ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

na semejstvoto. Angelina . na sorabotnicite.Blagodarnost na @an Mitrev. prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. moite u~enici.

Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to. jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo. Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. me nabquduva{e. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. Svekrva mi Dusja Baranovskaja . Za vreme na studiraweto. Koga se oma`iv vo ruska familija. docent. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg. Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ .ne znaev da se spoznaam sebe si. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- . Deteto raste{e. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. specijalist. zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“. Sekoja profesija bara cel ~ovek. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti.Markus.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. ja sretnav medicinata doma. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot. doktor na medicinski nauki. spored umorot na doktorot doma. Mi doverija gri`a za nivniot sin.

na{. osven od svojot grad. kon rodot i ~ove{tvoto. Makedonec. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata. }e do`ivee i lo{o i dobro. vo Makedonija.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. }e istra`uvame. @iv ~ovek }e vidi sè.6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den. eden lekar. Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe. ]e sorabotuvame. Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade. Eden den razbrav deka eden ~ovek. Avtorot . eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. Po evangelieto na Marko. Patuva so Filip II . }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava. od svoite rodnini i svoeto semejstvo“. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite.

u~enici. na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. apostolite. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. Vo Neolitot. u~itelite. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite. trgovija. kralevite. sè poslavni eden od drug. u~iteli. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- . narodot.NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. {koli. Sve{tenicite. pravi kosmpoliti. ^ovek do ~ovek. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. Taka e od predistorijata. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. Makedoncite ni{to ne pravat sami. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. falangata. se otkrivaat mnogu podatoci. bliznacite. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo. Na tie nepregledni prostori. rodninite. Do niv se bra}ata. Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. filozofite. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava.

teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi.8 Angelina Markus zofski {koli. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite. Tamu se {irela filozofijata. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii. Parmenid. medicinata. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. Teba. pismoto. Kabul. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Elejska {kola Ksenafon. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. sobranija. umetnosta so golemo vlijanie. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. dramite. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. Heraklit. Filipi. Heraklidi. Pela. Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. Antiohii. Anaksagora od Efes. Demokrit. Iskander. istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. Kandahar i Apolonija. medicinski. Taka. . na primer. Vo IV v. niz cela Evropa vo zamoci. pred Hr.

Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. I samiot Aristotel se rodil. od site profili. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan. poto~no za kralskite drugari na Aleksandar.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade. niz site makedonski gradovi. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. {to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija.dr`avi~kata. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. a podocna i od Aleksandar. i tatko mu bile carski lekari. `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II. so voinite i so narodot. . Kralot rakovodi so svetili{teto. dedo mu. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici. pradedo mu. pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. So generacii Aristotelovite pretci. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo.

sam. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo. na koi u~itel im bil Aristotel. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar. ~esto ograbuvani od atinskite mornari . Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. Olint. koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela.pirati. Aristotel. gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. prenesuvani od najrana . Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu. Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz. gradot na majka mu i Stagira.

Da se vidi koe so {to e srodno. Artemida. tatkoto na site nauki. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. Demokrit. vo sekoj carski grad. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. Empedokle. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. . Orfej. Asklepie. Aristotel bil odli~en organizator. Im pomagat familiite. Drugari mu bile generalite na Filip. Filip II i osobeno od Aleksandar III.tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. Herakle. filozofijata. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite . gradele biblioteki i {koli. Heraklit. u{te na prvata stranica. Makedoncite ne rabotat sami. etikata. meteorologijata itn. Perdika III. biologijata. estetikata. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa. prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. logikata. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. laboratorii. Pitagora.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. fizikata. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. drugarite. Vo site u~ebnici. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija.

se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela.12 Angelina Markus Organon . Ednite imaat kosmolo{ka problematika. Gi sobral. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. drugite antropolo{ka. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot. Se pro{irile do Rim i do [panija. sè za bilkite. Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . Aristotel pred sè e filozof. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni. Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. receptite. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega.sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. preku renesansata ni se vratile nam. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija. brojkite gi izrazuvale predmetite. lekovite. deneska. Stilot. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi.

u~enicite po {kolite i borcite vo falangata. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. od dedo na vnuk. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. vo prirodata. {to so takov na~in na `iveewe. familiite na carevite i familiite na narodot. Aristotel i Hipokrat. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite. familiite na muzite. op{testvoto. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli. Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite. taka `iveele tajfite. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. familiite na Asklepio. stilot i metodot na nivnite dve {koli. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. . Ej. Makedonecu `iv i zdrav. Toa e makedonskiot narod. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. Nikoj ni{to ne ti mo`e. Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija. ja prezema duhovnosta niz generacii. I koga si sam so tebe se site. ~ovekot i misleweto.

Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot. izrazena preku negovata filozofija. Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. Eterot ovozmo`uva dinamika. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Ne postoi problem. . na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. vodata. Dvi`eweto kako usovr{uvawe. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. vozduhot i oganot. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen. `ivee i misli. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. dvi`ewe na sè postoe~ko. kako osnovno bitie.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. kompleten. vo bilo koja sfera na `iveeweto. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. su{tina na svetot. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. kako {to e i Makedonskata dr`ava.

Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. Aristotel kako carski drugar. Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma. Antropologija–~ovekot. Od edna strana. Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. Gnosologija–racionalno spoznavawe. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. materijalno. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. fiziolo{ko i mislovno bitie. ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina. taka i teoretskoto i prakti~noto. Toa e filozofija . op{testvoto. su{tina postoewe na materijata. logika. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. Od druga strana. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem. du{a. dr`ava vlast. kako carski filozof. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie.

lekuva. Logoto e nauka i medicina. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. pr. Logikata. organ za mislewe. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. a medicinata poprava. Taa e prva nauka na Aristotel. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. teatrologija. kosmologija. Zoologija. Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci. fiziologija. osoznava. etnologija. . Naukata otkriva.16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. biologija. nauka. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. poim. antropologija. Logija e zavr{en slog na site nauki. psihologija. ogan.. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot. Hr. site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon. farmakologija. zbor. podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi.

umiraweto. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. Opiumot blago go opival umot i pri . Gi nema tie sre}ni vremiwa. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. baja~i. za hrana. gleda~i. Tie izvori na gnev i omraza. Izumrele civilizacii. na krvna osveta. ~ovekot u{te pove}e. narodi. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. Opiumot. pretska`uva~i na sudbinata. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. za nadmo}. Prirodata go pravi svoeto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. bilkari. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. Korata od breza ja koristele kako aspirin. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. se vra}a vo drevnosta. da go ~uvaat mirot. na me|usebno ubivawe za teritorija. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto. Puknuva meur od kosmosot. lu|e od site rasi. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. penicilin. koristi alternativa. Medicinata ne e tolku silna klinka. Vla`nite grnci fa}ale muvla. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. prisutni se i sega. Vrie kotelot. bogovite se umorile ili ne napu{tile. bu{ewe na ~erepot.

od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata.18 Angelina Markus poroduvaweto. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- . Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta. kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v.

Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. sekoja novina brzo se prifa}ala. site carski lekari vo falangata. Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. . Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. Drakon i zetot Polib. Kako {to i Asklepio so familijata. sinot Tesal. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija. nau~en trezor na makedonskata kultura. Site golemi lu|e. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti.

20 Angelina Markus .

`iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. Hr. pr. roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- .Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g.

Aleksandar IV. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. Tasos i po gradovite Abdera. Pitagora. Pela i nasekade gradel bol- . go poznaval Sokrat. Arhelaj. Larisa. Knid. Hr. kako Demokrit. Sokrat. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Drugaruval so Evripid i Agaton. Anaksagora. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. Ptolomej XIX. {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. Kleopatra VII. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot. Demokrit. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. pr. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. kade {to mu bil na gosti vo Abdera. Empedokle. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo. Hipokrat patuval po ostrovite Kos.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. Aminta. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Hr. Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. Protagora i mnogu drugi proterani. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. Konstantin XIII. Heraklit. kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V.

negovite u~enici Menon i Teofrat. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. carevite. Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata. heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. Pred sè Aristotel. Bogovite. potoa . Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. tajfata. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. Mnogumina od nau~niot svet. freskite isto taka se dol`i na timska rabota. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. mozaicite. se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera.

artefaktite. okolu golemite carski gradovi. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. Vo Aleksandrija. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava. Anaksagora. Tie vlijaele na negovata medicina. vo makedonskata nau~na prestolnina. kako patuva~ki u~iteli filozofi. . kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. so me|usebno vlijanie. Site tie pominale od Skitija. Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Soren. Egipet. na pomalite naselbi. Demokrit. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. Egejot preku Makedonija do Sicilija. metodot i sodr`inata. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat.24 Angelina Markus Evratosten. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. Pitagora. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite.

Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata. Hr. Kosmi~kata sredina. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi. le~el i ostaval prira~nici i recepti. Filozofskiot stav za kosmoHristos. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. . patuval. stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite.bila dovolna pri~inata za bolesta.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. podu~uval. koni od prirodata. IV vek pred me.ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi. koja neodamna e otkriena od arheolozite. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. Ja prou~il „skitskata bolest“ . Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto.

go inspirirale vrz istiot princip. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa. da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. nivnata avtenti~nost. Toa voop{to ne mu na{teti. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi.26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. istorii na bolesti. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. poznata kako zakletva. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. celta. So golem mlade{ki `ar. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. raznebiteno. zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot. poedine~no. vremeto. lu|eto. {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. vodata i zemjata“. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. kako vodata za ribite. I ne otstapil vo toa. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. So vozduhot . Vo edna druga kniga. kodeksot za medicinski postapki. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika. Ni{to ne smee da se prima izolirano. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. Negovite prijateli filozofi. vo koi ima bele{ki od praksa. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka.

zbieno mislewe. koristewe . Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. Vlijanieto na okolinata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. bitno vlijaat vrz zdravjeto. no}noto slepilo. Dietetika. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. godi{nite vremiwa i vetrovite. definirano. Lakonika. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. narodnite obi~ai. Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. Prognostika. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. atmosferskite priliki. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto.

Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata.28 Angelina Markus na ja~mena supa. so eden zbor. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. zavoi. instrumenti. ramnote`a na hranata i aktivnostite. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija. sè od hiruru{kata tehnika. medicinski spisi. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi. smiruvawe so lesni ~aevi. vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija.

kako viweta.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari. posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. temperatura. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“. Sofistite. Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite. vlijanie na vremeto i starosta. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija. Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . se zboruva za pulsot. Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija). materijalistite.. na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. Se zboruva za vaskularniot sistem. „Iskustvoto e prevrtlivo“ . Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. utvrduvawe na bremenost. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela. kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. Zatoa na .moto. prognostika. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. pod vlijanie na Heraklit.znaeweto e trajno. sosema stru~no obrazlo`en. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto.. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot.

Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. prognozata se sostavuva. kako koskite. ~uvstva. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. muskulite. nedeliva od prirodnata okolina. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. Centrite za mislewe. u{te od predistorijata. slezinata. Nemalo sekcirawe. kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. `elbi se vo mozokot. a osetite.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. {to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. nervite. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. mozokot. no ne i krvnite sadovi. Kaj Hi- . naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski. crniot drob.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. tifus. nekoj od psihi~kite funkcii. malarija. lesna ishrana so supi. facies Hipokratika. tuberkuloza. son~awe. vino. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. mleko. delumno se prenesuvaat na srceto. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. oblogi. zaradi prirodnata toplina. dieta za zdravje. za tri ili sedum dena. sepsa. reuma.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. . mitra Hipokratika. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. no pred se. skorbut. masa`i. cisti. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika. a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. ako bolniot se bori. Bolesta se procenuva so site ~ula. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi. slabi narkotici. meningitis. plevritis. koi vo nekoi vremenski intervali. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. Se koristele bawi. apopleksija. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. paraliza. tetanus. Neo . med. Fizikalnata terapija bila poizrazena. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. Tri faktori: bolesta. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. bolesta }e se sovlada. pu{tawe na krv.

ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki.32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. . moralot na lekarite. za le~eweto i vadeweto zabi. Toa va`i i za stomatologijata. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal. otvorawe ~erep. primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. mestewe zglobovi.

. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija. a kamo li za nau~na rabota. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. Anaksagora. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija. Vo IV v. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar. . i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe. pr. a filozofot e lekar kako Aristotel.. Hr. Odbil da odi vo Persija. Tukidit. I }e go storime toa. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. Lekarot e filozof kako Hipokrat. Mo`eme da gi poso~ime.

od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. vo Makedonija. zetot Polib i drugite. Tuka. da `ivee po Makedonskite prestolnini. vo blizina na Makedonskite prestolnini. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. so sinot Tesal i Drakon. dojdeni da ja prosvetuvaat. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se . Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. Hipokrat go le~el i Perdika II. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. bila makedonska oblast. vo toa vreme. Tesalija. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo.

Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. Filozofijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela. kako sve~en ~in. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska. Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. op{testvenite nastani. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. sè toa poedine~no i voop{teno. takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata. Za da ja znaat site ja prilo`uvame. medicinata. Zakletvata. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. site nauki umetni~koto tvore{tvo. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. .

Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. povikuvaj}i se na svojata ~est. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. rasa. nacionalnost. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat.36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. . politi~ka ili klasna pripadnost. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. Ova go vetuvam sve~eno. vera. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija.

. .. . HIPOKRATOVA ZAKLETVA .. Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}. . .Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam. Panapkeja. isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe.. . na site bogovi i bo`ici. . . pi{uvana 1941 godina..MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie.Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat. . nitu takva odluka }e pomagam.. sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e...Se kolnam vo Apolon.Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel.Deka na bolnite. izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad. negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata. Asklepio. Higieja. kolku {to znam i mo`am. }e se gri`am za nego ako mu zatreba. najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo..

prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa.Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. Vo zakletvata se naglasuva tajnosta. za `ivotot na lu|eto. za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni... znaewe. Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite.Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost. . {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika. toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. lu|eto.. {to ne smee javno da se iznesuva. ... Nema da vadam kamen od be{ika.38 Angelina Markus ... . cenet od lu|eto zasekoga{. So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. slobodnite i robovite. . Apo- . Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. . Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe.. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata.Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa. .

site zaedno. Dionis. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. ubavo graden. Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. Lisip. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. vo medicinata. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. {to spa|a vo Tesalija i Parnas. Site bogovi. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. Mo}en. kako da e samiot Apolon. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. Mestoto na Apolon vo umetnosta. son~ev. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. kako oblasti na Makedonija. drevnata makedonska dr`ava. u~eni lu|e imaat ista tatkovina. Sepak. carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. silen. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. Muzite. Orfej. Koga ~uval stada se bliznele. vo Teba. heroi. Ahil. toa e vo Fokida.

Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. {to go zagrevaat teloto. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva.PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. del od prirodata. vozduhot i oganot. Vo medicin- . Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. pneumata. na ~ovekot kon prirodata. del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. zavisi vdi{uvaweto i toplinata. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. Lekarite se specijalizirale. vodata. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. Od vozduhot. sluz. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. `olta i crna `ol~ka. zaedno so hranata. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. Toa e krv.

Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. se amputira do pomodrenoto mesto. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. belkata vo o~ite. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. trgovcite. ima treska. imala golemo zna~ewe kako preventiva. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. da se le~i so kinin. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva. vo zavisnost od izgledot. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. ili kasnat od `ivotno. bawi. imala le`i{ta na malarija. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. ako bil padnat ili napadnat. ]e ozdravi. lekuvaweto bilo nevozmo`no. Ako ~ovekot e udren so oru`je. liceto. odvodni kanali. Ako pritoa pomodruval.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. Rimjanite. Higienata. . se davala prognoza. ili se povredil pri rabota. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda. `olti mu se nozete. so imeto na boginkata Higija. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. za tri ili za sedum dena. bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat.

42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. . kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot. Ednite bile carski lekari. nasekade po svetot. ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. a drugite bile patuva~ki lekari.

bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. bolesta po zemja se {iri preku vozduh. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. mu go stvrdnala jazikot. ogan za sterilizacija na instrumentite. Topla voda. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. familijata i narodot. sè bilo podgotvuvano. pripravena od bilka. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- . kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. ~isti krpi. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. Principot bil ist. Normalno. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. Taa gusta `olta te~nost.MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. U{te pove}e. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot. provetruvawe. osobeno vo Rim.

za da mi se zalepat pijavici. Dedo mi. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. so nas. naj~esto ov~ari. Bolnicite. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. od naju~eniot. ra|aj}i heroi i carevi. ima{e sekoj den rabota.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo. Carski lekar se stanuva. lekarska familija. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto. Muzite. lekarskite ordinacii. poln dvor vnu~iwa. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. Apolon vo oro so Muzite . da mi ja iscedele „lo{ata krv“. kade {to le`ea bivoli. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. pred sè od. najsposobniot ~ovek.

muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. Patroklo. Ahil Odisej . Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. Ahila go le~el Mahaon. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi. Odisej. a yvezdi na neboto blizu do bogovite. {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena. Okolu. Patroklo go le~el Ahil. sestrata na Dioskurite Plejadi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. sinovite na Asklepio. Paris -Aleksandar. Agamemnon. Ahil.

Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. Orest. Arhelaj I. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. pradedoto. tatkoto Nikola. Evrop. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar. vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Makedonsko kaj Menelaj. Asteropej i Hektor. Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. Aminta III.. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci.. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. Isti lekari le~at razni kralevi. najdolgo odr`ana. Odisej. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. lekarska {kola i medicinska praktika. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija. dedoto Mahaon. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. Tamu. Pavzanie. me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. .46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. Mikencite ne se Ahajci. Ahil. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija.

le~eweto kako farmacevtsko znaewe. imal svoja {kola kako i Filin.Aleksandar toa go pravel i vo falangata. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. Serapioni. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni.“. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. Herofil od Hadlkedon. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. lekovite. Filon i drugite lekari. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. pokraj Teofrast i Menon. koj se vikal Misir. go te{el. obyrni se na uspesite na bitkite. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. kako Heraklid od Tarent. Ptolomej go le~el Hrisip. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. vo IV-tiot makedonski vek. Apolonie od Ki- . u~enici na Aristotel. Nivnite spisi za bilkite.

Aristofon. astronomijata i drugite nauki. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Trajan. pr. Eadem. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija.bogot na medicinata. Hr. ni farmacijata ni medicinata. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. Toa se carski lekari Galen. Heron. Soren. Zenodot. Tuka se {koluvale Evklid. Eurget. Kalimah. Ptolomej. se prenele imiwa na rimski bogovi.48 Angelina Markus tija. Komod i drugite imperatori. Filon od Larisa. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Apolonie od Pergam. Hilen. prosveta. Tie bile: Teofrast. . Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik. Za vremeto na Neron. no ne se izmenilo imeto na Apolon . Dioklo i drugi lekari. Od Aleksandrija ne samo medicinata. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. Marko Avrelis. medicinata. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. Aristarh. Kratet. a vospituva~ Nikola. Arhimed. Eratosten. Erigon. Apoloder. pismo.

Dioskurite vo bliznaci. toa e zodijakot i horoskopot. Hipokrat znael za brojkata 12. kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci ..MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite. Asklepio so zmija.. Heraklo so lavot. Potoa sogledav.HOROSKOPOT . Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. Uf! Pa. kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva.

Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. 12 saati na denot. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. zakonite. Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. lu|eto. religijata i kosmosot. Znacite. Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. 12 apostoli. son~evata toplina. do`dot. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. astrologija i proro{tvo. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. hidrata. 12 meseci vo godinata.kako minuti. bikot. 12 godini na detstvoto. astrologijata. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. kako denovi. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot. Mesecot vlijae na plimata i osekata. Toa se 12 znaci na zodijakot. naukite. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. site si na{le mesto vo soyvezdieto. Taka mislel Hipokrat. Niv im bila jasna brojkata 60 ..50 Angelina Markus mesto vo mitologijata. kako sekundi.. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. vetarot. Vozdu{niot pritisok. 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. astronomijata. Posjedon kako vodolija. brojkite. plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe. veterot. 360 crkvi vo Ohrid. Lavot.

Najgolemite proroci Apolon. . za sre}a i zdravje. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. bukvi. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. srce ramewa. race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. zlatno runo Sveta sila. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost. od neboto i od Sonceto . ogneni. krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk.makedonskiot najgolem simbol. Eve gi tie zodija~ki znaci.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. vodeni.

Toa se lekarite Soren. Sobiraweto na iskustvata. Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. matemati~ari.52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak. Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. geografi. Arstej. Rufo. Edno ~udo lekari. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. . Na Hipokrat i na carskite lekari. Galen. astronomi. Dioklio i dr. izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici.

Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. . Niv gi imalo mnogu pove}e. da sproveduva fizikalna terapija. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim. Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto.HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari. Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g.

. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. isto kako kaj Hipokrat. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod. Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali. od delata na Hipokrat i Galen. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. da napravi enciklopedija za medicinata. Galen umrel vo 200 g. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani. ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme.200 g. i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat. Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. Tamu bil mnogu cenet.) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. Klaudie Galen (vo 129 . Kako vo filozofijata. izmeneti. Ne izdr`al dolgo. Carot Julijan go pottikna za Rim. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. od novata era. Karija. Posveteni dela. od Ermenija do Aleksandrija. Pergam. Kilikija. duhovno o~istuvawe. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. . Kapadokija. Avicena. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata. magiite. Efes. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. Site ovie mesta vo Bitinija. kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. Avicena. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo. okolu 1000 g. Takvata medicina se koristela i do XIX vek.lekar. Makedonskite {koli od Pergam. posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. Na istok. go koristel Aristotel za islamot i Koranot. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava. se osvojuvaa zemji. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. drevnata makedonska medicina.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi. bilkite. so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. vo Lihnida. Zemjata. so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani. tradiciite.MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. Semejstvo na bogovi od Olimp . }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. eretici. vo Stibera i vo site prastari gradovi. vo Stobi. vodata. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. barabi.

samo da ne bide Makedonski. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. kako Noev kov~eg. Oslepuvale. go narekuvaat Vizantiski. liceumi. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto. negovite apostoli. voeni {koli. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. tamu ja rastovari svojata . Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. kako {kolite vo medicinata. Tamu sopre Makedonskata kultura. {koli na apostolski propovedi. Hristijanskiot period. Makedoncite. konaci. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. Erusalim. Carigrad. svetci i angeli. sve}nik i edna tora. manastiri. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. [to izgubija Evreite? Edna masa. [to krv proleaja Makedonska. Toa se tri periodi na istorija. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. Vo gradovite Aleksandrija. bolnici. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. nauka i umetnost. Ohrid. carevi. se osloboduvaat zarobenite. Pergam. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. Solun. Go raspnaa Isus Hristos. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. otsekuvale carski i narodni glavi. carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod. Familija na bogovi. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod.

a dopiraat i do na{ive dni. so poddr{ka na dvorot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. pismo. Posegaat vo svetlinata. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. narod i fosili. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. Aleksandrija. Vo toa vreme. Oslepuvani carevi. pustinci. Makedonci. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. Konstanca. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. vojnici. Toa go stori vo Carigrad. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. voda~i. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. Sami se {titime. So o~i se gleda. majkata carica Elena trgna. ma~enici. Skopje. kako {to pravat i sega. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. so makedonski imiwa. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

lipata. Go poznavale afionot. glogot. sloevito kultno mesto . kukurekot. javorot i se razbira vinoto i medot. bosilekot. pelinot. povredi od skr{enicite. drenot. irisot. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. borot. Toa bila malarija. treska. kila. drevno.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. sipanici. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti. renot. vrbata. paraliza i drugi. „svetata bolest“.

pismo. Crkvi. crkovno peewe. bolnici. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. Kliment i Sv. Oltar na Sv. So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. so svoite u~enici i . pisatel. lekar. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. freski. rezbi. manstiri. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. Kliment. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. u~ili{ta. pedagog. Toj e prosvetitel. Kliment i samiot lekar. Naum. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. Duhovnost. agronom. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost.

