ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

Blagodarnost na @an Mitrev. na sorabotnicite. prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. na semejstvoto. moite u~enici. Angelina .

Koga se oma`iv vo ruska familija. Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ . Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e.Markus. ja sretnav medicinata doma. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to. zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“.ne znaev da se spoznaam sebe si. doktor na medicinski nauki. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. spored umorot na doktorot doma. Sekoja profesija bara cel ~ovek. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti. me nabquduva{e. Mi doverija gri`a za nivniot sin. docent. Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. Za vreme na studiraweto. Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv. Svekrva mi Dusja Baranovskaja . U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. specijalist. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- . Deteto raste{e. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot.

}e do`ivee i lo{o i dobro. Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade. vo Makedonija. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. }e istra`uvame. ]e sorabotuvame. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe. eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. kon rodot i ~ove{tvoto. }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. Avtorot . od svoite rodnini i svoeto semejstvo“. na{. Eden den razbrav deka eden ~ovek. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata. @iv ~ovek }e vidi sè. Patuva so Filip II . eden lekar. Po evangelieto na Marko. }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. osven od svojot grad. Makedonec.6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den.

Makedoncite ni{to ne pravat sami. filozofite. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. pravi kosmpoliti. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- . Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. Na tie nepregledni prostori. Do niv se bra}ata. Vo Neolitot. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. u~enici. sè poslavni eden od drug. u~iteli. {koli. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava. se otkrivaat mnogu podatoci. ^ovek do ~ovek. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata.NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. narodot. trgovija. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. kralevite. Sve{tenicite. Taka e od predistorijata. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. bliznacite. rodninite. u~itelite. apostolite. falangata. na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo.

Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. pismoto. Iskander. Antiohii. istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. Heraklit. Elejska {kola Ksenafon. Heraklidi. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii. na primer. Kandahar i Apolonija. dramite. Pela. pred Hr. teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi. Vo IV v. Kabul.8 Angelina Markus zofski {koli. Tamu se {irela filozofijata. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. Teba. umetnosta so golemo vlijanie. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Taka. Demokrit. sobranija. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. medicinski. Filipi. . Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. Anaksagora od Efes. niz cela Evropa vo zamoci. Parmenid. medicinata. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim.

{to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija. So generacii Aristotelovite pretci. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. I samiot Aristotel se rodil.dr`avi~kata. . poto~no za kralskite drugari na Aleksandar. i tatko mu bile carski lekari. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. Kralot rakovodi so svetili{teto. Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. od site profili. niz site makedonski gradovi. pradedo mu. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II. a podocna i od Aleksandar.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade. so voinite i so narodot. dedo mu. Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan.

Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz.pirati. na koi u~itel im bil Aristotel. rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. Olint.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. Aristotel. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. prenesuvani od najrana . Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar. Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. ~esto ograbuvani od atinskite mornari . sam. koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu. gradot na majka mu i Stagira.

Drugari mu bile generalite na Filip. u{te na prvata stranica. Orfej. estetikata. Demokrit. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. Da se vidi koe so {to e srodno. biologijata. etikata. meteorologijata itn. filozofijata. Filip II i osobeno od Aleksandar III.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. Aristotel bil odli~en organizator. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. Empedokle. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. drugarite. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. Herakle. laboratorii. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. tatkoto na site nauki. gradele biblioteki i {koli. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. Vo site u~ebnici. Im pomagat familiite. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite . logikata. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. Asklepie. Heraklit. fizikata.tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Pitagora. Artemida. prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. Perdika III. Makedoncite ne rabotat sami. . vo sekoj carski grad. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa.

sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. preku renesansata ni se vratile nam. Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi. dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega. deneska. pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. Ednite imaat kosmolo{ka problematika. se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. sè za bilkite. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni.12 Angelina Markus Organon . Se pro{irile do Rim i do [panija. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. drugite antropolo{ka. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka. Stilot. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. lekovite. Gi sobral. Aristotel pred sè e filozof. receptite. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite. brojkite gi izrazuvale predmetite.

Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. {to so takov na~in na `iveewe. ja prezema duhovnosta niz generacii. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli. u~enicite po {kolite i borcite vo falangata. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. familiite na carevite i familiite na narodot. Makedonecu `iv i zdrav. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. I koga si sam so tebe se site. stilot i metodot na nivnite dve {koli. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. op{testvoto. familiite na Asklepio. Nikoj ni{to ne ti mo`e. . Aristotel i Hipokrat. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. Ej. Toa e makedonskiot narod. ~ovekot i misleweto. familiite na muzite. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas. vo prirodata. taka `iveele tajfite. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. od dedo na vnuk. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite.

Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. vodata. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. . `ivee i misli. izrazena preku negovata filozofija. kompleten. dvi`ewe na sè postoe~ko. su{tina na svetot. Ne postoi problem. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot. kako osnovno bitie. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. kako {to e i Makedonskata dr`ava. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. Eterot ovozmo`uva dinamika. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. vo bilo koja sfera na `iveeweto. Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. vozduhot i oganot. Dvi`eweto kako usovr{uvawe. Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“. na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie.

Od druga strana. du{a. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. taka i teoretskoto i prakti~noto. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. logika. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem. dr`ava vlast. kako carski filozof. ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina. Toa e filozofija .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. Od edna strana. Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma. Aristotel kako carski drugar. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. op{testvoto. fiziolo{ko i mislovno bitie. Gnosologija–racionalno spoznavawe. materijalno. Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. Antropologija–~ovekot. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. su{tina postoewe na materijata. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site.

Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. osoznava. biologija. Zoologija. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. Logija e zavr{en slog na site nauki. teatrologija. . nauka. Taa e prva nauka na Aristotel. organ za mislewe. podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. poim. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. Logoto e nauka i medicina. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. psihologija. etnologija. a medicinata poprava. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. lekuva.16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto. Hr. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. Logikata. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. fiziologija.. kosmologija. zbor. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci. antropologija. site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. farmakologija. pr. Naukata otkriva. ogan.

Korata od breza ja koristele kako aspirin. koristi alternativa. Tie izvori na gnev i omraza. Prirodata go pravi svoeto. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. bu{ewe na ~erepot. za hrana. da go ~uvaat mirot. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. bogovite se umorile ili ne napu{tile. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. Opiumot. penicilin. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. bilkari.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. baja~i. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. Puknuva meur od kosmosot. gleda~i. prisutni se i sega. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. na me|usebno ubivawe za teritorija. narodi. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. umiraweto. Medicinata ne e tolku silna klinka. Izumrele civilizacii. no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. Opiumot blago go opival umot i pri . se vra}a vo drevnosta. pretska`uva~i na sudbinata. ~ovekot u{te pove}e. za nadmo}. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. Gi nema tie sre}ni vremiwa. Vla`nite grnci fa}ale muvla. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. na krvna osveta. Vrie kotelot. lu|e od site rasi.

koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- . Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v.18 Angelina Markus poroduvaweto. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta. kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata.

Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. Kako {to i Asklepio so familijata. poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. sinot Tesal. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. nau~en trezor na makedonskata kultura. Site golemi lu|e. . Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. site carski lekari vo falangata. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. sekoja novina brzo se prifa}ala. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti. Drakon i zetot Polib.

20 Angelina Markus .

roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. pr. `iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- .Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g. Hr.

Ptolomej XIX. Hipokrat patuval po ostrovite Kos. kade {to mu bil na gosti vo Abdera. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. Sokrat. Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. Pitagora. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo. Drugaruval so Evripid i Agaton. Kleopatra VII. Anaksagora. Heraklit. Pela i nasekade gradel bol- . kako Demokrit. {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. go poznaval Sokrat. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Konstantin XIII. Aminta. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V. Larisa. Hr. Empedokle. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. Aleksandar IV. Arhelaj. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. Demokrit. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. pr. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. Hr. Knid. Protagora i mnogu drugi proterani. Tasos i po gradovite Abdera. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g.

predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. Bogovite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. tajfata. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. carevite. mozaicite. potoa . heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim. negovite u~enici Menon i Teofrat. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata. freskite isto taka se dol`i na timska rabota. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. Pred sè Aristotel. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. Mnogumina od nau~niot svet. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe.

vo makedonskata nau~na prestolnina. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. . Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. Soren. Demokrit. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite. Site tie pominale od Skitija. na pomalite naselbi. kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. Pitagora. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. kako patuva~ki u~iteli filozofi. Tie vlijaele na negovata medicina. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat.24 Angelina Markus Evratosten. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. so me|usebno vlijanie. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. metodot i sodr`inata. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. okolu golemite carski gradovi. artefaktite. Egipet. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo. Egejot preku Makedonija do Sicilija. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela. Anaksagora. Vo Aleksandrija.

Kosmi~kata sredina. Filozofskiot stav za kosmoHristos. Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi. koni od prirodata. . Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela.ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . patuval. IV vek pred me. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite.bila dovolna pri~inata za bolesta. Hr. Ja prou~il „skitskata bolest“ . stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. le~el i ostaval prira~nici i recepti. koja neodamna e otkriena od arheolozite. podu~uval. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata.

Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. celta. poznata kako zakletva. Toa voop{to ne mu na{teti. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot. vo koi ima bele{ki od praksa. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. Negovite prijateli filozofi. So golem mlade{ki `ar. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. Vo edna druga kniga. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. poedine~no. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi. vodata i zemjata“. nivnata avtenti~nost. Ni{to ne smee da se prima izolirano. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. kako vodata za ribite. I ne otstapil vo toa. vremeto. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. raznebiteno. istorii na bolesti. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. kodeksot za medicinski postapki. go inspirirale vrz istiot princip. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. lu|eto. So vozduhot .26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat.

Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. definirano. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. godi{nite vremiwa i vetrovite. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. atmosferskite priliki. no}noto slepilo. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto. narodnite obi~ai. Prognostika. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata. bitno vlijaat vrz zdravjeto. koristewe . Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Dietetika. Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. Lakonika. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Vlijanieto na okolinata. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. zbieno mislewe.

Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata. sè od hiruru{kata tehnika. namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. instrumenti. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. so eden zbor. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. smiruvawe so lesni ~aevi. zavoi. medicinski spisi. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa.28 Angelina Markus na ja~mena supa. ramnote`a na hranata i aktivnostite. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi.

Sofistite. Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“. vlijanie na vremeto i starosta. ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“.moto. kako viweta. materijalistite. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. kako po~etnite bukvi vo Evangelijata.. posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. se zboruva za pulsot.znaeweto e trajno. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite.. Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija). sosema stru~no obrazlo`en. Zatoa na . na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija. temperatura. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. „Iskustvoto e prevrtlivo“ .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. Se zboruva za vaskularniot sistem. utvrduvawe na bremenost. pod vlijanie na Heraklit. prognostika. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija.

kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski. mozokot. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. crniot drob. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. a osetite. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. kako koskite. `elbi se vo mozokot.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. muskulite. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto. nervite. prognozata se sostavuva. no ne i krvnite sadovi. nedeliva od prirodnata okolina. Centrite za mislewe. slezinata. {to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. Nemalo sekcirawe. u{te od predistorijata. Kaj Hi- . ~uvstva.

masa`i. dieta za zdravje. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. cisti. Fizikalnata terapija bila poizrazena. facies Hipokratika. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. malarija. med. bolesta }e se sovlada. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. mitra Hipokratika. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. . koi vo nekoi vremenski intervali. delumno se prenesuvaat na srceto. pu{tawe na krv. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika. reuma. Neo . no pred se. son~awe. na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. oblogi. tifus. Tri faktori: bolesta. meningitis. lesna ishrana so supi. nekoj od psihi~kite funkcii. a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. tuberkuloza. Bolesta se procenuva so site ~ula. sepsa.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. plevritis. paraliza. vino. mleko. Se koristele bawi. tetanus. zaradi prirodnata toplina. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. skorbut. apopleksija. ako bolniot se bori. histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. slabi narkotici. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. za tri ili sedum dena.

. primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. mestewe zglobovi. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal. moralot na lekarite. Toa va`i i za stomatologijata. otvorawe ~erep. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki. za le~eweto i vadeweto zabi. ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je.32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii.

Lekarot e filozof kako Hipokrat. Hr. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. Mo`eme da gi poso~ime.. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija. Tukidit. . Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. pr. Anaksagora. Vo IV v. a kamo li za nau~na rabota. po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. Odbil da odi vo Persija. a filozofot e lekar kako Aristotel.. I }e go storime toa.

so sinot Tesal i Drakon. Hipokrat go le~el i Perdika II.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. zetot Polib i drugite. Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. da `ivee po Makedonskite prestolnini. vo toa vreme. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. Tesalija. od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. vo blizina na Makedonskite prestolnini. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. bila makedonska oblast. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. vo Makedonija. Tuka. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se . Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. dojdeni da ja prosvetuvaat.

Za da ja znaat site ja prilo`uvame. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska. Filozofijata. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. site nauki umetni~koto tvore{tvo. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. . Zakletvata. Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. op{testvenite nastani. takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. medicinata. sè toa poedine~no i voop{teno. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela. kako sve~en ~in.

vera.36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat. rasa. Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. Ova go vetuvam sve~eno. nacionalnost. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. politi~ka ili klasna pripadnost. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient. povikuvaj}i se na svojata ~est. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. .

Panapkeja. kolku {to znam i mo`am. HIPOKRATOVA ZAKLETVA . . isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe. Asklepio..MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie. . .. . negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata. Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}. Higieja.. .. izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad. . . .Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat. .Deka na bolnite. na site bogovi i bo`ici.Se kolnam vo Apolon. pi{uvana 1941 godina. sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e. }e se gri`am za nego ako mu zatreba. nitu takva odluka }e pomagam.Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi.. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam. najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo..Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel...

{koluvaweto i familijarnata medicina i praktika. ...Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. . Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe. Apo- . .Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa..38 Angelina Markus . cenet od lu|eto zasekoga{. Nema da vadam kamen od be{ika. Vo zakletvata se naglasuva tajnosta... za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni. Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. znaewe. lu|eto. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata. toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. za `ivotot na lu|eto.. slobodnite i robovite. . prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa. {to ne smee javno da se iznesuva. . . Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite.Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost...

u~eni lu|e imaat ista tatkovina. Sepak. Mestoto na Apolon vo umetnosta. silen. heroi. kako da e samiot Apolon. Site bogovi. Muzite. kako oblasti na Makedonija. vo Teba. . toa e vo Fokida. drevnata makedonska dr`ava. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. son~ev. Ahil. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. site zaedno. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. Dionis. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. Koga ~uval stada se bliznele. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. ubavo graden. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. Orfej. Lisip. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. {to spa|a vo Tesalija i Parnas. vo medicinata. Mo}en.

zavisi vdi{uvaweto i toplinata. Toa e krv. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. `olta i crna `ol~ka. Lekarite se specijalizirale. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. Od vozduhot. del od prirodata. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. vodata. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata. zaedno so hranata. na ~ovekot kon prirodata. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. sluz. Vo medicin- . pneumata. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. {to go zagrevaat teloto. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran.PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. vozduhot i oganot.

imala le`i{ta na malarija. se davala prognoza. Rimjanite. Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. se amputira do pomodrenoto mesto. `olti mu se nozete. da se le~i so kinin. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. belkata vo o~ite. vo zavisnost od izgledot. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. ili kasnat od `ivotno. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. ima treska. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. Higienata. bawi. Ako pritoa pomodruval. lekuvaweto bilo nevozmo`no. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. ili se povredil pri rabota. odvodni kanali. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. za tri ili za sedum dena. . Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. so imeto na boginkata Higija. trgovcite. bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat. ]e ozdravi. ako bil padnat ili napadnat. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva. Ako ~ovekot e udren so oru`je. imala golemo zna~ewe kako preventiva. liceto. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite.

Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva. Ednite bile carski lekari. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie. nasekade po svetot. kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot.42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. a drugite bile patuva~ki lekari. .

osobeno vo Rim. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. ogan za sterilizacija na instrumentite. provetruvawe. mu go stvrdnala jazikot. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- . bolesta po zemja se {iri preku vozduh. bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. Topla voda. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. familijata i narodot. pripravena od bilka. Principot bil ist. Normalno. ~isti krpi. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot.MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. U{te pove}e. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. Taa gusta `olta te~nost. kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. sè bilo podgotvuvano.

so nas. Carski lekar se stanuva. lekarskite ordinacii. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. pred sè od. Bolnicite. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo. ra|aj}i heroi i carevi. da mi ja iscedele „lo{ata krv“. poln dvor vnu~iwa. najsposobniot ~ovek. naj~esto ov~ari. za da mi se zalepat pijavici. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. ima{e sekoj den rabota. lekarska familija. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. od naju~eniot. Muzite. Dedo mi. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. kade {to le`ea bivoli. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. Apolon vo oro so Muzite .

Patroklo go le~el Ahil. Odisej. Agamemnon. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. sestrata na Dioskurite Plejadi. muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost. a yvezdi na neboto blizu do bogovite. Ahil. Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. Patroklo. Okolu. Ahila go le~el Mahaon. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. Ahil Odisej . Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron. sinovite na Asklepio. Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi. Paris -Aleksandar.

Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. . Pavzanie. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. lekarska {kola i medicinska praktika. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar. Mikencite ne se Ahajci. Asteropej i Hektor. najdolgo odr`ana.46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. dedoto Mahaon. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. Isti lekari le~at razni kralevi. Ahil. Makedonsko kaj Menelaj. Odisej. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. pradedoto. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Tamu.. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. vo palatite na dedo mu ja zazdravile.. Arhelaj I. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. Orest. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija. Aminta III. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. tatkoto Nikola. Evrop. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci.

vo IV-tiot makedonski vek. Filon i drugite lekari. imal svoja {kola kako i Filin. lekovite. go te{el. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej. pokraj Teofrast i Menon. u~enici na Aristotel. obyrni se na uspesite na bitkite. Herofil od Hadlkedon. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. Serapioni.Aleksandar toa go pravel i vo falangata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. le~eweto kako farmacevtsko znaewe. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. kako Heraklid od Tarent. si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka. koj se vikal Misir.“. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. Nivnite spisi za bilkite. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. Ptolomej go le~el Hrisip. Apolonie od Ki- . Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika.

Filon od Larisa. . Kratet. Hr. Apolonie od Pergam. pr. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. medicinata. pismo. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. Dioklo i drugi lekari. Marko Avrelis. Eurget. Erigon. Toa se carski lekari Galen. Soren. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. Kalimah. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. Tie bile: Teofrast. Heron. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka. Od Aleksandrija ne samo medicinata. Arhimed. a vospituva~ Nikola. lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Eratosten. Aristarh. Zenodot.bogot na medicinata.48 Angelina Markus tija. Aristofon. Za vremeto na Neron. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Tuka se {koluvale Evklid. prosveta. astronomijata i drugite nauki. se prenele imiwa na rimski bogovi. ni farmacijata ni medicinata. Apoloder. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik. Hilen. Komod i drugite imperatori. Ptolomej. Eadem. no ne se izmenilo imeto na Apolon . Trajan. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura.

kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva.HOROSKOPOT .MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot. Hipokrat znael za brojkata 12. toa e zodijakot i horoskopot. Potoa sogledav. Dioskurite vo bliznaci. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite.. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. Asklepio so zmija. Uf! Pa. kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci . Heraklo so lavot..

360 crkvi vo Ohrid. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. 12 saati na denot. Vozdu{niot pritisok. Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot.. site si na{le mesto vo soyvezdieto. brojkite. bikot. Taka mislel Hipokrat. kako sekundi. 12 godini na detstvoto. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. lu|eto. astronomijata. hidrata. Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. Toa se 12 znaci na zodijakot. Mesecot vlijae na plimata i osekata. son~evata toplina. astrologijata. plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe. veterot. kako denovi. Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. Posjedon kako vodolija.50 Angelina Markus mesto vo mitologijata. vetarot.. Znacite. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot. 12 meseci vo godinata. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. Lavot. astrologija i proro{tvo. naukite. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. Niv im bila jasna brojkata 60 . Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. religijata i kosmosot. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. 12 apostoli. zakonite.kako minuti. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. do`dot.

Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk. Eve gi tie zodija~ki znaci. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost.makedonskiot najgolem simbol. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. od neboto i od Sonceto . . race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. srce ramewa. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. bukvi. zlatno runo Sveta sila. pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. Najgolemite proroci Apolon. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. ogneni. za sre}a i zdravje. vodeni.

Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. astronomi. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. Arstej. Dioklio i dr.52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. . Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. Rufo. Na Hipokrat i na carskite lekari. izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. geografi. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici. Sobiraweto na iskustvata. Galen. Edno ~udo lekari. matemati~ari. Toa se lekarite Soren.

Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. da sproveduva fizikalna terapija. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. . Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto. Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. Niv gi imalo mnogu pove}e. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim.HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari.

200 g.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen. da napravi enciklopedija za medicinata. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika.) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. Carot Julijan go pottikna za Rim. izmeneti. Tamu bil mnogu cenet. . Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi. od delata na Hipokrat i Galen. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. Galen umrel vo 200 g. dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. Klaudie Galen (vo 129 . Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod. isto kako kaj Hipokrat. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi. Ne izdr`al dolgo. Kako vo filozofijata. ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar.

Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. okolu 1000 g. se osvojuvaa zemji. drevnata makedonska medicina. Karija. Na istok. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. Avicena. Posveteni dela. Kapadokija. Site ovie mesta vo Bitinija. posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. magiite. kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. od Ermenija do Aleksandrija. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava. Pergam. Avicena. Makedonskite {koli od Pergam. Efes. . Takvata medicina se koristela i do XIX vek. go koristel Aristotel za islamot i Koranot. duhovno o~istuvawe. pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo.lekar. Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. Kilikija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . od novata era.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani. bilkite. Semejstvo na bogovi od Olimp . vo Lihnida. {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi. so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. vodata. Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. barabi. Zemjata. so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata.MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. vo Stobi. vo Stibera i vo site prastari gradovi. eretici. tradiciite. }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata.

Erusalim. bolnici. se osloboduvaat zarobenite. go narekuvaat Vizantiski. svetci i angeli. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. Oslepuvale. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. Hristijanskiot period. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. negovite apostoli. Vo gradovite Aleksandrija. tamu ja rastovari svojata . Tamu sopre Makedonskata kultura. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. manastiri. liceumi. Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. Familija na bogovi. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. Solun. otsekuvale carski i narodni glavi. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. voeni {koli. samo da ne bide Makedonski. Carigrad. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. konaci. carevi. kako Noev kov~eg. carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. Go raspnaa Isus Hristos. [to krv proleaja Makedonska. Makedoncite. Toa se tri periodi na istorija. nauka i umetnost. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. sve}nik i edna tora. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. Ohrid. [to izgubija Evreite? Edna masa. {koli na apostolski propovedi. Pergam. kako {kolite vo medicinata. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto.

naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. so poddr{ka na dvorot. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Konstanca. Oslepuvani carevi. voda~i. Posegaat vo svetlinata. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. a dopiraat i do na{ive dni. pustinci. Sami se {titime. vojnici. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. Aleksandrija. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . Vo toa vreme. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. So o~i se gleda. pismo. Makedonci. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. Skopje. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. so makedonski imiwa. kako {to pravat i sega. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. narod i fosili. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. Toa go stori vo Carigrad. ma~enici. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. majkata carica Elena trgna.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

Toa bila malarija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. bosilekot. povredi od skr{enicite. sipanici. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. renot. sloevito kultno mesto . pelinot. drevno. kila. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. treska. lipata. irisot. Go poznavale afionot. „svetata bolest“. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. drenot. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi. kukurekot. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. borot. paraliza i drugi. javorot i se razbira vinoto i medot. vrbata. glogot.

lekar. Kliment i Sv. kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. pismo. pisatel. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. Kliment. crkovno peewe. so svoite u~enici i . Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. Duhovnost. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek. agronom. Naum. Oltar na Sv. freski.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. u~ili{ta. da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. pedagog. Crkvi. So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. rezbi. manstiri. Kliment i samiot lekar. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. bolnici. Toj e prosvetitel.

krstilnica. Sv. po imeto na majkata na Konstantin. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Gavril Lesnovski. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi. Naum. so kanali. Klimentoviot sopatnik. teatar. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. Prohor P~inski i Ivan Rilski.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. Pantelejmon na Kliment i Sv. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. ogradeni so yidini. . ^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena. rotonda. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. Nivnite dva manastira Sv. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica. Nasekade se slavat monasi isceliteli. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot.

Pantelejmon . Naum Sv.68 Angelina Markus Sv. Kliment Sv. Kuzman i Damjan Sv.

slepi i nemi. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis. motiv od freski niz makedonskite crkvi. Naum. Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod. Vo XIX vek na freskata od Sv. instrumenti i kutii za lek. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. Da se naslikaat bolnite od sipanici.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. Nikita vo Bawani. . so knigi. Damjan. Kliment. od paraliza. lekari svetiteli. Pantelejmon.

kori. semki. plodovi. Od bilkite se koristele listovi. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. . Novi bolesti. Preselbite na narodite. mutacii. obrazovanieto. tuku i za svetskata medicina. infekcii ne demnat nasekade. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. vo lekovi. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. Damjan. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. minerali. informiranosta. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. se organiziralo le~ewe. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. vo higiena. kiselo i gor~livo. cvetovi. osvojuvawa na teritorii. koreni i sè {to e slatko. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti.70 Angelina Markus simbol na sleposta. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. vodi. Pred sè naukata. kako lekoviti trevi. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. donesena od axilak. Krstonosni vojni. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. Kliment i niza drugi niz celata zemja. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. Se {koluvale lekari.

Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe. Kopernik. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame. Specifika na svesta. na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. Na primer. ne zavisi od nego. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite. sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. Ne im e dadeno na site isto. od nas zavisi. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto. na umot. deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. sogleduvawe. ne treba da se dvoumime. na dobroto. Ednostavno. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. so medicinata. nekoi za ni{to. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. Koga Ajn{tajn. so religijata. Wutn. Nekoi se rodeni za ne{to. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost.

Bolesta. mozaicite. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. obredite. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. slaveweto. le~eweto ili slaveweto. freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. {to e prvo {to istovremeno. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. bistite.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. medicinata. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. I ne znaeme {to e postaro. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. kultno mesto i hramovite niz Makedonija. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. igra. . amajliite. Znaeme deka celoto pleme slavi. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. pee koga bolniot ozdravuva. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki. zdravjeto. terakotite. umetnosta. ili ume{nost. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. ukrasuvaweto. Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe.

angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini.

Vrska so narodot i naukata. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. generalite i borcite vo angeli. Pergam. Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto. crkvi. Pri~est. sliki.. ikoni . {koli. Aleksandrija. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. rezba. mozaik. Ohrid.freski so makedonski likovi od narod vo vojni. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. Pela. govor. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. muzei. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. svetlina. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. Carigrad. Pee molitva. umetnosta i bo`estvata. Kako na{i- . Duhovno ~istili{te. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. Leb i vino. narodot vo 40 ma~enici. peewe. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. Sè e smiruva~ko. Ege. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. Makedonski kultni mesta se Dion. scena. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. Herakleja. gusto zbieni nasekade okolu nas.74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. stadioni. medicinata. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car. bolnici i grobovi. Skopje. vo isceluvawe i veselba. Arhitektura.. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli.

vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. ne mo`at da se izdvojuvaat.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. vojni. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. Sv. le~ewe. vo Aleksandrovata imperija. Pantelejmon. rezbi. zografi. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno. Kliment. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. nema nikade po svetot. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. Markovite juna{tva. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. Temite so gradbi. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija. hristijanite. carevite. astrolozite. Vo Trojanskite vojni.. \or|ija. vo Filipovoto carstvo. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. Filozofite. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. site ubavi. Konstantinovoto pokrstuvawe. Justinijanovite tvrdini i zakoni. Do niv se ispravile Kuzman. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. lekarite. Damjan. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. Sv. kako nivnite prethodnici Dioskurite. Dimitrija. vajari. freski. so takva trajna sve`ina i ubavina. zdravi. vo Aleksandriskata nauka. zaedni~ko . so {tit i kopje. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. na Hristijanskoto mesijanstvo. Gavril..

da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. umot i svetosta ve~no nè {titat. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni. zdravjeto. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. odbranite. vo Hristovoto vreme. sonceto. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci.76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. . Imeto.

najva`no od sèe samiot ~ovek. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. meteori. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. beliot ~ovek. vodata. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe. od Evropa pretstavnik na belata rasa. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. od tri razli~ni mesta. od tri kontinenti. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. Zemjata. otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. Makedonecot. ^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti.PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. . Sepak. na svojata prva i najstara civilizacija. ^erepot od Petralona. Predimstvo na materijata ili duhot. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina. vodata. ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. od Makedonija. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite. pred potopot ili pred Atlantida. Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe. . zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma.

Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. Neskrotlivi xinovi ne drmaat. bliski do prirodata. ete ni katastrofa. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. karpite. atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. Nè ~eka obemna rabota. oru`je. Mnogu narodi. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. kontrola na neboto. motori. klonirawe i sètoa so umot i svesta. Sozdava sintetika. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. kanali. lovi i uni{tuva. . na prvite lu|e niz Makedonija. ezera. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. po{umuva. I najmalo pridvi`uvawe. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. zemjotresi. vulkani. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. sateliti. Gradi gradovi. za mnogu arheolo{ki naodi.80 Angelina Markus Metalite. Uspeh na belata rasa. uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. kontinuirano. atomska energija. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto.

Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme.000 godini. pismo. Naodite vo Govrlevo. eden Bog. Meri Anicin. preku Govrlevo do Halkidik i Krit. Golemata Majka. so eden car. raska`uva za neolitskata ku}a. . Milo{ Bilbija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. vo istra`uvawata za Vin~a. Pretstavuva ku}a. Radivoje Pe{i}. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. gradbite. `iv primer. Vin~anskoto. keramika. tumbite niz Pelagonija. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. Toa se: oblikuvawe na kremenot. grn~arija. Etrurskoto. pe~ati so pismo. so nekolku iljadi lokacii. edna religija za cel svet. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. site gi imame kako kultura od Vin~a. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. sporedbi. prou~uvani od Vasil Iqov. Adamot. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. Arheolo{kata karta na Makedonija. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava. Bo`estvo. Toa se Golemata Majka. nema{e merila. Radivoje Pe{i}. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. Vangel Bo`inovski. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame.

Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. carevite. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. Toa e molitva. Sre}a. Homer pro- . svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. ^etvorna `ena. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. Sigurnost. `ivot i radost. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. Sekoe ra|awe e bo`estveno. bara besmrtnost za ~ovekot. nema usta.oru`jeto. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. Ni{to ne zboruva. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. Vo grn~arijata. pi{uvan na glinenite plo~ki. Proletna. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. nakitena. narodot. Doterana. natavrena. orudijata.82 Angelina Markus @ena. crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. heroite. go slaPrva makedonska bo`ica. Epot za Gilgame{. Rodilka. zdravje. mir. Gleda i slu{a. Zdravje. Krikot ne e pla~. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. obi~aite. Taa e trudna. Pokriv so sonce.

Zatoa do denes .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. planini. legendite. Apolon. muzite. Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. klepawe na orudija za rabota i odbrana. grad dr`avi~ki. mitologijata. koi {to namesto da proizveduvaat. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs. Heraklea. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Slaveweto na plodorodieto. reki. ezera i ridovi. plodorodno. Herakle. metalokovawe. vinoto. Dion. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. Toj premin od lu|e vo heroi. Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. Samotraki. dr`avata. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. `itoto. vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. Hera. Teba. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. dolini. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela. prisvoeno. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot. narodnite obi~ai i veruvawata. Makedonija so kontrast na poliwa. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. Atina. Delfi. Afrodita i mnogu drugi boginki. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati.

Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Vistinskoto. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi. kako vo svoite edinstveni mozaici. Makedoncite pak vo svojata mitologija. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. Zevs. misteriite. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. Asklepio pomagal so cela lekarska familija. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Koga se le~el. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. jazikot i veruvawata. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. vojuvawe. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. kako {to `iveel taka gradel. zdravjeto i smrtta. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. se borel. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. Jasno e kako ritualite. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto.84 Angelina Markus im e ist folklorot. Toa ne e asimilacija. Apolon. Taka. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. Koga igral na oro se fa}al so Muzite.

Paralelni svetovi. Damjan i Kuzman. apostolite. Ima u{te mnogu bra}a. tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. tvore{tvoto. son~evata energija. Kiril i Metodie. Aristotel. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. od praistorijata do deneska. lekari. rezbarite. Plejadi Kastor i Polidevik. Toa se bliznaci. Pa. Hipokrat. poznati vo svetot. Kliment i Naum. rodnini. bra}a. tie pomagale. Takvi se Petre i Pavle. Zaedni~ko im e pismoto. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. filozofskite {koli.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite. So ista namena se i bliznacite Dioskuri. Makedonskiot svet narod. site slavni lu|e od Makedonija. podu~uvale. ikonopiscite. le~ele. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. le~eweto. Bliski so prirodata. medicinata i makedonskiot narod. od Biblijata. Bogovite. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. duhovnosta. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. Familii na Asklepio. sonceto i lu|eto. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani.

Kiril i Metodij Sv. Petar i Pavle . Imalo i ima graditelska tajfa. prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. elenot do nea. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe. proro{tvo i isceluvawe. Sv. rodeni od Leta i Zevs. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. plodorodie i talkawe niz {umite. skulptura. na rezbari. Taka Artemida so lakot i strelata. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa.

Negovi simboli bile lovorot. Bogovite na Makedoncite ili obratno. pod Olimp. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. le~eweto. Aristej. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. delfinot pokraj lirata i strelata. orelot. Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. neboto i moriwata. ukrasuvaweto. Na navreda reagiraat so odmazda. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri. treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael. Zatoa. a Leta samo dve. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. rodnoto mesto i na muzite i bogovite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. Asklepio. lebedot. Taka se . isto kako i kaj lu|eto. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. svetili{tata. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite. muzikata. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. Site ja nasledile ubavinata. isto kako i kaj lu|eto. Toa se Orfej. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. heroite i carevite. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. vo Makedonija. Posveteni mu bile {umite. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. ~avkata. Lin.

le~ewe. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi.88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. menadite. kako i na Apolon i Pitija. loza na narodi. kako {amatizam. mozaici. teatrite. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. bog na proslavite. Piele i Orfej Dionis . freski. Bezbroj statui. horot. kako loza na bogovi. loza na carevi. Takov e i Dionis. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. Silen. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. vinoto i lozata.

Heraklidi bil povrzan so rodot. Praznici za bogovi. Polubog. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost. Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav. gi zadavil dvete zmii.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto. heroj. svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi. ja ubil hidrata. Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog. Lakot i strelata. car. Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. vo site godini. predok na Makedoncite . stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. Herakle. heroj so nenadminata sila `iHeraklo .

Odisej. site hrabri lu|e. (so brakovi od zemni lu|e). Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. Taa. Heraklo. Apolon tuku i so Ahil. Plejadite. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. za da se preseli na neboto me|u bogovite. me|u Makedoncite. kako Argonauti. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. se bogotvorat. heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. za da bidat pobliski do lu|eto. Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. La|ata. Pelej. kako takvi gi slavime. Interesno e {to . imale iscelitelna mo} i mudrost. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. bogovi i carski drugari na Jason. Telamon.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. kako zamki. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. od vozduhot i od ognot. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. Dionis. zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. prorokot Mops.

Negov tim ili tajfa e celata negova familija. poznat kako lekar i bog na medicinata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. Panakeja poznata po toa {to le~i sè. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa. Hieron go nau~il da le~i so trevki. sinot na Apolon i Koronida. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot. Asklepio. naukite. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. filozofijata. Toa se A{vini. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. a Lako go izrazuva samoto le~ewe. dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. Makedonija kloni kon realnosta. zdrava. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. Ubava. Koga se ras~ulo za negovite spo- . gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. Zaedno se vozat po neboto. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. Akeso e lek. isto taka e pridru`nik na tatkoto.

92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost. go usmrtil Asklepio so molwa. Hr. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. deka le~i od bolest i rani. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva. vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. Od Epi- . Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. {to go pomagaat le~eweto. doa|ale lu|e od sekade. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija. kako ku}ni zmii. Vo IV pr. bez uspeh.

so Kadmo. otkolku po kopno od severnata strana. Filipi. Recepti. so Heraklo. Atina go ~uva kako makedonski kult. Stobi. Stibera. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. bolnicata. Zmijata se r’vela so Zevs. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. No`ici. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. Sv. {to gi podigale makedonskite carevi. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. Herakleja. pati{tata. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. mevlemi i napivki. Vo tie svetili{ta. pinceti. sadovi za lekovi. do kaj {to `iveele Makedoncite. kako {to napravi Aleksandar. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. Zmijata so zastra{uva~ka energija. nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. zdravje i sre}a. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. seto toa i toga{ a i sega e isto. Site apteki vo svetot go koristat . skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. palatite. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. so iljadnici godini se sobiraat lu|e. so Apolon. stadionot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. instrumenti. Lihnida. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. prespivaat. Teatarot. igli. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. seto toa.

tie se dve {ini na ista pruga. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. ni mnogu daleku ni mnogu blisku . ranetite. {to na bo- . Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija. po sovet na Sibilskite knigi. nesre}nite. Vo su{tina.to~no se znae {to e na medicinata. zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. pr. bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio. svetiot bibliski narod. Lekarite go uspale so opium. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. „Eden ~ovek onemel. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. Hr. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. Ramnote`a na duhot. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. na Makedoncite. kade {to vladeele bogovite. So denovi le`el vo Asklepijadata. Higienata be{e spas. Asklepio go slavele kako Eshulap. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g.

Posvetenosta kako pokrstuvawe. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. so blagoslov za dobro zdravje. Toa e koga se ra|a ~ovek. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. razli~no se do`ivuva. Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. a ponekoga{ do religiski rituali. {to zavisi od lu|eto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. Artemida. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. kaj site narodi. nafora i vino. zaboravja}i na Ahilovata petica. preku mitologija do religija. Dionis. Aksion–Osna`uvawe. Apolon. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. Slepite ozareni od svetlina se isce- . kako teorija i praktika. pa veselba i na kraj uteha. Izborot e sloboden i nepre~en. kako medicinski termin ostanal vo naukata. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. Heraklo. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Toga{ e potrebno kr{tevawe. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. Postot {to zavr{uva so pri~est. Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. Dioskurite. koga pravi svadba i koga umira.

Se rodilo dete so bo`ji znak. Bogovite. 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. angelite. lekuvaweto. lekari isceliteli. hramovite. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej. Pantelejmon. pri~esta. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi .96 Angelina Markus luvaat. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. Gospod. pravoslavnoto sve{tenstvo. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. rabotata na apostolite. Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi. isposnicite vo crkvite i manastirite. svetli mo}ni. ^udata na Hristos. beli. @ig ili tetova`a. Kuzman i Damjan. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. svetcite.

na polski toa zna~i plo{tad. Proro{tvata. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. bolnica i grobi{ta. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. Hramovi. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. Lu|e spored kosturite. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija. Hr. i instrumenti. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi. {koli. rotonda. kletvite. teatar. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. Vo vremeto na Sv. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto. Klimentovite 3. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. go zapira krvareweto. so baziliki. koj znae po koj pat. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. Homer. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- . gradbi i mozacii. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti.

sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. . tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. ubla`uvawe na bolkite. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. ne samo niz opisite na Homer.

medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. svetcite i lu|eto. Ili Kiril i Metodij. regeneriraweto. Semejstvata na bogovite. na muzite. Reinkarnacijata. duri sega se ostvaruvaat. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. . kloniraweto. kako i so medicinskoto isceluvawe. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija. Go jadat srceto na voinot za sila. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. Glavata na Gorgona se regenerira. Od rebroto e sozdaden ~ovek.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat. celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. sli~no na ~ove~koto. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. Kliment i Naum so pismoto v race. znaewe da poseduvame. nagovestuvani so iljadnici godini. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. na bo`estvata. transplantacijata. sè podobro zakonite da gi znaeme. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. transfuzijata. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame. Borcite ja pijat krvta na `rtvite.

\or|i Sv. Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto. crkvi i gradovi. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. Dimitrija . slavi. Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. za{titnici i patroni na imiwa. blagovesnici. Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv. Isceliteli.

pr. Heraklo bo`estva so lekarska darba. • Tesal. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. Polib. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. pr. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. pr. pr. • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. • Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. • Aleksandrija. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. . makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. Hr. Hr. Hr. • Muzite . carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. Hr.OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. Hr. Orfej.darba za umetnost • Dioskurite. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. Filon. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. • Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. pr. • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek.

episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. do rimsko zavladuvawe. • Justin I. po Hr. Nikejskiot sobir. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. medicina i vera. • Carot Vasilie. . • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. Ber. tvrdini. • Filip. • Sv. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. Ciceron. Soren. • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. do III vek na novata era. Aleksandrovi generali. Seleuk. ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. pr. Antioh. pr. Neron. Galen. pr.102 Angelina Markus • Pergan Antioh. Aplonie. Hr. Nikola. Komod od I v. Justinijan i Justin II. Trajan. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. so izgradba na gradovi.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. •Apolonie. Mirko. Heraklid. lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. site od Taor. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. od Skopje vo V i VI v. Hr. Sofija remek delo na ktitorot . Avrelis. Hr.

• Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti. Makedonec otkri DNK. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot. tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica . • Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata. • Andreja Mitkovski . • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. presadi otkinata raka • Vo SAD. • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite.hirurg. kako nov Apolon.

.

pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. t.Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul. otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat. i samiot sorabotuval so lekarite. go prepu{ti svoe- . „Kritobul. a pri najte{kata rana. Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti.Aleksandar. kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. Sporedbeni `ivotopisi . bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto. po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh. e. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. ispla{en od ranata na carot. Carot. vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. 8). Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. so glavniot hirurg Kritobul.

mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. psihologija i logika. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori. 1993). koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci.tu go otrul ovoj ili onoj. tu go sovladala malarija. kako {to mu be{e uka`ano. smetaat nekoi na{i lekari. Taka. ranata be{e ras{irena i. a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost. Ruf. vo sedmiot den od opercijata. „Istorija na Aleksandar Makedonski“. koga be{e izvadeno ostriloto. Spored opisot od K.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. prele`a sovr{eno nepodvi`no. nema za cel da ja raska`uva istorijata. 25-28. kniga 9. no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. „krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. glava 5. tu se isto{til od piewe. Vo vero- . bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. pod {ator. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes. so najmoderni sredstva i lekarstva. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. za bolesta od koja po~ina Aleksandar. profesor po filozofija. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. za sovremenata medicina. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. Na primer. K. se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv.

a na sedmiot po~inal. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . brat na Aleksandar od druga majka. Spored opisot. no nikoj ne padnal bolen. kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. prv poso~i na eden opis na drogiranost. pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe. a padnal v postela po edna sedenka. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. Plutarh. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. od aspekt na eks-inspektor po droga. Arijan.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. stana zbor za negovoto ime. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. Stamen. Hr. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. na koja se pielo vino. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. cvrsto. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. Timotej. vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. koga imalo Stefan. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i. Zna~i.

a preku nea od jugoslovenskata. se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. Neodamna. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. na duhot). kako diplomiran filozof. ^ovekot. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“. na{iot edinstven istori~ar. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. e. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. spored propi{anite metodski edinici. akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli. inaku. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. t. so svojata kniga „Makedonski jazol“. ~len na MANU.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. srede MANU. Ve~erta. a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. energija. na pra{awe . Aristotel i plejada drugi. nauka. nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). mestoto i vremeto na `iveewe. Demokrit. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. prifa}ani od srpskata. isto taka na MTV. Hans Lotar [tepan. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. zgusnata energija-materija.

Albanija. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. toa se gluposti. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. verojatno za da ne si plukaat . so egejskiot del na Makedonija. kako nagrada. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti. Bugarija. vek. pa i mnogu pove}e. be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. a tie 15 mina graknaa vo smea. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. No. Grcija. odgovori deka toa e romantizam. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. na koe. Aleksandar i nie. Aleksandar i nie. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. so pirinskiot del na Makedonija.

po koi taa e prepoznatliva. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. 18. otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat. dali anti~kite Makedonci bile Grci. no toa vo momentov ne e bitno. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. knigata e uspe{na.04. no bez predrasudi. dali anti~kite bogovi bile gr~ki. se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap. sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina.2005 Spase [uplinovski . Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto. neophodno gradivo za integralna istorija. Taa. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika. sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile. analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk.110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. vro~em. sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla.).

. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci . • Makedonija na Makedoncite .1998 g..2004 g. • Makedonski drevni vrednosti . • Filip II Makedonecot . rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep..2001 g. profesor po filozofija vo penzija. • Poemi za Makedonskite carevi . .2003 g.2004 g. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija.BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus..

Bojaxievski .2001 g. Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev . Kosturski.Koga sonceto be{e bog 15. Poemi za makedonskite carevi . Makedonija na Makedoncite . Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3. \uri} .. A. bidi Makedon.Aleksandar Makedonski 17.. Spotot na @an Mitrev.Istorija na stariot svet 9.Slavni anti~ki likovi 14. Markus. 4..Filip II Makedonecot 18. Justin . Biblijata .@ivot i misli na golemite filozofi 16. Leksikografski zavod 2. 21.Filip II 11. Po tragite na slavnite Makedonci .. K.2003 g. Homer . Markus . M. Laercis . Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g. Kosidovski . S.Noviot Zavet 5. P. Mi{ulin ..Ilijada i Odiseja 7.1998 godina. P.Makedonski drevni vrednosti . Popovski .Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija.2004 g. Popovski . J.Bo`estvena medicina 6.Poetika i Politika 8.. Plutarh . Korvisi~ .Istorija na elinska umetnost 13.Filipova istorija 10. Stankovi} . Balaban . Aristotel .Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi. 20. Osvald . Bidi svoj. 19.LITERATURA 1.Gr~ka i rimska filozofija 12.

.......................................................53 Medicinata i hristijanstvoto..........................43 Horoskopot medicinska astronomija.............................................................................................................................59 Medicinata i umetnosta...................................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina.................................................................................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim.........................................................................................17 Makedonska carska medicina.............................................40 Makedonski carski i patuva~ki lekari.......................105 Bele{ka za avtorot................................................................................................................7 Makedonska drevna medicina..................................................................................................................71 Prapo~etok .............Arhe.................................................................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli........................SODR@INA Predgovor...................................................................................................................................................................................111 Literatura.......................................................................................................................................................................................57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri..............................................................................21 Hipokratova zakletva...........................................................................................................................101 Recenzija.............................................112 ......................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe..................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful