P. 1
Makedonska drevna medicina

Makedonska drevna medicina

|Views: 688|Likes:
Published by pelagonski

More info:

Published by: pelagonski on May 12, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/05/2013

pdf

text

original

ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

moite u~enici. na semejstvoto.Blagodarnost na @an Mitrev. Angelina . prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. na sorabotnicite.

Deteto raste{e. me nabquduva{e. Za vreme na studiraweto. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti. Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ . zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“.ne znaev da se spoznaam sebe si. spored umorot na doktorot doma. Sekoja profesija bara cel ~ovek. jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo. Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e. Koga se oma`iv vo ruska familija. ja sretnav medicinata doma. docent. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. doktor na medicinski nauki. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- . Mi doverija gri`a za nivniot sin.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. Svekrva mi Dusja Baranovskaja .Markus. specijalist. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv.

kon rodot i ~ove{tvoto. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. }e istra`uvame.6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den. Avtorot . Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. osven od svojot grad. }e do`ivee i lo{o i dobro. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje. Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade. vo Makedonija. Eden den razbrav deka eden ~ovek. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. @iv ~ovek }e vidi sè. Patuva so Filip II . ]e sorabotuvame. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata. na{. Makedonec. }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe. od svoite rodnini i svoeto semejstvo“. Po evangelieto na Marko. eden lekar. eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce.

Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. {koli. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. u~enici. Taka e od predistorijata. na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. u~itelite. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- . Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. trgovija. apostolite. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. kralevite. Vo Neolitot. pravi kosmpoliti. Makedoncite ni{to ne pravat sami. narodot. bliznacite. filozofite. Na tie nepregledni prostori. falangata. u~iteli. Sve{tenicite. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. sè poslavni eden od drug. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava. Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. rodninite. se otkrivaat mnogu podatoci. ^ovek do ~ovek. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo.NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. Do niv se bra}ata.

Antiohii. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Vo IV v. pismoto. niz cela Evropa vo zamoci. Heraklidi. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. medicinata. Elejska {kola Ksenafon. umetnosta so golemo vlijanie. Parmenid. Teba. Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. Heraklit. Kabul. Tamu se {irela filozofijata. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. Filipi. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. Kandahar i Apolonija. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. . Iskander. pred Hr. teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim. sobranija. na primer.8 Angelina Markus zofski {koli. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. medicinski. Anaksagora od Efes. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii. Demokrit. Taka. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. dramite. Pela. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite.

od site profili. . Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo. poto~no za kralskite drugari na Aleksandar. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II. So generacii Aristotelovite pretci.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. I samiot Aristotel se rodil. Kralot rakovodi so svetili{teto. pradedo mu. so voinite i so narodot. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. dedo mu.dr`avi~kata. {to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici. a podocna i od Aleksandar. niz site makedonski gradovi. i tatko mu bile carski lekari. pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi.

rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi. gradot na majka mu i Stagira. ~esto ograbuvani od atinskite mornari . Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz. gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. sam. prenesuvani od najrana . na koi u~itel im bil Aristotel. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta. Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela. Olint.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. Aristotel. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu.pirati. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo.

Da se vidi koe so {to e srodno. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. filozofijata.tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Vo site u~ebnici. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. Herakle. Empedokle. Aristotel bil odli~en organizator. drugarite. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. tatkoto na site nauki. gradele biblioteki i {koli. Pitagora. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa. meteorologijata itn. Im pomagat familiite. u{te na prvata stranica. .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. vo sekoj carski grad. fizikata. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. Filip II i osobeno od Aleksandar III. Orfej. logikata. Heraklit. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. etikata. Makedoncite ne rabotat sami. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. Asklepie. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite . Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. Drugari mu bile generalite na Filip. Demokrit. Perdika III. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. Artemida. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. laboratorii. biologijata. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. estetikata. prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela.

preku renesansata ni se vratile nam. se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. receptite. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot.sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. brojkite gi izrazuvale predmetite. Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite.12 Angelina Markus Organon . pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. sè za bilkite. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka. Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. Gi sobral. Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega. Stilot. lekovite. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. Se pro{irile do Rim i do [panija. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija. deneska. Aristotel pred sè e filozof. Ednite imaat kosmolo{ka problematika. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. drugite antropolo{ka.

Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. . Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite. ~ovekot i misleweto. stilot i metodot na nivnite dve {koli. Toa e makedonskiot narod. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite. Makedonecu `iv i zdrav. Aristotel i Hipokrat.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. I koga si sam so tebe se site. Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas. Ej. {to so takov na~in na `iveewe. vo prirodata. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli. taka `iveele tajfite. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. familiite na carevite i familiite na narodot. od dedo na vnuk. ja prezema duhovnosta niz generacii. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. Nikoj ni{to ne ti mo`e. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija. op{testvoto. familiite na muzite. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. u~enicite po {kolite i borcite vo falangata. familiite na Asklepio.

Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen. `ivee i misli. kako {to e i Makedonskata dr`ava. gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. dvi`ewe na sè postoe~ko. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. vo bilo koja sfera na `iveeweto. Dvi`eweto kako usovr{uvawe. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“. izrazena preku negovata filozofija. kako osnovno bitie. Eterot ovozmo`uva dinamika. Ne postoi problem. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. vodata. . Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. su{tina na svetot. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. vozduhot i oganot. kompleten.

Gnosologija–racionalno spoznavawe. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok. logika. du{a. dr`ava vlast. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. Od druga strana. kako carski filozof. Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. materijalno. Antropologija–~ovekot. op{testvoto. Toa e filozofija . ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie. taka i teoretskoto i prakti~noto. Od edna strana. Aristotel kako carski drugar. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. fiziolo{ko i mislovno bitie. su{tina postoewe na materijata. Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma.

vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. . podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. etnologija. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. Logikata. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. osoznava. site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. pr. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot.. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci. biologija. organ za mislewe. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. Taa e prva nauka na Aristotel. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. farmakologija. teatrologija. Hr. Zoologija. poim. psihologija. lekuva. Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. fiziologija. antropologija. a medicinata poprava. Logija e zavr{en slog na site nauki. ogan. zbor. Naukata otkriva. kosmologija. nauka.16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto. Logoto e nauka i medicina.

Gi nema tie sre}ni vremiwa. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. pretska`uva~i na sudbinata. Tie izvori na gnev i omraza. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. bogovite se umorile ili ne napu{tile. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. lu|e od site rasi. Vrie kotelot. se vra}a vo drevnosta. umiraweto. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. Puknuva meur od kosmosot. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto. Vla`nite grnci fa}ale muvla. baja~i. Korata od breza ja koristele kako aspirin. da go ~uvaat mirot. na me|usebno ubivawe za teritorija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. bilkari. za nadmo}. ~ovekot u{te pove}e. bu{ewe na ~erepot. koristi alternativa. penicilin. gleda~i. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. Medicinata ne e tolku silna klinka. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. Opiumot blago go opival umot i pri . no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. na krvna osveta. prisutni se i sega. za hrana. Izumrele civilizacii. narodi. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. Opiumot. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. Prirodata go pravi svoeto. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna.

od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v. Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata.18 Angelina Markus poroduvaweto. kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- .

Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti. Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. sinot Tesal. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. site carski lekari vo falangata. . Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija. Kako {to i Asklepio so familijata. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. Drakon i zetot Polib. poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. Site golemi lu|e. nau~en trezor na makedonskata kultura. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. sekoja novina brzo se prifa}ala.

20 Angelina Markus .

Hr.Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g. pr. `iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- . roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta.

potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. Sokrat. Konstantin XIII. Anaksagora. Knid. pr. Demokrit. {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V. Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. Hr. Drugaruval so Evripid i Agaton. Pitagora. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. Kleopatra VII. Arhelaj. Tasos i po gradovite Abdera. Heraklit. Aleksandar IV. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. Protagora i mnogu drugi proterani. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie. kade {to mu bil na gosti vo Abdera. Larisa. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. Hipokrat patuval po ostrovite Kos. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. Pela i nasekade gradel bol- . Empedokle. Aminta.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. go poznaval Sokrat. kako Demokrit. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. Ptolomej XIX. Hr. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo.

carevite. Bogovite. potoa . Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. Pred sè Aristotel. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe. heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim. mozaicite. Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. Mnogumina od nau~niot svet. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. freskite isto taka se dol`i na timska rabota. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. negovite u~enici Menon i Teofrat. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. tajfata. Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi. se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela.

kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. metodot i sodr`inata. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Soren. na pomalite naselbi. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. Anaksagora. so me|usebno vlijanie. vo makedonskata nau~na prestolnina. Tie vlijaele na negovata medicina. Vo Aleksandrija. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. Pitagora. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. . Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo. Egipet. artefaktite. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. Demokrit. okolu golemite carski gradovi. Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. kako patuva~ki u~iteli filozofi. Egejot preku Makedonija do Sicilija. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot.24 Angelina Markus Evratosten. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat. So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. Site tie pominale od Skitija.

Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto. Filozofskiot stav za kosmoHristos. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi. patuval. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite.bila dovolna pri~inata za bolesta. stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . le~el i ostaval prira~nici i recepti. Ja prou~il „skitskata bolest“ . Hr. koni od prirodata. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata. podu~uval. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. IV vek pred me. koja neodamna e otkriena od arheolozite.ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. Kosmi~kata sredina. .

celta. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. Ni{to ne smee da se prima izolirano. Vo edna druga kniga. Toa voop{to ne mu na{teti. So golem mlade{ki `ar. kodeksot za medicinski postapki. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. Negovite prijateli filozofi. raznebiteno. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika. nivnata avtenti~nost. I ne otstapil vo toa. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. vremeto. poznata kako zakletva. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. lu|eto.26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. So vozduhot . vo koi ima bele{ki od praksa. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. istorii na bolesti. kako vodata za ribite. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. go inspirirale vrz istiot princip. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. poedine~no. vodata i zemjata“. da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot.

Prognostika.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. narodnite obi~ai. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. zbieno mislewe. godi{nite vremiwa i vetrovite. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. atmosferskite priliki. Dietetika. Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata. bitno vlijaat vrz zdravjeto. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. koristewe . Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. no}noto slepilo. Lakonika. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. definirano. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. Vlijanieto na okolinata. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata.

zavoi. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa.28 Angelina Markus na ja~mena supa. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi. so eden zbor. sè od hiruru{kata tehnika. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. ramnote`a na hranata i aktivnostite. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . smiruvawe so lesni ~aevi. medicinski spisi. instrumenti. vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija.

Se zboruva za vaskularniot sistem. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. vlijanie na vremeto i starosta. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto. kako viweta. materijalistite. „Iskustvoto e prevrtlivo“ . temperatura. Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija. ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“.moto. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija.. posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . prognostika.. Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija). pod vlijanie na Heraklit. utvrduvawe na bremenost. sosema stru~no obrazlo`en. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto.znaeweto e trajno. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. Sofistite. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija. na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. se zboruva za pulsot. hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. Zatoa na .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela.

{to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. a osetite. Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto. `elbi se vo mozokot. mozokot. no ne i krvnite sadovi. kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. Kaj Hi- . u{te od predistorijata. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. muskulite. nedeliva od prirodnata okolina. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. slezinata. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. Nemalo sekcirawe. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski. nervite.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. crniot drob. kako koskite. Centrite za mislewe. prognozata se sostavuva. ~uvstva.

Fizikalnata terapija bila poizrazena. tuberkuloza. a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. Tri faktori: bolesta. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. reuma. paraliza. lesna ishrana so supi. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. son~awe. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. ako bolniot se bori. sepsa. mitra Hipokratika. pu{tawe na krv. za tri ili sedum dena. nekoj od psihi~kite funkcii. slabi narkotici. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi. apopleksija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika. meningitis. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. masa`i. bolesta }e se sovlada.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. tetanus. med. Bolesta se procenuva so site ~ula. Se koristele bawi. delumno se prenesuvaat na srceto. . Neo . tifus. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. oblogi. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. dieta za zdravje. malarija. mleko. skorbut. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. cisti. zaradi prirodnata toplina. facies Hipokratika. plevritis. vino. koi vo nekoi vremenski intervali. no pred se.

moralot na lekarite. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki.32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je. otvorawe ~erep. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal. mestewe zglobovi. za le~eweto i vadeweto zabi. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii. . primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. Toa va`i i za stomatologijata.

Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite. Lekarot e filozof kako Hipokrat. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. Anaksagora.. Odbil da odi vo Persija. Mo`eme da gi poso~ime. pr. . Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe.. a kamo li za nau~na rabota. Vo IV v. Hr. po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. I }e go storime toa. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. a filozofot e lekar kako Aristotel. i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija. Tukidit.

Tesalija.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. so sinot Tesal i Drakon. dojdeni da ja prosvetuvaat. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. Tuka. vo Makedonija. bila makedonska oblast. zetot Polib i drugite. od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. da `ivee po Makedonskite prestolnini. Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. vo toa vreme. vo blizina na Makedonskite prestolnini. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se . Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. Hipokrat go le~el i Perdika II. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo.

Filozofijata. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. sè toa poedine~no i voop{teno. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. medicinata. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. Za da ja znaat site ja prilo`uvame. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela. takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. site nauki umetni~koto tvore{tvo. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. op{testvenite nastani. . Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. kako sve~en ~in. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. Zakletvata.

Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. Ova go vetuvam sve~eno. Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient.36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. nacionalnost. vera. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. rasa. Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. . povikuvaj}i se na svojata ~est. politi~ka ili klasna pripadnost.

Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat.. na site bogovi i bo`ici. negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata. . . . . Asklepio. kolku {to znam i mo`am. }e se gri`am za nego ako mu zatreba..MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie. pi{uvana 1941 godina.Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam. . najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo..Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel. izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad. Higieja. . nitu takva odluka }e pomagam. . Panapkeja..Se kolnam vo Apolon. HIPOKRATOVA ZAKLETVA . . Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}..Deka na bolnite.. isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe.. .. sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e.

. Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. slobodnite i robovite. prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa. Vo zakletvata se naglasuva tajnosta... za `ivotot na lu|eto. lu|eto. . {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika. So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. . Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe. za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni. znaewe..Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost. toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. . . cenet od lu|eto zasekoga{.. {to ne smee javno da se iznesuva.Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa... . Apo- ...38 Angelina Markus . Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata. Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite.Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. Nema da vadam kamen od be{ika.

Koga ~uval stada se bliznele. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. Mo}en. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. {to spa|a vo Tesalija i Parnas. Muzite. Lisip. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. heroi. Site bogovi. son~ev. Dionis. Sepak. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. vo medicinata. kako oblasti na Makedonija. silen. ubavo graden. Orfej. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. drevnata makedonska dr`ava. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. . u~eni lu|e imaat ista tatkovina. Mestoto na Apolon vo umetnosta. site zaedno. toa e vo Fokida. Ahil. vo Teba. kako da e samiot Apolon.

So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata. zaedno so hranata. zavisi vdi{uvaweto i toplinata. sluz. na ~ovekot kon prirodata. vozduhot i oganot. Vo medicin- . Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. Toa e krv.PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. Od vozduhot. {to go zagrevaat teloto. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. vodata. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. pneumata. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. del od prirodata. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. Lekarite se specijalizirale. `olta i crna `ol~ka.

so imeto na boginkata Higija. se davala prognoza. trgovcite. belkata vo o~ite. ili se povredil pri rabota. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. `olti mu se nozete. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. bawi. ima treska. se amputira do pomodrenoto mesto. . Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. da se le~i so kinin. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite. bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat. liceto. vo zavisnost od izgledot. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. ili kasnat od `ivotno. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. lekuvaweto bilo nevozmo`no. za tri ili za sedum dena. imala golemo zna~ewe kako preventiva. Ako ~ovekot e udren so oru`je. odvodni kanali. Ako pritoa pomodruval. Rimjanite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda. Higienata. imala le`i{ta na malarija. ]e ozdravi. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. ako bil padnat ili napadnat. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva.

kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. nasekade po svetot.42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva. a drugite bile patuva~ki lekari. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. . Ednite bile carski lekari.

osobeno vo Rim. Principot bil ist. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. familijata i narodot. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. provetruvawe. pripravena od bilka. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon.MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari. ~isti krpi. bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. bolesta po zemja se {iri preku vozduh. mu go stvrdnala jazikot. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto. U{te pove}e. ogan za sterilizacija na instrumentite. Taa gusta `olta te~nost. Topla voda. Normalno. sè bilo podgotvuvano. kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- .

poln dvor vnu~iwa. so nas. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. kade {to le`ea bivoli. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. naj~esto ov~ari. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. ra|aj}i heroi i carevi. lekarskite ordinacii. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. pred sè od. Muzite. Apolon vo oro so Muzite . najsposobniot ~ovek. lekarska familija. Bolnicite. za da mi se zalepat pijavici. ima{e sekoj den rabota. Carski lekar se stanuva.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo. od naju~eniot. da mi ja iscedele „lo{ata krv“. Dedo mi. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto.

Ahil. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. Ahil Odisej . Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena. Patroklo. Okolu. Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi. Agamemnon. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. Odisej. sestrata na Dioskurite Plejadi. {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. a yvezdi na neboto blizu do bogovite. Ahila go le~el Mahaon. Patroklo go le~el Ahil. Paris -Aleksandar. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron. sinovite na Asklepio.

Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto.. Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. Tamu. Odisej. Ahil. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija.46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones.. Pavzanie. me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. tatkoto Nikola. dedoto Mahaon. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. Makedonsko kaj Menelaj. . lekarska {kola i medicinska praktika. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Arhelaj I. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Orest. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. najdolgo odr`ana. Asteropej i Hektor. Aminta III. pradedoto. Evrop. Isti lekari le~at razni kralevi. Mikencite ne se Ahajci. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar.

“. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite. go te{el. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. lekovite. Herofil od Hadlkedon. le~eweto kako farmacevtsko znaewe. Apolonie od Ki- .Aleksandar toa go pravel i vo falangata. Nivnite spisi za bilkite. koj se vikal Misir. Filon i drugite lekari. pokraj Teofrast i Menon. u~enici na Aristotel. vo IV-tiot makedonski vek. Serapioni. Ptolomej go le~el Hrisip. si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. kako Heraklid od Tarent. obyrni se na uspesite na bitkite. imal svoja {kola kako i Filin. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal.

Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. se prenele imiwa na rimski bogovi. ni farmacijata ni medicinata. Arhimed. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. Tie bile: Teofrast. medicinata. Apoloder. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. astronomijata i drugite nauki. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura. Tuka se {koluvale Evklid. Heron. no ne se izmenilo imeto na Apolon . Kalimah. prosveta. Kratet. Trajan. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon.48 Angelina Markus tija. Eurget. Aristarh. Soren. . Dioklo i drugi lekari. Hilen. Eadem. Od Aleksandrija ne samo medicinata. Ptolomej. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija. Za vremeto na Neron. Filon od Larisa.bogot na medicinata. Zenodot. Eratosten. lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. Erigon. Hr. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. a vospituva~ Nikola. Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik. Aristofon. pismo. Toa se carski lekari Galen. Apolonie od Pergam. Komod i drugite imperatori. pr. Marko Avrelis. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka.

Uf! Pa.. Potoa sogledav. toa e zodijakot i horoskopot. Dioskurite vo bliznaci. Asklepio so zmija. kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. Hipokrat znael za brojkata 12.. kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci . Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite.HOROSKOPOT . Heraklo so lavot.MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot.

zakonite. 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. son~evata toplina. Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. site si na{le mesto vo soyvezdieto. 12 apostoli. astronomijata. Lavot. naukite. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. vetarot. do`dot. veterot. brojkite. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. Vozdu{niot pritisok. 12 saati na denot. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. Znacite. 12 godini na detstvoto. lu|eto.. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot. Posjedon kako vodolija. Niv im bila jasna brojkata 60 . Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. 360 crkvi vo Ohrid. Toa se 12 znaci na zodijakot. bikot. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. astrologija i proro{tvo. kako denovi. astrologijata. Taka mislel Hipokrat. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe. hidrata. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. Mesecot vlijae na plimata i osekata.50 Angelina Markus mesto vo mitologijata..kako minuti. kako sekundi. religijata i kosmosot. 12 meseci vo godinata.

Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. vodeni. Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. bukvi. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk.makedonskiot najgolem simbol. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. . za sre}a i zdravje. Najgolemite proroci Apolon. srce ramewa. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. ogneni. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. Eve gi tie zodija~ki znaci. od neboto i od Sonceto . zlatno runo Sveta sila. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto.

Edno ~udo lekari. astronomi. Arstej. Na Hipokrat i na carskite lekari. .52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. Galen. Dioklio i dr. matemati~ari. Toa se lekarite Soren. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. Sobiraweto na iskustvata. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. Rufo. Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. geografi.

Niv gi imalo mnogu pove}e. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata.HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari. Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto. Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. da sproveduva fizikalna terapija. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. . Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej.

Ne izdr`al dolgo. da napravi enciklopedija za medicinata. Tamu bil mnogu cenet. Carot Julijan go pottikna za Rim. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa.) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Kako vo filozofijata. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi. ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. od delata na Hipokrat i Galen. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. . Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi.200 g. Galen umrel vo 200 g. Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat. Klaudie Galen (vo 129 . izmeneti. isto kako kaj Hipokrat. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen. Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata.

posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. Avicena. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. Takvata medicina se koristela i do XIX vek. Efes. se osvojuvaa zemji. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. drevnata makedonska medicina. duhovno o~istuvawe. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata. Pergam. magiite. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari.lekar. Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. Posveteni dela. od novata era. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. okolu 1000 g. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava. pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo. Karija. Kapadokija. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. od Ermenija do Aleksandrija. Site ovie mesta vo Bitinija. go koristel Aristotel za islamot i Koranot. Avicena. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. Makedonskite {koli od Pergam. Kilikija. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. Na istok.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani. vodata. Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo.MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. vo Stobi. vo Stibera i vo site prastari gradovi. bilkite. Zemjata. barabi. Semejstvo na bogovi od Olimp . {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi. tradiciite. }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. eretici. vo Lihnida.

carevi. Oslepuvale. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. Hristijanskiot period. kako Noev kov~eg. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto. Toa se tri periodi na istorija. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. [to krv proleaja Makedonska. nauka i umetnost. Pergam. kako {kolite vo medicinata. Makedoncite. bolnici. Erusalim. se osloboduvaat zarobenite. tamu ja rastovari svojata . Solun. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. Vo gradovite Aleksandrija. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. Ohrid. go narekuvaat Vizantiski. voeni {koli. otsekuvale carski i narodni glavi. Go raspnaa Isus Hristos. sve}nik i edna tora. manastiri. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. svetci i angeli. Carigrad. Tamu sopre Makedonskata kultura. Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. samo da ne bide Makedonski. liceumi. konaci. Familija na bogovi. negovite apostoli. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. {koli na apostolski propovedi. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod. [to izgubija Evreite? Edna masa.

pustinci. Konstanca. a dopiraat i do na{ive dni. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. Skopje. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. voda~i. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. Oslepuvani carevi. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela. Toa go stori vo Carigrad. ma~enici. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. Vo toa vreme. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. so poddr{ka na dvorot. majkata carica Elena trgna. Aleksandrija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. Makedonci. naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. pismo. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. kako {to pravat i sega. so makedonski imiwa. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. So o~i se gleda. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. vojnici. {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. narod i fosili. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. Posegaat vo svetlinata. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . Sami se {titime. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

povredi od skr{enicite. renot. sipanici. pelinot. borot. Toa bila malarija. bosilekot. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. lipata. irisot. kila. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. Go poznavale afionot. treska. sloevito kultno mesto . kukurekot. drenot. vrbata. „svetata bolest“. paraliza i drugi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. javorot i se razbira vinoto i medot. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi. drevno. glogot. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti.

pedagog. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. Crkvi. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. u~ili{ta. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. rezbi. Naum. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek. Kliment. bolnici. So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. pismo. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. Kliment i Sv. lekar. manstiri. Oltar na Sv.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. freski. da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. agronom. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. Kliment i samiot lekar. so svoite u~enici i . pisatel. Duhovnost. crkovno peewe. Toj e prosvetitel.

^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. Gavril Lesnovski. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri. kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. teatar. Sv. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. so kanali. . Nasekade se slavat monasi isceliteli. Pantelejmon na Kliment i Sv. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. po imeto na majkata na Konstantin. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. Nivnite dva manastira Sv. Prohor P~inski i Ivan Rilski. rotonda. ogradeni so yidini. Naum. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. Klimentoviot sopatnik. krstilnica.

Pantelejmon . Kliment Sv.68 Angelina Markus Sv. Kuzman i Damjan Sv. Naum Sv.

Nikita vo Bawani. Da se naslikaat bolnite od sipanici. motiv od freski niz makedonskite crkvi. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis. Vo XIX vek na freskata od Sv. lekari svetiteli. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. . pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. instrumenti i kutii za lek. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. Kliment. Damjan. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv. slepi i nemi. Pantelejmon. od paraliza. so knigi. Naum.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod.

Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. Damjan. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. Pred sè naukata. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. . Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. kako lekoviti trevi. Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. vo lekovi. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. cvetovi. obrazovanieto. Se {koluvale lekari. Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. donesena od axilak. tuku i za svetskata medicina.70 Angelina Markus simbol na sleposta. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. vodi. osvojuvawa na teritorii. vo higiena. mutacii. se organiziralo le~ewe. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. Kliment i niza drugi niz celata zemja. infekcii ne demnat nasekade. kiselo i gor~livo. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. semki. minerali. plodovi. Krstonosni vojni. Preselbite na narodite. Novi bolesti. koreni i sè {to e slatko. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. Od bilkite se koristele listovi. kori. informiranosta. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek.

na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. na umot. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat. Ne im e dadeno na site isto. Koga Ajn{tajn. Na primer. Specifika na svesta. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. na dobroto. nekoi za ni{to. ne zavisi od nego. Wutn. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. sogleduvawe. sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. Kopernik. so medicinata. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. ne treba da se dvoumime. Ednostavno.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite. od nas zavisi. deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. so religijata. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. Nekoi se rodeni za ne{to. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti.

Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. zdravjeto. igra. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. Znaeme deka celoto pleme slavi.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. le~eweto ili slaveweto. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki. umetnosta. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. amajliite. terakotite. ukrasuvaweto. ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. kultno mesto i hramovite niz Makedonija. medicinata. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. pee koga bolniot ozdravuva. obredite. ili ume{nost. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. . Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. {to e prvo {to istovremeno. bistite. I ne znaeme {to e postaro. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. slaveweto. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. Bolesta. Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. mozaicite.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini. angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .

. {koli. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. peewe. Pee molitva. Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto.. rezba. Arhitektura. Leb i vino. Sè e smiruva~ko. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. Pela. narodot vo 40 ma~enici. Vrska so narodot i naukata. umetnosta i bo`estvata. Pergam. ikoni . Carigrad. Ohrid. crkvi. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. Duhovno ~istili{te. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. mozaik. generalite i borcite vo angeli.freski so makedonski likovi od narod vo vojni. Aleksandrija.74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. sliki. Kako na{i- . muzei. govor. svetlina. stadioni. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. scena. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. medicinata. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. bolnici i grobovi. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. Pri~est. Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. Skopje. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli. gusto zbieni nasekade okolu nas. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. Makedonski kultni mesta se Dion. Herakleja. Ege. vo isceluvawe i veselba. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car.

Konstantinovoto pokrstuvawe. Vo Trojanskite vojni. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. ne mo`at da se izdvojuvaat. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija. Do niv se ispravile Kuzman. Gavril. so takva trajna sve`ina i ubavina. Sv. rezbi. lekarite. hristijanite. vo Aleksandrovata imperija. carevite. Markovite juna{tva. site ubavi. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. vajari. Damjan. Dimitrija. vo Filipovoto carstvo. zaedni~ko . freski. zografi. na Hristijanskoto mesijanstvo. Justinijanovite tvrdini i zakoni.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. zdravi. Kliment.. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. Filozofite. Pantelejmon. \or|ija. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. Temite so gradbi.. le~ewe. astrolozite. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. vo Aleksandriskata nauka. kako nivnite prethodnici Dioskurite. Sv. vojni. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. nema nikade po svetot. so {tit i kopje. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno.

zdravjeto. Imeto. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. umot i svetosta ve~no nè {titat. Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. . vo Hristovoto vreme. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. sonceto. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. odbranite. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni.76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa.

Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. Sepak. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. od Makedonija. od Evropa pretstavnik na belata rasa. od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. Predimstvo na materijata ili duhot. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. .PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. vodata. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. beliot ~ovek. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. najva`no od sèe samiot ~ovek. ^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti. Makedonecot. od tri razli~ni mesta. otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. Zemjata. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. na svojata prva i najstara civilizacija. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. ^erepot od Petralona. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. vodata. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina. od tri kontinenti. meteori.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

pred potopot ili pred Atlantida. zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma. . Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite.

atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. bliski do prirodata. atomska energija. Sozdava sintetika. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. ezera.80 Angelina Markus Metalite. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. vulkani. Neskrotlivi xinovi ne drmaat. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. kontinuirano. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. Gradi gradovi. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. lovi i uni{tuva. zemjotresi. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. po{umuva. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. motori. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. . oru`je. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. klonirawe i sètoa so umot i svesta. ete ni katastrofa. Nè ~eka obemna rabota. kontrola na neboto. Uspeh na belata rasa. karpite. I najmalo pridvi`uvawe. za mnogu arheolo{ki naodi. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. Mnogu narodi. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. kanali. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. na prvite lu|e niz Makedonija. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto. sateliti.

sporedbi. Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. edna religija za cel svet. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. gradbite. so nekolku iljadi lokacii. so eden car. Bo`estvo. prou~uvani od Vasil Iqov. Vangel Bo`inovski. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. vo istra`uvawata za Vin~a. Radivoje Pe{i}. Toa se Golemata Majka. tumbite niz Pelagonija. Etrurskoto. Meri Anicin. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. preku Govrlevo do Halkidik i Krit. pismo.000 godini. Golemata Majka. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. Radivoje Pe{i}. pe~ati so pismo.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. . Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava. raska`uva za neolitskata ku}a. Naodite vo Govrlevo. grn~arija. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. Pretstavuva ku}a. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. Arheolo{kata karta na Makedonija. nema{e merila. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. keramika. Milo{ Bilbija. Toa se: oblikuvawe na kremenot. site gi imame kako kultura od Vin~a. Vin~anskoto. `iv primer. Adamot. eden Bog.

Proletna. Rodilka. orudijata. ^etvorna `ena. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. Doterana. Taa e trudna. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. Sigurnost. Vo grn~arijata. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. nema usta. `ivot i radost. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. heroite. carevite. Toa e molitva. narodot.oru`jeto. obi~aite. crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. Ni{to ne zboruva. bara besmrtnost za ~ovekot.82 Angelina Markus @ena. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. nakitena. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. go slaPrva makedonska bo`ica. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. Homer pro- . Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. Gleda i slu{a. Zdravje. natavrena. Krikot ne e pla~. mir. zdravje. pi{uvan na glinenite plo~ki. Epot za Gilgame{. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. Sre}a. Pokriv so sonce. Sekoe ra|awe e bo`estveno. Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto.

legendite. dolini. Apolon. plodorodno. Herakle. Atina. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. Afrodita i mnogu drugi boginki. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno. Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. Heraklea. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. mitologijata. Delfi. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati. Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. Hera. metalokovawe. Samotraki. Makedonija so kontrast na poliwa. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. dr`avata. Toj premin od lu|e vo heroi. vinoto. prisvoeno. koi {to namesto da proizveduvaat. narodnite obi~ai i veruvawata. muzite. reki. klepawe na orudija za rabota i odbrana. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot. `itoto. Zatoa do denes . Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. ezera i ridovi. Dion. vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. Slaveweto na plodorodieto. grad dr`avi~ki.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. Teba. planini. {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs.

Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. Vistinskoto. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. Apolon. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. kako vo svoite edinstveni mozaici. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. Jasno e kako ritualite. vojuvawe. Koga se le~el. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi.84 Angelina Markus im e ist folklorot. Zevs. Taka. Asklepio pomagal so cela lekarska familija. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. kako {to `iveel taka gradel. Toa ne e asimilacija. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. zdravjeto i smrtta. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. misteriite. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. jazikot i veruvawata. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Makedoncite pak vo svojata mitologija. se borel.

tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. Plejadi Kastor i Polidevik. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. Familii na Asklepio. Toa se bliznaci. filozofskite {koli. Aristotel. Ima u{te mnogu bra}a. tie pomagale. tvore{tvoto. son~evata energija. sonceto i lu|eto. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. le~eweto. Pa. Kiril i Metodie.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite. Bogovite. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . Makedonskiot svet narod. Takvi se Petre i Pavle. rezbarite. apostolite. Paralelni svetovi. So ista namena se i bliznacite Dioskuri. Kliment i Naum. Zaedni~ko im e pismoto. Damjan i Kuzman. podu~uvale. site slavni lu|e od Makedonija. medicinata i makedonskiot narod. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. rodnini. Bliski so prirodata. od praistorijata do deneska. lekari. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. poznati vo svetot. od Biblijata. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. duhovnosta. Hipokrat. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. le~ele. ikonopiscite. bra}a.

rodeni od Leta i Zevs. Imalo i ima graditelska tajfa. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. Taka Artemida so lakot i strelata. proro{tvo i isceluvawe. skulptura. plodorodie i talkawe niz {umite. Petar i Pavle . Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon. prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. elenot do nea. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. Kiril i Metodij Sv. na rezbari. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. Sv.

Bogovite na Makedoncite ili obratno. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. a Leta samo dve. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. Site ja nasledile ubavinata. lebedot. pod Olimp. Taka se . Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. isto kako i kaj lu|eto. heroite i carevite. treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael. ukrasuvaweto. muzikata. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. Toa se Orfej. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. vo Makedonija. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. Aristej. svetili{tata. orelot. le~eweto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. delfinot pokraj lirata i strelata. Zatoa. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. ~avkata. Asklepio. rodnoto mesto i na muzite i bogovite. Na navreda reagiraat so odmazda. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri. neboto i moriwata. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. Lin. isto kako i kaj lu|eto. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. Posveteni mu bile {umite. Negovi simboli bile lovorot. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite.

Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. freski. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. loza na narodi. teatrite. kako i na Apolon i Pitija. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. Bezbroj statui. mozaici. loza na carevi. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. kako {amatizam. Takov e i Dionis. le~ewe. horot. kako loza na bogovi. menadite.88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra. bog na proslavite. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. Piele i Orfej Dionis . Silen. vinoto i lozata.

gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. predok na Makedoncite . stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. gi zadavil dvete zmii. svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi. lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog. Herakle. Polubog. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. ja ubil hidrata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto. Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. heroj so nenadminata sila `iHeraklo . kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost. car. vo site godini. Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. Lakot i strelata. heroj.Heraklidi bil povrzan so rodot. Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav. Praznici za bogovi.

zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. od vozduhot i od ognot. (so brakovi od zemni lu|e). Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. Taa. prorokot Mops. Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. za da bidat pobliski do lu|eto. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. bogovi i carski drugari na Jason. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. kako Argonauti. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. Interesno e {to . Odisej. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. Dionis. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. imale iscelitelna mo} i mudrost. La|ata. za da se preseli na neboto me|u bogovite. kako zamki. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. Heraklo. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. kako takvi gi slavime. Plejadite. se bogotvorat.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. site hrabri lu|e. me|u Makedoncite. Pelej. Apolon tuku i so Ahil. Telamon. da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti.

sinot na Apolon i Koronida. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. Makedonija kloni kon realnosta. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot. Toa se A{vini. Ubava. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. isto taka e pridru`nik na tatkoto. a Lako go izrazuva samoto le~ewe. Akeso e lek. Hieron go nau~il da le~i so trevki. Zaedno se vozat po neboto. filozofijata. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. Koga se ras~ulo za negovite spo- . dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. Panakeja poznata po toa {to le~i sè. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. Asklepio. poznat kako lekar i bog na medicinata. gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. Negov tim ili tajfa e celata negova familija. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. zdrava.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. naukite.

vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. go usmrtil Asklepio so molwa. Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. Od Epi- . Vo IV pr. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija. deka le~i od bolest i rani. bez uspeh. {to go pomagaat le~eweto. Hr. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost.92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. kako ku}ni zmii. doa|ale lu|e od sekade. vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva.

Site apteki vo svetot go koristat . pati{tata. kako {to napravi Aleksandar. seto toa i toga{ a i sega e isto. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. Stobi. instrumenti. Stibera. Herakleja. bolnicata. Recepti. Filipi. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. so iljadnici godini se sobiraat lu|e. stadionot. Sv. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. seto toa. Atina go ~uva kako makedonski kult. so Kadmo. Zmijata so zastra{uva~ka energija. No`ici. Vo tie svetili{ta. zdravje i sre}a. sadovi za lekovi. skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. prespivaat. Teatarot. mevlemi i napivki.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. {to gi podigale makedonskite carevi. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. Lihnida. otkolku po kopno od severnata strana. nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. igli. Zmijata se r’vela so Zevs. pinceti. palatite. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. do kaj {to `iveele Makedoncite. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. so Heraklo. so Apolon.

pr. na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie. kade {to vladeele bogovite. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. Lekarite go uspale so opium. Hr. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera.to~no se znae {to e na medicinata. na Makedoncite. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio. po sovet na Sibilskite knigi. svetiot bibliski narod. tie se dve {ini na ista pruga. „Eden ~ovek onemel. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. So denovi le`el vo Asklepijadata. Ramnote`a na duhot. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. ranetite. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. {to na bo- . ni mnogu daleku ni mnogu blisku . Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija. kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo. Higienata be{e spas. Vo su{tina. Asklepio go slavele kako Eshulap. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. nesre}nite. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti.

so blagoslov za dobro zdravje. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. Posvetenosta kako pokrstuvawe. Aksion–Osna`uvawe. Apolon. Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata. Postot {to zavr{uva so pri~est. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. kako teorija i praktika. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. kaj site narodi. Artemida. pa veselba i na kraj uteha. Toga{ e potrebno kr{tevawe. Toa e koga se ra|a ~ovek.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera. Heraklo. Slepite ozareni od svetlina se isce- . Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. nafora i vino. preku mitologija do religija. za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. razli~no se do`ivuva. koga pravi svadba i koga umira. Dioskurite. kako medicinski termin ostanal vo naukata. Izborot e sloboden i nepre~en. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. Dionis. {to zavisi od lu|eto. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. zaboravja}i na Ahilovata petica. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. a ponekoga{ do religiski rituali.

svetcite. rabotata na apostolite. Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. svetli mo}ni. Gospod.96 Angelina Markus luvaat. Bogovite. isposnicite vo crkvite i manastirite. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. Kuzman i Damjan. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi . hramovite. lekari isceliteli. Se rodilo dete so bo`ji znak. Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. pri~esta. Pantelejmon. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. beli. pravoslavnoto sve{tenstvo. ^udata na Hristos. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. angelite. @ig ili tetova`a. lekuvaweto. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej.

gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite. kletvite. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. go zapira krvareweto. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik. {koli. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Proro{tvata. Klimentovite 3. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. bolnica i grobi{ta. i instrumenti. Vo vremeto na Sv. Homer. koj znae po koj pat. gradbi i mozacii. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti. vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. Hr. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. Lu|e spored kosturite. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. so baziliki. na polski toa zna~i plo{tad. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. rotonda. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. teatar. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- . Hramovi. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi.

. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar. ne samo niz opisite na Homer. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto. sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja. le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. ubla`uvawe na bolkite. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee.

Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon. kloniraweto. svetcite i lu|eto. medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. Ili Kiril i Metodij. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. Kliment i Naum so pismoto v race. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame. transplantacijata. sli~no na ~ove~koto. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat. Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. sè podobro zakonite da gi znaeme. Go jadat srceto na voinot za sila.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. transfuzijata. kako i so medicinskoto isceluvawe. . celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. regeneriraweto. Semejstvata na bogovite. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. znaewe da poseduvame. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. nagovestuvani so iljadnici godini. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. na bo`estvata. duri sega se ostvaruvaat. na muzite. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. Reinkarnacijata. Glavata na Gorgona se regenerira. Od rebroto e sozdaden ~ovek.

\or|i Sv. blagovesnici. Isceliteli. Dimitrija . Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno. slavi. Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto. crkvi i gradovi. za{titnici i patroni na imiwa.

• Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. Filon. Polib. pr. pr. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. Hr. pr. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. Hr. carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. Heraklo bo`estva so lekarska darba. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. • Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. Hr.darba za umetnost • Dioskurite. .OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. pr. • Aleksandrija. pr. • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot. Hr. Hr. • Muzite . • Tesal. Orfej.

• Carot Vasilie. so izgradba na gradovi. Nikola. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. pr. • Sv. Justinijan i Justin II.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. Avrelis. • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. site od Taor. Aleksandrovi generali. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. Ciceron. Komod od I v. Aplonie. po Hr. Ber. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. pr. Soren. Antioh. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. Galen. Heraklid. • Justin I. Neron. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. . • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. Mirko. Nikejskiot sobir. • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli. do rimsko zavladuvawe. ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. Sofija remek delo na ktitorot . •Apolonie. tvrdini. do III vek na novata era. od Skopje vo V i VI v. • Filip. Seleuk. medicina i vera. Trajan. Hr. episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. pr. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. Hr. Hr.102 Angelina Markus • Pergan Antioh.

Makedonec otkri DNK. • Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. presadi otkinata raka • Vo SAD. • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti. • Andreja Mitkovski .hirurg. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II. • Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata. kako nov Apolon. tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot.

.

Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. ispla{en od ranata na carot. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto. „Kritobul. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. e. kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. so glavniot hirurg Kritobul. a pri najte{kata rana. go prepu{ti svoe- . od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh. pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul. Sporedbeni `ivotopisi . 8). otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. Carot. t. i samiot sorabotuval so lekarite. Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti.Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel.Aleksandar.

no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. profesor po filozofija. Na primer. kniga 9. koga be{e izvadeno ostriloto. tu go sovladala malarija. Ruf. prele`a sovr{eno nepodvi`no. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. „krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. tu se isto{til od piewe. nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. so najmoderni sredstva i lekarstva. K. a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. Vo vero- . glava 5. se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap. vo sedmiot den od opercijata. ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i. kako {to mu be{e uka`ano. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost. ranata be{e ras{irena i. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . za sovremenata medicina. 1993). Spored opisot od K.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. pod {ator. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes. za bolesta od koja po~ina Aleksandar.tu go otrul ovoj ili onoj. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. 25-28. bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. Taka. psihologija i logika. nema za cel da ja raska`uva istorijata. smetaat nekoi na{i lekari. Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. „Istorija na Aleksandar Makedonski“.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. Arijan. stana zbor za negovoto ime. kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. Timotej. Hr. a na sedmiot po~inal. pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. Plutarh. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. prv poso~i na eden opis na drogiranost. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. Stamen. Spored opisot. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. na koja se pielo vino. brat na Aleksandar od druga majka. Zna~i. od aspekt na eks-inspektor po droga. a padnal v postela po edna sedenka. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. cvrsto. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. koga imalo Stefan. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . no nikoj ne padnal bolen. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta.

Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. na duhot). spored propi{anite metodski edinici.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli. akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. ^ovekot. so svojata kniga „Makedonski jazol“. isto taka na MTV. srede MANU. Ve~erta. e. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“. inaku. mestoto i vremeto na `iveewe. Aristotel i plejada drugi. se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski. a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. t. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. na pra{awe . Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. prifa}ani od srpskata. nauka. kako diplomiran filozof. Demokrit. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. Neodamna. ~len na MANU. a preku nea od jugoslovenskata. zgusnata energija-materija. energija. Hans Lotar [tepan.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. na{iot edinstven istori~ar. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki.

vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. Aleksandar i nie. a tie 15 mina graknaa vo smea. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. kako nagrada. Bugarija. na koe. odgovori deka toa e romantizam. Grcija. be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. so pirinskiot del na Makedonija. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite. so egejskiot del na Makedonija. verojatno za da ne si plukaat . No. toa se gluposti. Aleksandar i nie. pa i mnogu pove}e.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. Albanija. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. vek. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon.

sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina. vro~em. dali anti~kite Makedonci bile Grci. dali anti~kite bogovi bile gr~ki. se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn. otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura. no bez predrasudi. knigata e uspe{na. Taa.04. a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk. neophodno gradivo za integralna istorija. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto.). sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla. 18. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika.110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. no toa vo momentov ne e bitno.2005 Spase [uplinovski . analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile. po koi taa e prepoznatliva. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap.

rodena e vo s. profesor po filozofija vo penzija.2004 g.2001 g.2003 g. Topol~ani kraj Prilep.1998 g. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija. • Makedonija na Makedoncite ...2004 g. . • Makedonski drevni vrednosti .BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci . • Poemi za Makedonskite carevi . • Filip II Makedonecot ...

Aleksandar Makedonski 17. Kosidovski .Istorija na stariot svet 9. K. Laercis .Makedonski drevni vrednosti . Korvisi~ .Poetika i Politika 8.2004 g. Justin . Osvald . A. Balaban .Filip II Makedonecot 18. Bidi svoj.Bo`estvena medicina 6.Koga sonceto be{e bog 15.Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi. Markus.Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija.2001 g. Popovski . Homer .1998 godina. Popovski .LITERATURA 1. J. Bojaxievski . Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3... Poemi za makedonskite carevi . Markus . Po tragite na slavnite Makedonci . Kosturski. P. 4. Mi{ulin . Stankovi} .Gr~ka i rimska filozofija 12.2003 g... Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g.Filipova istorija 10. \uri} . S. Biblijata . 21..@ivot i misli na golemite filozofi 16. Aristotel . 20. Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev .Noviot Zavet 5. Spotot na @an Mitrev.Istorija na elinska umetnost 13. 19. M. Makedonija na Makedoncite . Plutarh .Ilijada i Odiseja 7.Slavni anti~ki likovi 14..Filip II 11. bidi Makedon. Leksikografski zavod 2. P.

.................................112 .....................................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe..........................................................................................................................................................................Arhe.................................................................21 Hipokratova zakletva.........................................................................................................................................................40 Makedonski carski i patuva~ki lekari...........71 Prapo~etok ................................................................................................101 Recenzija........................................111 Literatura...........................................................................................................................................................................SODR@INA Predgovor.........................................7 Makedonska drevna medicina....................................................................................43 Horoskopot medicinska astronomija............................................................................................................................................................53 Medicinata i hristijanstvoto..........105 Bele{ka za avtorot.............................................................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli......................................................................................................................................................................................59 Medicinata i umetnosta................................57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri...49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim.......................................17 Makedonska carska medicina...................................................................................................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina....................

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->