekar. Oltar na Sv. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. pismo. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. bolnici. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. crkovno peewe. manstiri. Duhovnost. Crkvi.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. freski. rezbi. so svoite u~enici i . So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. agronom. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. Kliment i samiot lekar. kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. pisatel. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. u~ili{ta. Toj e prosvetitel. Kliment i Sv. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. Naum. Kliment.

ogradeni so yidini. Gavril Lesnovski. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi. Klimentoviot sopatnik. Prohor P~inski i Ivan Rilski. Naum. se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. Nasekade se slavat monasi isceliteli. krstilnica. Pantelejmon na Kliment i Sv. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. rotonda. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. po imeto na majkata na Konstantin. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. so kanali. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. ^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. . kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. Sv. Nivnite dva manastira Sv. teatar. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet.

Kliment Sv. Kuzman i Damjan Sv.68 Angelina Markus Sv. Naum Sv. Pantelejmon .

Nikita vo Bawani. Naum. pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis. Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv. Pantelejmon. instrumenti i kutii za lek. lekari svetiteli. . Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod. so knigi. Kliment. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. Vo XIX vek na freskata od Sv. od paraliza. slepi i nemi. motiv od freski niz makedonskite crkvi. Da se naslikaat bolnite od sipanici. Damjan. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman.

Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. Preselbite na narodite. kako lekoviti trevi. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. Krstonosni vojni. . infekcii ne demnat nasekade. Se {koluvale lekari. Kliment i niza drugi niz celata zemja. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. tuku i za svetskata medicina. donesena od axilak. Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. semki. Novi bolesti. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. cvetovi. kori. se organiziralo le~ewe. kiselo i gor~livo. obrazovanieto. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. vo lekovi. Damjan. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. mutacii. osvojuvawa na teritorii. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. Od bilkite se koristele listovi. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. vo higiena.70 Angelina Markus simbol na sleposta. koreni i sè {to e slatko. minerali. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. Pred sè naukata. informiranosta. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. plodovi. vodi.

na dobroto. Koga Ajn{tajn. Wutn. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. na umot. so religijata. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe. ne treba da se dvoumime. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat. Nekoi se rodeni za ne{to. nekoi za ni{to. ne zavisi od nego. Ednostavno. sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. sogleduvawe. od nas zavisi. na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. Kopernik. deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. Na primer. Specifika na svesta. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. Ne im e dadeno na site isto. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. so medicinata. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto. so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti.

bistite. Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. igra. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. {to e prvo {to istovremeno. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. pee koga bolniot ozdravuva. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. zdravjeto. amajliite. Znaeme deka celoto pleme slavi. ili ume{nost. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. ukrasuvaweto. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. umetnosta. freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. medicinata. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. I ne znaeme {to e postaro. terakotite. . mozaicite.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. slaveweto. ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. obredite. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. Bolesta. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. le~eweto ili slaveweto. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. kultno mesto i hramovite niz Makedonija.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini. angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .

74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli. umetnosta i bo`estvata. Skopje. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. Pri~est. Makedonski kultni mesta se Dion. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. Duhovno ~istili{te. sliki. Leb i vino.. Pela. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. govor. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. generalite i borcite vo angeli. Sè e smiruva~ko. stadioni. gusto zbieni nasekade okolu nas. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. muzei. Vrska so narodot i naukata. scena. Arhitektura. narodot vo 40 ma~enici. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. svetlina. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. mozaik. vo isceluvawe i veselba. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car.freski so makedonski likovi od narod vo vojni. Ohrid. Pergam. rezba. Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. bolnici i grobovi. Aleksandrija. crkvi. Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto. Kako na{i- . So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. Herakleja. {koli. Carigrad. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. peewe.. Pee molitva. ikoni . Ege. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. medicinata.

zdravi. carevite. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. Konstantinovoto pokrstuvawe. hristijanite. vo Filipovoto carstvo. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. kako nivnite prethodnici Dioskurite. vo Aleksandriskata nauka. so takva trajna sve`ina i ubavina. so {tit i kopje. Temite so gradbi. vojni. Gavril. Pantelejmon. site ubavi. rezbi. zografi. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija.. Justinijanovite tvrdini i zakoni. na Hristijanskoto mesijanstvo. lekarite. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. Filozofite. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. vo Aleksandrovata imperija. vajari. astrolozite. Do niv se ispravile Kuzman. vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. Dimitrija. Sv. Vo Trojanskite vojni. zaedni~ko .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. nema nikade po svetot. \or|ija. le~ewe. Kliment. Markovite juna{tva.. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. Damjan. ne mo`at da se izdvojuvaat. Sv. freski.

vo Hristovoto vreme. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. . Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni. Imeto.76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. zdravjeto. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. umot i svetosta ve~no nè {titat. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. odbranite. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. sonceto.

meteori. vodata. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. beliot ~ovek. Zemjata. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. od Evropa pretstavnik na belata rasa. na svojata prva i najstara civilizacija. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko. od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. najva`no od sèe samiot ~ovek. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe. ^erepot od Petralona. Makedonecot. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. od tri razli~ni mesta. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. vodata. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina. Predimstvo na materijata ili duhot. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. od tri kontinenti. od Makedonija. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata.PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. Sepak. . ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. ^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe. pred potopot ili pred Atlantida. zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite. .

vulkani. I najmalo pridvi`uvawe. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. ezera. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto. uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. Nè ~eka obemna rabota. . atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. zemjotresi. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. na prvite lu|e niz Makedonija. po{umuva. kontinuirano. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. bliski do prirodata. Neskrotlivi xinovi ne drmaat. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. Sozdava sintetika. klonirawe i sètoa so umot i svesta. sateliti. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. ete ni katastrofa. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. kontrola na neboto. oru`je. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. atomska energija. Uspeh na belata rasa. Mnogu narodi. karpite. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. kanali. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. Gradi gradovi. motori. lovi i uni{tuva.80 Angelina Markus Metalite. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. za mnogu arheolo{ki naodi.

Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. nema{e merila. so eden car. Meri Anicin. Radivoje Pe{i}. keramika. grn~arija. Toa se Golemata Majka. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. Naodite vo Govrlevo. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava.000 godini. Radivoje Pe{i}. preku Govrlevo do Halkidik i Krit. gradbite. pe~ati so pismo. pismo. raska`uva za neolitskata ku}a. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. Milo{ Bilbija. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. Adamot. edna religija za cel svet. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. eden Bog. vo istra`uvawata za Vin~a. Arheolo{kata karta na Makedonija. prou~uvani od Vasil Iqov. Toa se: oblikuvawe na kremenot. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. Golemata Majka. Vangel Bo`inovski. Pretstavuva ku}a. Etrurskoto. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. so nekolku iljadi lokacii. Bo`estvo. tumbite niz Pelagonija. . sporedbi. site gi imame kako kultura od Vin~a. Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. `iv primer. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. Vin~anskoto.

svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. Epot za Gilgame{. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. Vo grn~arijata.oru`jeto. Proletna. Zdravje. zdravje. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. Rodilka. Toa e molitva. Homer pro- . obi~aite. Taa e trudna. Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. Sekoe ra|awe e bo`estveno. Gleda i slu{a. Ni{to ne zboruva. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. Sigurnost. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. carevite. mir. narodot. Doterana. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. Krikot ne e pla~. heroite. go slaPrva makedonska bo`ica. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. pi{uvan na glinenite plo~ki. nakitena. natavrena. nema usta.82 Angelina Markus @ena. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. Sre}a. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. Pokriv so sonce. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. orudijata. `ivot i radost. ^etvorna `ena. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. bara besmrtnost za ~ovekot.

Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. grad dr`avi~ki. Heraklea. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. legendite. ezera i ridovi. dolini. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. koi {to namesto da proizveduvaat. plodorodno. Afrodita i mnogu drugi boginki. prisvoeno. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati. Herakle. klepawe na orudija za rabota i odbrana. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. `itoto. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Slaveweto na plodorodieto. Apolon. Atina. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs. planini. {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. Teba. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela. mitologijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. Zatoa do denes . Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. dr`avata. Dion. vinoto. Delfi. Makedonija so kontrast na poliwa. Hera. metalokovawe. reki. vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. Toj premin od lu|e vo heroi. Samotraki. narodnite obi~ai i veruvawata. muzite. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno.

Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. Zevs. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. misteriite. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. Vistinskoto. Makedoncite pak vo svojata mitologija. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. Apolon. kako {to `iveel taka gradel. Koga se le~el. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. kako vo svoite edinstveni mozaici. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. jazikot i veruvawata. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi. Taka.84 Angelina Markus im e ist folklorot. Asklepio pomagal so cela lekarska familija. kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. vojuvawe. Jasno e kako ritualite. se borel. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. zdravjeto i smrtta. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Toa ne e asimilacija. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija.

So ista namena se i bliznacite Dioskuri. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. medicinata i makedonskiot narod. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. poznati vo svetot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. rezbarite. ikonopiscite. Paralelni svetovi. tvore{tvoto. Zaedni~ko im e pismoto. le~ele. Hipokrat. Familii na Asklepio. podu~uvale. site slavni lu|e od Makedonija. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. Kliment i Naum. sonceto i lu|eto. duhovnosta. lekari. Pa. Takvi se Petre i Pavle. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. Kiril i Metodie. bra}a. apostolite. Bogovite. Toa se bliznaci. tie pomagale. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. Bliski so prirodata. le~eweto. od Biblijata. son~evata energija. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. rodnini. Makedonskiot svet narod. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. Damjan i Kuzman. filozofskite {koli. Ima u{te mnogu bra}a. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . Plejadi Kastor i Polidevik. od praistorijata do deneska. Aristotel.

Kiril i Metodij Sv. Petar i Pavle . Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. skulptura. proro{tvo i isceluvawe. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon. Imalo i ima graditelska tajfa. plodorodie i talkawe niz {umite. Sv. prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. rodeni od Leta i Zevs. Taka Artemida so lakot i strelata. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. na rezbari. elenot do nea.

Site ja nasledile ubavinata. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. ~avkata. Bogovite na Makedoncite ili obratno. neboto i moriwata. ukrasuvaweto. Zatoa. Posveteni mu bile {umite. Lin. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. muzikata. rodnoto mesto i na muzite i bogovite. svetili{tata. Asklepio. isto kako i kaj lu|eto. le~eweto. treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. pod Olimp. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. a Leta samo dve. Toa se Orfej. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. lebedot. heroite i carevite. vo Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri. Aristej. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. isto kako i kaj lu|eto. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. Na navreda reagiraat so odmazda. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval. delfinot pokraj lirata i strelata. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. Negovi simboli bile lovorot. orelot. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. Taka se .

Piele i Orfej Dionis . bog na proslavite. vinoto i lozata. Takov e i Dionis. freski. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. horot. Bezbroj statui. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. teatrite. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. menadite. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. kako i na Apolon i Pitija.88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra. loza na narodi. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. mozaici. le~ewe. Silen. kako loza na bogovi. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. loza na carevi. kako {amatizam.

Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav. predok na Makedoncite . lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog. Polubog. gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. Herakle. heroj so nenadminata sila `iHeraklo . Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. Lakot i strelata. Praznici za bogovi. stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. heroj.Heraklidi bil povrzan so rodot. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. vo site godini. gi zadavil dvete zmii. kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto. car. ja ubil hidrata. svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi.

La|ata. od vozduhot i od ognot. kako zamki. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. imale iscelitelna mo} i mudrost. me|u Makedoncite. site hrabri lu|e. kako takvi gi slavime. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. (so brakovi od zemni lu|e). heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. kako Argonauti. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. prorokot Mops. bogovi i carski drugari na Jason. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. za da bidat pobliski do lu|eto. se bogotvorat. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. Heraklo. Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. Telamon. Taa. Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. Pelej. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. Interesno e {to . Odisej. Plejadite.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. za da se preseli na neboto me|u bogovite. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. Dionis. Apolon tuku i so Ahil. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli.

gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. isto taka e pridru`nik na tatkoto. Asklepio. Hieron go nau~il da le~i so trevki. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. sinot na Apolon i Koronida. filozofijata. Akeso e lek. naukite. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa. zdrava. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. poznat kako lekar i bog na medicinata. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot. Toa se A{vini. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. Makedonija kloni kon realnosta. dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. Ubava. Panakeja poznata po toa {to le~i sè. Zaedno se vozat po neboto. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. Koga se ras~ulo za negovite spo- . a Lako go izrazuva samoto le~ewe. Negov tim ili tajfa e celata negova familija.

kako ku}ni zmii. vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. bez uspeh. Hr. Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija. vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci.92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. go usmrtil Asklepio so molwa. deka le~i od bolest i rani. {to go pomagaat le~eweto. Vo IV pr. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost. Od Epi- . doa|ale lu|e od sekade.

skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. Teatarot. Site apteki vo svetot go koristat . Filipi. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. igli. pinceti. otkolku po kopno od severnata strana. so Kadmo. prespivaat. No`ici. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. kako {to napravi Aleksandar. Herakleja. mevlemi i napivki. so Heraklo. seto toa. so iljadnici godini se sobiraat lu|e.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. Sv. Zmijata so zastra{uva~ka energija. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. palatite. pati{tata. stadionot. do kaj {to `iveele Makedoncite. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. Stibera. zdravje i sre}a. Lihnida. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. seto toa i toga{ a i sega e isto. so Apolon. sadovi za lekovi. Zmijata se r’vela so Zevs. Stobi. Atina go ~uva kako makedonski kult. Vo tie svetili{ta. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. instrumenti. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. Recepti. bolnicata. {to gi podigale makedonskite carevi.

So denovi le`el vo Asklepijadata. Vo su{tina. svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. Lekarite go uspale so opium. po sovet na Sibilskite knigi. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. na Makedoncite. nesre}nite. Ramnote`a na duhot. zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. tie se dve {ini na ista pruga. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. svetiot bibliski narod. {to na bo- . Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio. Asklepio go slavele kako Eshulap. pr. Hr. bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite. na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. ranetite. ni mnogu daleku ni mnogu blisku . kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. Higienata be{e spas. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. „Eden ~ovek onemel. kade {to vladeele bogovite.to~no se znae {to e na medicinata. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie.

Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. a ponekoga{ do religiski rituali. {to zavisi od lu|eto. Dioskurite. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. Apolon. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. Artemida. so blagoslov za dobro zdravje. preku mitologija do religija. nafora i vino. Aksion–Osna`uvawe. pa veselba i na kraj uteha. kaj site narodi. razli~no se do`ivuva. koga pravi svadba i koga umira. Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. kako teorija i praktika. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Posvetenosta kako pokrstuvawe. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. Slepite ozareni od svetlina se isce- . Postot {to zavr{uva so pri~est. Toa e koga se ra|a ~ovek. kako medicinski termin ostanal vo naukata. za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. zaboravja}i na Ahilovata petica. Toga{ e potrebno kr{tevawe. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Heraklo. Izborot e sloboden i nepre~en. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. Dionis. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti.

Pantelejmon. angelite. rabotata na apostolite. Kuzman i Damjan. svetcite. Se rodilo dete so bo`ji znak. lekari isceliteli. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. hramovite. Bogovite. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. pravoslavnoto sve{tenstvo. pri~esta. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi .96 Angelina Markus luvaat. lekuvaweto. svetli mo}ni. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. isposnicite vo crkvite i manastirite. Gospod. ^udata na Hristos. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. @ig ili tetova`a. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. beli. Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi.

Hr. Klimentovite 3. kletvite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. gradbi i mozacii. Hramovi. Proro{tvata. so baziliki. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik. {koli. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto. i instrumenti. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Homer. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. Lu|e spored kosturite. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. go zapira krvareweto. Vo vremeto na Sv. teatar. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- .000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. bolnica i grobi{ta. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. koj znae po koj pat. rotonda. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite. na polski toa zna~i plo{tad. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi.

ubla`uvawe na bolkite. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. . ne samo niz opisite na Homer. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto. Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee. tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja.

. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. transfuzijata. Semejstvata na bogovite. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. sli~no na ~ove~koto. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. regeneriraweto. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. sè podobro zakonite da gi znaeme. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. Go jadat srceto na voinot za sila. celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. Od rebroto e sozdaden ~ovek. Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. transplantacijata. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. svetcite i lu|eto. kako i so medicinskoto isceluvawe. nagovestuvani so iljadnici godini. Ili Kiril i Metodij. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. Kliment i Naum so pismoto v race. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. kloniraweto. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. znaewe da poseduvame. Reinkarnacijata. na muzite. Glavata na Gorgona se regenerira. na bo`estvata. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon. duri sega se ostvaruvaat. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat.

za{titnici i patroni na imiwa. slavi. crkvi i gradovi. \or|i Sv. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. blagovesnici. Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto. Isceliteli. Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. Dimitrija . Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno.

. makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot.darba za umetnost • Dioskurite. pr. • Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus.OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. pr. Hr. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. Heraklo bo`estva so lekarska darba. pr. carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. Hr. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. Orfej. Hr. • Muzite . Polib. pr. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. Hr. pr. • Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. • Tesal. • Aleksandrija. Hr. Filon. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa.

site od Taor. Seleuk. Mirko. Galen. Heraklid. episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. • Sv. pr. Soren. ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. Aplonie. do rimsko zavladuvawe. . • Carot Vasilie. medicina i vera. Justinijan i Justin II. Hr. Ciceron. Komod od I v. • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. Trajan. lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. do III vek na novata era. Ber. so izgradba na gradovi. tvrdini. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. od Skopje vo V i VI v. Antioh. Aleksandrovi generali. po Hr. Avrelis. • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli. Hr. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. Sofija remek delo na ktitorot . • Justin I. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. Neron. Nikola. pr. •Apolonie. Nikejskiot sobir.102 Angelina Markus • Pergan Antioh. • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. pr. Hr. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. • Filip. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti.

• Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot. • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila. presadi otkinata raka • Vo SAD. • Andreja Mitkovski . • Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata.hirurg. tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica . • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. kako nov Apolon. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite. Makedonec otkri DNK. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti.

.

Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel. probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. t. e. Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. so glavniot hirurg Kritobul. kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. ispla{en od ranata na carot. a pri najte{kata rana. Sporedbeni `ivotopisi . 8). po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto. „Kritobul. Carot. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. i samiot sorabotuval so lekarite. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul.Aleksandar. go prepu{ti svoe- .

psihologija i logika. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. Taka. „krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv. nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. glava 5. vo sedmiot den od opercijata. sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost. bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. pod {ator. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. ranata be{e ras{irena i. 25-28.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. Na primer.tu go otrul ovoj ili onoj. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. za bolesta od koja po~ina Aleksandar. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. kniga 9. kako {to mu be{e uka`ano. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. nema za cel da ja raska`uva istorijata. tu go sovladala malarija. Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori. so najmoderni sredstva i lekarstva. „Istorija na Aleksandar Makedonski“. koga be{e izvadeno ostriloto. a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. Ruf. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes. K. Spored opisot od K. no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. profesor po filozofija. 1993). Vo vero- . koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . prele`a sovr{eno nepodvi`no. smetaat nekoi na{i lekari. tu se isto{til od piewe. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. za sovremenata medicina. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i.

a padnal v postela po edna sedenka. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. Zna~i. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. cvrsto. Timotej. vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. a na sedmiot po~inal. brat na Aleksandar od druga majka.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. stana zbor za negovoto ime. od aspekt na eks-inspektor po droga. Hr. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. prv poso~i na eden opis na drogiranost. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. no nikoj ne padnal bolen. Stamen. Spored opisot. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. na koja se pielo vino. kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . Arijan. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i. pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. koga imalo Stefan. Plutarh.

nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. mestoto i vremeto na `iveewe. zgusnata energija-materija. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. na{iot edinstven istori~ar. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). Aristotel i plejada drugi. a preku nea od jugoslovenskata. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. isto taka na MTV. se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. Neodamna. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. t. so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. Demokrit. nauka. e. prifa}ani od srpskata. Hans Lotar [tepan. akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. kako diplomiran filozof. energija. na pra{awe . so svojata kniga „Makedonski jazol“. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli. inaku. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. ~len na MANU. srede MANU. ^ovekot. spored propi{anite metodski edinici. Ve~erta. na duhot).

so pirinskiot del na Makedonija. vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. Aleksandar i nie. vek. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. verojatno za da ne si plukaat . kako nagrada. No. pa i mnogu pove}e.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe. so egejskiot del na Makedonija. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite. be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. na koe. Albanija. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon. a tie 15 mina graknaa vo smea. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti. Aleksandar i nie. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. odgovori deka toa e romantizam. Grcija. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. toa se gluposti. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. Bugarija.

vro~em.04.2005 Spase [uplinovski . sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto. Taa. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika. no bez predrasudi. po koi taa e prepoznatliva. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. dali anti~kite Makedonci bile Grci. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura.). knigata e uspe{na. neophodno gradivo za integralna istorija. 18.110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. no toa vo momentov ne e bitno. sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla. dali anti~kite bogovi bile gr~ki. sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina. se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn.

Topol~ani kraj Prilep.. • Filip II Makedonecot ..BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus.2001 g.1998 g. .2004 g.2004 g. profesor po filozofija vo penzija.2003 g.. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija. • Makedonija na Makedoncite .. • Poemi za Makedonskite carevi . rodena e vo s. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci . • Makedonski drevni vrednosti .

Gr~ka i rimska filozofija 12. Leksikografski zavod 2.Koga sonceto be{e bog 15.Aleksandar Makedonski 17. Spotot na @an Mitrev.2003 g.Filip II 11. Bidi svoj.2004 g. Po tragite na slavnite Makedonci . Aristotel . Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3.Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija..Bo`estvena medicina 6. Balaban . P.Filipova istorija 10.. Korvisi~ . Justin .Poetika i Politika 8. K. J. Osvald . A. 20. Bojaxievski . Poemi za makedonskite carevi .. Kosturski.LITERATURA 1.Filip II Makedonecot 18.Noviot Zavet 5.Slavni anti~ki likovi 14. Kosidovski . Popovski . 19. Plutarh . Stankovi} . bidi Makedon. Laercis . Markus . 21. S. Popovski .Ilijada i Odiseja 7.Istorija na elinska umetnost 13. Markus.. Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g.. Mi{ulin . Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev .Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi.. Homer .1998 godina.Makedonski drevni vrednosti . Biblijata . M. P. 4. \uri} .@ivot i misli na golemite filozofi 16.2001 g.Istorija na stariot svet 9. Makedonija na Makedoncite .

43 Horoskopot medicinska astronomija.............................................................................................................................................................................................................................17 Makedonska carska medicina...............................................................................................................111 Literatura............................101 Recenzija........................................SODR@INA Predgovor....................59 Medicinata i umetnosta.............53 Medicinata i hristijanstvoto.......................................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina................................................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim........................................................112 ............................................................................................................................................................................................................................71 Prapo~etok ..........................................................................................................................................21 Hipokratova zakletva.......................................105 Bele{ka za avtorot....7 Makedonska drevna medicina................................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................Arhe............................................................................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe...........57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri..........40 Makedonski carski i patuva~ki lekari.............................................