. Gavril Lesnovski. ogradeni so yidini. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. Nasekade se slavat monasi isceliteli. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri. Sv. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot. Prohor P~inski i Ivan Rilski. rotonda. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. Klimentoviot sopatnik. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. teatar. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi. kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. ^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. krstilnica. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. po imeto na majkata na Konstantin. Pantelejmon na Kliment i Sv. Nivnite dva manastira Sv. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Naum. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica. so kanali.

Kliment Sv. Naum Sv.68 Angelina Markus Sv. Kuzman i Damjan Sv. Pantelejmon .

Da se naslikaat bolnite od sipanici. pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. so knigi. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. Nikita vo Bawani.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman. Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv. lekari svetiteli. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod. . Damjan. motiv od freski niz makedonskite crkvi. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. Kliment. Vo XIX vek na freskata od Sv. od paraliza. Pantelejmon. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. slepi i nemi. instrumenti i kutii za lek. Naum.

Pred sè naukata. Preselbite na narodite. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. kiselo i gor~livo. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. obrazovanieto. Damjan. kori. plodovi. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. cvetovi. Se {koluvale lekari. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. informiranosta. vo higiena. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. Krstonosni vojni. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. . Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. Kliment i niza drugi niz celata zemja. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. koreni i sè {to e slatko. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. vo lekovi. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. mutacii. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. semki. kako lekoviti trevi. donesena od axilak. Novi bolesti. osvojuvawa na teritorii. Od bilkite se koristele listovi. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina.70 Angelina Markus simbol na sleposta. vodi. minerali. infekcii ne demnat nasekade. tuku i za svetskata medicina. se organiziralo le~ewe.

sogleduvawe. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. Na primer. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. na umot.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto. ne treba da se dvoumime. od nas zavisi. Specifika na svesta. Nekoi se rodeni za ne{to. Koga Ajn{tajn. nekoi za ni{to. na dobroto. Kopernik. Ne im e dadeno na site isto. na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame. na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. Wutn. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite. so medicinata. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe. ne zavisi od nego. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. Ednostavno. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat. so religijata. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti. so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav.

le~eweto ili slaveweto. Znaeme deka celoto pleme slavi. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. obredite. Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. Bolesta. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. amajliite. ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. I ne znaeme {to e postaro. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. mozaicite. zdravjeto. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. pee koga bolniot ozdravuva. Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. igra. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. terakotite. . freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. umetnosta. bistite. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. slaveweto. {to e prvo {to istovremeno. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. ukrasuvaweto. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. ili ume{nost. kultno mesto i hramovite niz Makedonija. medicinata.

angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini.

freski so makedonski likovi od narod vo vojni. stadioni. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. Sè e smiruva~ko. Pri~est. Carigrad. muzei. Makedonski kultni mesta se Dion. Arhitektura. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. Duhovno ~istili{te. generalite i borcite vo angeli. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. mozaik. Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto. peewe. sliki.. gusto zbieni nasekade okolu nas. Aleksandrija. Pela. Ege. ikoni . Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. crkvi. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli. umetnosta i bo`estvata. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. bolnici i grobovi.74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. Pergam. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. medicinata. Ohrid. narodot vo 40 ma~enici. svetlina. govor. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. {koli. Herakleja. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. scena.. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. rezba. Kako na{i- . vo isceluvawe i veselba. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. Vrska so narodot i naukata. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. Pee molitva. Skopje. Leb i vino.

Damjan. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo. Kliment. zdravi. Do niv se ispravile Kuzman. hristijanite. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. site ubavi. ne mo`at da se izdvojuvaat. Vo Trojanskite vojni. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. Sv. Pantelejmon. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. Sv. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno. na Hristijanskoto mesijanstvo. rezbi. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija. Justinijanovite tvrdini i zakoni.. carevite. so {tit i kopje.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. zografi. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. Dimitrija. astrolozite. nema nikade po svetot. freski. \or|ija. vo Aleksandrovata imperija. vojni.. vo Filipovoto carstvo. vajari. zaedni~ko . Temite so gradbi. so takva trajna sve`ina i ubavina. Gavril. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. Konstantinovoto pokrstuvawe. Markovite juna{tva. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. lekarite. Filozofite. vo Aleksandriskata nauka. le~ewe. kako nivnite prethodnici Dioskurite.

Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. sonceto. zdravjeto. Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. umot i svetosta ve~no nè {titat. vo Hristovoto vreme. odbranite.76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. Imeto. da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. .

^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti. Predimstvo na materijata ili duhot. Zemjata. Makedonecot. od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. . Sepak. vodata. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. od Makedonija. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. najva`no od sèe samiot ~ovek. vodata. od tri razli~ni mesta. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko.PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. od Evropa pretstavnik na belata rasa. Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata. meteori. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. beliot ~ovek. ^erepot od Petralona. na svojata prva i najstara civilizacija. ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. od tri kontinenti. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite. Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe. zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma. . pred potopot ili pred Atlantida.

bliski do prirodata. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. . Neskrotlivi xinovi ne drmaat. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. na prvite lu|e niz Makedonija. kontrola na neboto. kanali. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. Gradi gradovi. karpite. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. za mnogu arheolo{ki naodi. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. Uspeh na belata rasa. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. klonirawe i sètoa so umot i svesta. kontinuirano. oru`je. atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. Mnogu narodi. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. ete ni katastrofa. I najmalo pridvi`uvawe. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. sateliti. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto. lovi i uni{tuva. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. vulkani. ezera. po{umuva. Nè ~eka obemna rabota. atomska energija. motori. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija.80 Angelina Markus Metalite. zemjotresi. Sozdava sintetika.

edna religija za cel svet. so eden car. preku Govrlevo do Halkidik i Krit. pe~ati so pismo. site gi imame kako kultura od Vin~a. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava. Arheolo{kata karta na Makedonija. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. Etrurskoto. Toa se: oblikuvawe na kremenot. prou~uvani od Vasil Iqov. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. Radivoje Pe{i}. keramika. pismo. vo istra`uvawata za Vin~a. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. Adamot. sporedbi. . Pretstavuva ku}a. Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. grn~arija. eden Bog. tumbite niz Pelagonija. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. `iv primer. gradbite. Vin~anskoto. Golemata Majka. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. Toa se Golemata Majka. so nekolku iljadi lokacii.000 godini. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. Meri Anicin. Naodite vo Govrlevo. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. Radivoje Pe{i}. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. nema{e merila. Bo`estvo. Milo{ Bilbija. raska`uva za neolitskata ku}a. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. Vangel Bo`inovski.

vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. go slaPrva makedonska bo`ica. narodot. crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. heroite. Taa e trudna. svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. nakitena. Sigurnost. Gleda i slu{a. natavrena. Proletna. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. Sekoe ra|awe e bo`estveno. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. Sre}a. zdravje. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. pi{uvan na glinenite plo~ki. Homer pro- . Toa e molitva. Vo grn~arijata. Rodilka. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. `ivot i radost. carevite.oru`jeto. Ni{to ne zboruva. orudijata. Doterana. Zdravje. nema usta.82 Angelina Markus @ena. ^etvorna `ena. bara besmrtnost za ~ovekot. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. mir. Krikot ne e pla~. Pokriv so sonce. obi~aite. Epot za Gilgame{.

Dion. prisvoeno.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela. Samotraki. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs. Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. mitologijata. Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. planini. Hera. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. Delfi. Atina. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. muzite. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. narodnite obi~ai i veruvawata. reki. Zatoa do denes . vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. plodorodno. koi {to namesto da proizveduvaat. metalokovawe. Slaveweto na plodorodieto. klepawe na orudija za rabota i odbrana. ezera i ridovi. Apolon. grad dr`avi~ki. vinoto. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. Makedonija so kontrast na poliwa. dr`avata. Toj premin od lu|e vo heroi. `itoto. Teba. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. legendite. dolini. Heraklea. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno. Afrodita i mnogu drugi boginki. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Herakle.

Koga se le~el. veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . Asklepio pomagal so cela lekarska familija. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. se borel. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. Makedoncite pak vo svojata mitologija. Jasno e kako ritualite. vojuvawe. kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. jazikot i veruvawata. Apolon. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. Zevs. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. Vistinskoto. Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Taka. Toa ne e asimilacija. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. kako vo svoite edinstveni mozaici. zdravjeto i smrtta. kako {to `iveel taka gradel. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite.84 Angelina Markus im e ist folklorot. misteriite. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie.

bra}a. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. Plejadi Kastor i Polidevik. Toa se bliznaci. Zaedni~ko im e pismoto. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. Pa. ikonopiscite. filozofskite {koli. od Biblijata. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. Hipokrat. le~ele. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. So ista namena se i bliznacite Dioskuri. Takvi se Petre i Pavle. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. Bliski so prirodata. le~eweto. od praistorijata do deneska. Familii na Asklepio. Paralelni svetovi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite. Ima u{te mnogu bra}a. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. Makedonskiot svet narod. medicinata i makedonskiot narod. Kliment i Naum. Bogovite. tie pomagale. duhovnosta. Aristotel. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. podu~uvale. rodnini. site slavni lu|e od Makedonija. tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. apostolite. Damjan i Kuzman. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . son~evata energija. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. sonceto i lu|eto. Kiril i Metodie. poznati vo svetot. rezbarite. tvore{tvoto. lekari.

Taka Artemida so lakot i strelata. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon. skulptura. Kiril i Metodij Sv.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. rodeni od Leta i Zevs. elenot do nea. Petar i Pavle . Sv. proro{tvo i isceluvawe. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe. plodorodie i talkawe niz {umite. na rezbari. Imalo i ima graditelska tajfa. prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e.

Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. isto kako i kaj lu|eto. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. isto kako i kaj lu|eto. Asklepio. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. heroite i carevite. muzikata. a Leta samo dve. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. Negovi simboli bile lovorot. Posveteni mu bile {umite. Aristej. svetili{tata. Taka se . ukrasuvaweto. Bogovite na Makedoncite ili obratno. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. Toa se Orfej. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. le~eweto. treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael. ~avkata. rodnoto mesto i na muzite i bogovite. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. Site ja nasledile ubavinata. vo Makedonija. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. delfinot pokraj lirata i strelata. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri. lebedot. orelot. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. Lin. Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. Na navreda reagiraat so odmazda. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval. pod Olimp.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. Zatoa. neboto i moriwata.

kako loza na bogovi. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. freski. menadite. loza na carevi. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. teatrite. Bezbroj statui. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. Silen. le~ewe. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. kako {amatizam. mozaici. loza na narodi. kako i na Apolon i Pitija. vinoto i lozata. bog na proslavite. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. Takov e i Dionis. horot. Piele i Orfej Dionis .88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra.

predok na Makedoncite .Heraklidi bil povrzan so rodot. lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog. stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. heroj.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. vo site godini. heroj so nenadminata sila `iHeraklo . Herakle. svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi. Lakot i strelata. gi zadavil dvete zmii. Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav. Praznici za bogovi. ja ubil hidrata. Polubog. Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. car.

Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. (so brakovi od zemni lu|e). Telamon. Taa. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. Odisej. od vozduhot i od ognot. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. Apolon tuku i so Ahil. prorokot Mops.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. Plejadite. za da bidat pobliski do lu|eto. da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. kako Argonauti. se bogotvorat. heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. imale iscelitelna mo} i mudrost. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. Interesno e {to . Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. La|ata. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. Heraklo. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. Pelej. Dionis. bogovi i carski drugari na Jason. Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. za da se preseli na neboto me|u bogovite. site hrabri lu|e. me|u Makedoncite. kako takvi gi slavime. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. kako zamki.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. a Lako go izrazuva samoto le~ewe. filozofijata. Negov tim ili tajfa e celata negova familija. Toa se A{vini. dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. poznat kako lekar i bog na medicinata. Makedonija kloni kon realnosta. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona. Zaedno se vozat po neboto. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. Ubava. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. sinot na Apolon i Koronida. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. Akeso e lek. Panakeja poznata po toa {to le~i sè. Koga se ras~ulo za negovite spo- . zdrava. naukite. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. isto taka e pridru`nik na tatkoto. Asklepio. Hieron go nau~il da le~i so trevki.

kako ku}ni zmii. {to go pomagaat le~eweto. Od Epi- . Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. bez uspeh. doa|ale lu|e od sekade. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. go usmrtil Asklepio so molwa.92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. Vo IV pr. vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. Hr. vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. deka le~i od bolest i rani. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost.

nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. so Apolon. Atina go ~uva kako makedonski kult. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. bolnicata. zdravje i sre}a. Filipi. so Kadmo. Zmijata so zastra{uva~ka energija. stadionot. Stibera. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. mevlemi i napivki. seto toa i toga{ a i sega e isto. Herakleja. sadovi za lekovi. No`ici. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. pati{tata. skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. pinceti. prespivaat. otkolku po kopno od severnata strana. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. instrumenti. Recepti. igli. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. Vo tie svetili{ta. {to gi podigale makedonskite carevi. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. so iljadnici godini se sobiraat lu|e. Teatarot. kako {to napravi Aleksandar. so Heraklo. Stobi. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. seto toa. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. Sv. palatite. Zmijata se r’vela so Zevs.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. do kaj {to `iveele Makedoncite. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. Lihnida. Site apteki vo svetot go koristat .

tie se dve {ini na ista pruga. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. So denovi le`el vo Asklepijadata. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio. bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. po sovet na Sibilskite knigi. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. pr. Higienata be{e spas. na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. na Makedoncite. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Vo su{tina. kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. Hr. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. {to na bo- . „Eden ~ovek onemel. Ramnote`a na duhot. zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija. nesre}nite. ni mnogu daleku ni mnogu blisku . Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo.to~no se znae {to e na medicinata. svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. kade {to vladeele bogovite.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie. Lekarite go uspale so opium. svetiot bibliski narod. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. Asklepio go slavele kako Eshulap. ranetite.

preku mitologija do religija. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. pa veselba i na kraj uteha. Toga{ e potrebno kr{tevawe. Artemida. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. kako teorija i praktika. nafora i vino. Slepite ozareni od svetlina se isce- . Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Dioskurite. Izborot e sloboden i nepre~en. Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. kako medicinski termin ostanal vo naukata. Dionis. so blagoslov za dobro zdravje.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. koga pravi svadba i koga umira. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. Aksion–Osna`uvawe. Apolon. Posvetenosta kako pokrstuvawe. Heraklo. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. {to zavisi od lu|eto. kaj site narodi. za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. zaboravja}i na Ahilovata petica. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. razli~no se do`ivuva. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. a ponekoga{ do religiski rituali. Toa e koga se ra|a ~ovek. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. Postot {to zavr{uva so pri~est.

Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. @ig ili tetova`a. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi . 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi.96 Angelina Markus luvaat. hramovite. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. lekari isceliteli. svetli mo}ni. ^udata na Hristos. svetcite. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. rabotata na apostolite. pri~esta. Gospod. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej. Bogovite. pravoslavnoto sve{tenstvo. isposnicite vo crkvite i manastirite. Se rodilo dete so bo`ji znak. lekuvaweto. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. Kuzman i Damjan. Pantelejmon. angelite. beli. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot.

i instrumenti. gradbi i mozacii. so baziliki. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik. Homer. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Proro{tvata. {koli. rotonda. Hramovi. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi. bolnica i grobi{ta. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. Hr. Klimentovite 3. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- . Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. teatar. Lu|e spored kosturite. gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto. koj znae po koj pat. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. kletvite. go zapira krvareweto. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. na polski toa zna~i plo{tad. Vo vremeto na Sv.

I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. . Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar. ubla`uvawe na bolkite. ne samo niz opisite na Homer. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi.

Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. Go jadat srceto na voinot za sila. . svetcite i lu|eto. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat. Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. regeneriraweto. Semejstvata na bogovite. znaewe da poseduvame. na muzite. kako i so medicinskoto isceluvawe. sli~no na ~ove~koto. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame. kloniraweto. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. transfuzijata. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. Reinkarnacijata. Kliment i Naum so pismoto v race. sè podobro zakonite da gi znaeme. Ili Kiril i Metodij. nagovestuvani so iljadnici godini. Od rebroto e sozdaden ~ovek. medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. duri sega se ostvaruvaat. na bo`estvata. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. transplantacijata. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija. Glavata na Gorgona se regenerira.

blagovesnici. Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv. za{titnici i patroni na imiwa. Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto. crkvi i gradovi. Dimitrija . Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. slavi. Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. \or|i Sv. Isceliteli.

Hr. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. pr. Hr. Hr. pr. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. Filon. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g.OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. . • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. Orfej. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot. • Muzite . • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. Hr. • Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. pr. • Tesal. Heraklo bo`estva so lekarska darba. • Aleksandrija. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. pr. pr.darba za umetnost • Dioskurite. Polib. • Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. Hr.

ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. Neron. ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. Nikejskiot sobir. Avrelis. pr. Sofija remek delo na ktitorot . od Skopje vo V i VI v. site od Taor. • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. • Carot Vasilie. tvrdini. lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. Seleuk. Hr. Hr. pr.102 Angelina Markus • Pergan Antioh. • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli. Aplonie. Komod od I v. po Hr. Hr. Galen. Antioh. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. Ciceron. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. Soren. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. do III vek na novata era. Aleksandrovi generali. episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. Justinijan i Justin II. Trajan. • Filip. Heraklid. •Apolonie. medicina i vera. Ber. do rimsko zavladuvawe. . • Sv. Nikola. • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. Mirko. • Justin I. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. pr. so izgradba na gradovi.

presadi otkinata raka • Vo SAD.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite.hirurg. kako nov Apolon. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti. Makedonec otkri DNK. tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica . • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. • Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. • Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata. • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II. • Andreja Mitkovski .

.

vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul. 8). kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. t. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. „Kritobul. od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh.Aleksandar. Sporedbeni `ivotopisi . probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti. so glavniot hirurg Kritobul. po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. Carot. ispla{en od ranata na carot. otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat. pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. a pri najte{kata rana.Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel. go prepu{ti svoe- . bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto. Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. e. i samiot sorabotuval so lekarite.

„krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. Taka. no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes. ranata be{e ras{irena i. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap.tu go otrul ovoj ili onoj. K. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. 25-28.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. prele`a sovr{eno nepodvi`no. nema za cel da ja raska`uva istorijata. Ruf. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i. profesor po filozofija. se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv. mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. „Istorija na Aleksandar Makedonski“. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori. koga be{e izvadeno ostriloto. za sovremenata medicina. Spored opisot od K. a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. Vo vero- . kniga 9. so najmoderni sredstva i lekarstva. ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. 1993). vo sedmiot den od opercijata. kako {to mu be{e uka`ano. psihologija i logika. Na primer. glava 5. tu se isto{til od piewe. nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. tu go sovladala malarija. pod {ator. sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost. za bolesta od koja po~ina Aleksandar. smetaat nekoi na{i lekari.

vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. cvrsto. pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. Arijan. a na sedmiot po~inal. Stamen. kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. Spored opisot. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. brat na Aleksandar od druga majka. na koja se pielo vino. prv poso~i na eden opis na drogiranost. Plutarh. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. Hr. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . Timotej.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. a padnal v postela po edna sedenka. no nikoj ne padnal bolen. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. stana zbor za negovoto ime. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. od aspekt na eks-inspektor po droga. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. Zna~i. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. koga imalo Stefan. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i.

prifa}ani od srpskata. kako diplomiran filozof. nauka.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. srede MANU. so svojata kniga „Makedonski jazol“. t. nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. Ve~erta.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“. mestoto i vremeto na `iveewe. ~len na MANU. inaku. nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. Aristotel i plejada drugi. Hans Lotar [tepan. isto taka na MTV. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli. na duhot). a preku nea od jugoslovenskata. zgusnata energija-materija. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. na{iot edinstven istori~ar. spored propi{anite metodski edinici. akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. e. Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski. porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. Demokrit. a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. energija. na pra{awe . Neodamna. ^ovekot.

be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. Grcija. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. so egejskiot del na Makedonija. Albanija. Aleksandar i nie. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. na koe. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. vek. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon. verojatno za da ne si plukaat . Bugarija. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe. toa se gluposti. Aleksandar i nie. so pirinskiot del na Makedonija. a tie 15 mina graknaa vo smea. kako nagrada.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite. odgovori deka toa e romantizam. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti. pa i mnogu pove}e. No.

se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. neophodno gradivo za integralna istorija. dali anti~kite Makedonci bile Grci. no bez predrasudi. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap. analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto.110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk. no toa vo momentov ne e bitno. sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile. dali anti~kite bogovi bile gr~ki. sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina.2005 Spase [uplinovski . otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat. Taa.). knigata e uspe{na. sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla. po koi taa e prepoznatliva. 18. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn. vro~em.04.

profesor po filozofija vo penzija.BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci .1998 g. • Makedonija na Makedoncite . . • Makedonski drevni vrednosti .2004 g. • Poemi za Makedonskite carevi . • Filip II Makedonecot .. Topol~ani kraj Prilep. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija.... rodena e vo s.2004 g.2001 g.2003 g.

P. Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3. Po tragite na slavnite Makedonci .Filip II Makedonecot 18.. 20. K. Poemi za makedonskite carevi ..Bo`estvena medicina 6. P. Markus . Plutarh . \uri} . Popovski . Biblijata . 21.Noviot Zavet 5. S. Balaban .Slavni anti~ki likovi 14. Justin .. J.. Popovski . Stankovi} . bidi Makedon. Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev .@ivot i misli na golemite filozofi 16.2003 g. Homer .Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi.Ilijada i Odiseja 7.Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija.Poetika i Politika 8.Filipova istorija 10.Istorija na stariot svet 9. Markus.2004 g.1998 godina.2001 g. Kosidovski . Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g. Spotot na @an Mitrev. Laercis . Bidi svoj.Aleksandar Makedonski 17.Istorija na elinska umetnost 13. Korvisi~ .Makedonski drevni vrednosti . Mi{ulin ..Filip II 11. M. Leksikografski zavod 2. 4.Gr~ka i rimska filozofija 12. Aristotel . Makedonija na Makedoncite . Bojaxievski . Kosturski.LITERATURA 1. Osvald .. 19.Koga sonceto be{e bog 15. A.

...................................................112 ..........................................................................................................................................................17 Makedonska carska medicina........................................................Arhe........................................................................................................................................................................................7 Makedonska drevna medicina...40 Makedonski carski i patuva~ki lekari................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe..............................43 Horoskopot medicinska astronomija.................21 Hipokratova zakletva...........5 Naukata i medicinskite drevni {koli............................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina...............................................101 Recenzija...............................................................................................................................59 Medicinata i umetnosta...................................................................................................................................................................................................53 Medicinata i hristijanstvoto....................................................................................105 Bele{ka za avtorot..................................111 Literatura...........................................................................................................71 Prapo~etok ...............................57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri.....................................................................................................................................................................SODR@INA Predgovor...................................................................................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful