ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

Blagodarnost na @an Mitrev. Angelina . moite u~enici. na semejstvoto. prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. na sorabotnicite.

Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv. jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo. me nabquduva{e.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. Mi doverija gri`a za nivniot sin. Deteto raste{e. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- . specijalist. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti.ne znaev da se spoznaam sebe si. Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e. Sekoja profesija bara cel ~ovek. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ . Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. docent. zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“. Svekrva mi Dusja Baranovskaja . Za vreme na studiraweto. spored umorot na doktorot doma. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. doktor na medicinski nauki. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek.Markus. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. Koga se oma`iv vo ruska familija. ja sretnav medicinata doma.

eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje. }e do`ivee i lo{o i dobro. Eden den razbrav deka eden ~ovek. kon rodot i ~ove{tvoto. Patuva so Filip II . eden lekar. ]e sorabotuvame. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata. od svoite rodnini i svoeto semejstvo“.6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den. Avtorot . Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. @iv ~ovek }e vidi sè.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. Makedonec. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. Po evangelieto na Marko. }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava. na{. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. osven od svojot grad. }e istra`uvame. vo Makedonija. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe.

na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- . Taka e od predistorijata. u~enici. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. u~itelite. ^ovek do ~ovek. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. narodot. Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. filozofite. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. Do niv se bra}ata. u~iteli. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. falangata. kralevite. se otkrivaat mnogu podatoci. Vo Neolitot. {koli. Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. Na tie nepregledni prostori. trgovija.NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. sè poslavni eden od drug. bliznacite. rodninite. apostolite. pravi kosmpoliti. Sve{tenicite. Makedoncite ni{to ne pravat sami. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite.

Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. medicinski. Kandahar i Apolonija. Heraklidi. Anaksagora od Efes. Teba. pismoto. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Kabul. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. medicinata. Iskander. teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi. Filipi. Elejska {kola Ksenafon. Vo IV v. umetnosta so golemo vlijanie. pred Hr. . Parmenid. na primer. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. Tamu se {irela filozofijata. Demokrit. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. dramite. sobranija. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. Antiohii. niz cela Evropa vo zamoci. Heraklit. Taka. Pela. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii.8 Angelina Markus zofski {koli. istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi.

Kralot rakovodi so svetili{teto. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . dedo mu. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. i tatko mu bile carski lekari. so voinite i so narodot. Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade. a podocna i od Aleksandar. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. poto~no za kralskite drugari na Aleksandar. .dr`avi~kata. pradedo mu. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. od site profili. I samiot Aristotel se rodil. niz site makedonski gradovi. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. So generacii Aristotelovite pretci. {to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija.

prenesuvani od najrana . gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. gradot na majka mu i Stagira. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar. sam. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela. Olint. rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu. na koi u~itel im bil Aristotel.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo. Aristotel. ~esto ograbuvani od atinskite mornari . Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz.pirati. koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta.

tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. meteorologijata itn. Artemida. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. logikata. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. . filozofijata. Asklepie. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. biologijata. Orfej. vo sekoj carski grad. Vo site u~ebnici. u{te na prvata stranica. estetikata. gradele biblioteki i {koli. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. fizikata. etikata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. Demokrit. Filip II i osobeno od Aleksandar III. Heraklit. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite . Herakle. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. tatkoto na site nauki. Drugari mu bile generalite na Filip. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. laboratorii. drugarite. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. Im pomagat familiite. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. Perdika III. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa. Pitagora. Aristotel bil odli~en organizator. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. Makedoncite ne rabotat sami. Da se vidi koe so {to e srodno. Empedokle.

Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi.12 Angelina Markus Organon . Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. receptite. pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . preku renesansata ni se vratile nam. se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. Stilot. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. Aristotel pred sè e filozof. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. Gi sobral. sè za bilkite. brojkite gi izrazuvale predmetite. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. Ednite imaat kosmolo{ka problematika. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. drugite antropolo{ka. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka. deneska. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni.sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. Se pro{irile do Rim i do [panija. lekovite. dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega.

Makedonecu `iv i zdrav. Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. u~enicite po {kolite i borcite vo falangata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. . od dedo na vnuk. Ej. ~ovekot i misleweto. familiite na Asklepio. Aristotel i Hipokrat. op{testvoto. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. ja prezema duhovnosta niz generacii. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. vo prirodata. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. taka `iveele tajfite. familiite na carevite i familiite na narodot. Toa e makedonskiot narod. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. {to so takov na~in na `iveewe. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. Nikoj ni{to ne ti mo`e. stilot i metodot na nivnite dve {koli. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli. I koga si sam so tebe se site. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite. familiite na muzite. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek.

gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. kako {to e i Makedonskata dr`ava. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. dvi`ewe na sè postoe~ko. Eterot ovozmo`uva dinamika. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen. Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Ne postoi problem. kako osnovno bitie. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. izrazena preku negovata filozofija. Dvi`eweto kako usovr{uvawe. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. vozduhot i oganot. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. kompleten. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. vo bilo koja sfera na `iveeweto. `ivee i misli. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. vodata. su{tina na svetot. . Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“.

Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. su{tina postoewe na materijata. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. taka i teoretskoto i prakti~noto. Od edna strana. So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. Gnosologija–racionalno spoznavawe. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. materijalno. Od druga strana. du{a. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina. dr`ava vlast. Aristotel kako carski drugar. Antropologija–~ovekot. Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. fiziolo{ko i mislovno bitie. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. kako carski filozof. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok. logika. op{testvoto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie. Toa e filozofija .

Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. . site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. biologija. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. ogan. Naukata otkriva. Logoto e nauka i medicina. pr. podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. organ za mislewe. Taa e prva nauka na Aristotel. zbor. vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. Logija e zavr{en slog na site nauki.. kosmologija. poim. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. farmakologija. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon. etnologija. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot. antropologija. Logikata. teatrologija. lekuva. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. osoznava. Hr. fiziologija. Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. psihologija. nauka. a medicinata poprava. Zoologija.16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto.

Prirodata go pravi svoeto. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. na krvna osveta. bogovite se umorile ili ne napu{tile. no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. Vrie kotelot. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. bilkari. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. na me|usebno ubivawe za teritorija. lu|e od site rasi. baja~i. za hrana. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto. prisutni se i sega. umiraweto. gleda~i. Tie izvori na gnev i omraza. bu{ewe na ~erepot. Puknuva meur od kosmosot. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. za nadmo}. koristi alternativa. Medicinata ne e tolku silna klinka. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. ~ovekot u{te pove}e. Gi nema tie sre}ni vremiwa. narodi. pretska`uva~i na sudbinata. Izumrele civilizacii. Vla`nite grnci fa}ale muvla. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. penicilin. Korata od breza ja koristele kako aspirin. Opiumot. se vra}a vo drevnosta.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. Opiumot blago go opival umot i pri . da go ~uvaat mirot. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at.

Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v. od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot.18 Angelina Markus poroduvaweto. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- . kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta.

poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini. sekoja novina brzo se prifa}ala. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. . Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata. sinot Tesal. site carski lekari vo falangata. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. Site golemi lu|e. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. Kako {to i Asklepio so familijata. nau~en trezor na makedonskata kultura. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. Drakon i zetot Polib.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina.

20 Angelina Markus .

`iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. Hr. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- . roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. pr.Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g.

potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. kako Demokrit. Empedokle. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. Ptolomej XIX. {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. Arhelaj. Hr. Kleopatra VII. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Heraklit. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. Konstantin XIII. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Hr. Pitagora. Anaksagora. Pela i nasekade gradel bol- . Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. Knid. Hipokrat patuval po ostrovite Kos. Drugaruval so Evripid i Agaton. Demokrit. pr. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Aleksandar IV. kade {to mu bil na gosti vo Abdera. Sokrat. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie. Larisa. Aminta. go poznaval Sokrat.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo. Protagora i mnogu drugi proterani. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. Tasos i po gradovite Abdera. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot.

Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. Mnogumina od nau~niot svet. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. tajfata. freskite isto taka se dol`i na timska rabota. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. mozaicite. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe. se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. Pred sè Aristotel. Bogovite. negovite u~enici Menon i Teofrat. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. carevite. potoa .

Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo.24 Angelina Markus Evratosten. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. Soren. so me|usebno vlijanie. Anaksagora. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. Site tie pominale od Skitija. . Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela. So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. vo makedonskata nau~na prestolnina. okolu golemite carski gradovi. kako patuva~ki u~iteli filozofi. kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. Pitagora. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. Tie vlijaele na negovata medicina. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat. Egejot preku Makedonija do Sicilija. na pomalite naselbi. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Demokrit. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. metodot i sodr`inata. Egipet. artefaktite. Vo Aleksandrija. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava.

Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto. Ja prou~il „skitskata bolest“ . . Hr. Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. Kosmi~kata sredina. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . podu~uval. koni od prirodata. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata. IV vek pred me. le~el i ostaval prira~nici i recepti. Filozofskiot stav za kosmoHristos.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi. patuval. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite.ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. koja neodamna e otkriena od arheolozite.bila dovolna pri~inata za bolesta. stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto.

So golem mlade{ki `ar. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. nivnata avtenti~nost. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi. istorii na bolesti. {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. vodata i zemjata“. Vo edna druga kniga. raznebiteno. Ni{to ne smee da se prima izolirano. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. I ne otstapil vo toa. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. poedine~no. lu|eto. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa.26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. So vozduhot . zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. Toa voop{to ne mu na{teti. da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. poznata kako zakletva. vremeto. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. Negovite prijateli filozofi. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. celta. vo koi ima bele{ki od praksa. kako vodata za ribite. kodeksot za medicinski postapki. go inspirirale vrz istiot princip.

bitno vlijaat vrz zdravjeto. atmosferskite priliki. Lakonika. Prognostika. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. definirano. godi{nite vremiwa i vetrovite. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata. koristewe . Vlijanieto na okolinata. Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. Dietetika. zbieno mislewe. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. no}noto slepilo. narodnite obi~ai. Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata.

vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. so eden zbor. zavoi. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi. medicinski spisi. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. smiruvawe so lesni ~aevi. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . sè od hiruru{kata tehnika. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. ramnote`a na hranata i aktivnostite. namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. instrumenti.28 Angelina Markus na ja~mena supa. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa.

Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“. materijalistite.moto. utvrduvawe na bremenost. Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. „Iskustvoto e prevrtlivo“ . Zatoa na . Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. Se zboruva za vaskularniot sistem. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija. Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija).. Sofistite. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot.znaeweto e trajno. na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. temperatura. sosema stru~no obrazlo`en. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite.. kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. pod vlijanie na Heraklit. hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“. prognostika. kako viweta. vlijanie na vremeto i starosta. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. se zboruva za pulsot. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija.

crniot drob. a osetite. prognozata se sostavuva. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. nedeliva od prirodnata okolina. Nemalo sekcirawe.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. Kaj Hi- . Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto. ~uvstva. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. muskulite. nervite. no ne i krvnite sadovi. slezinata. naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski. kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. u{te od predistorijata. mozokot. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. `elbi se vo mozokot. {to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. Centrite za mislewe. kako koskite.

histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. malarija. mleko. masa`i. vino. pu{tawe na krv. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. skorbut. Bolesta se procenuva so site ~ula. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. cisti. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. lesna ishrana so supi. koi vo nekoi vremenski intervali. na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. Tri faktori: bolesta. reuma. a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. bolesta }e se sovlada.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. za tri ili sedum dena. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. Se koristele bawi. zaradi prirodnata toplina. nekoj od psihi~kite funkcii. delumno se prenesuvaat na srceto. Fizikalnata terapija bila poizrazena. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi. tetanus. slabi narkotici. Neo . ako bolniot se bori. apopleksija. tuberkuloza. meningitis. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. oblogi. dieta za zdravje. . paraliza. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika. facies Hipokratika. tifus. no pred se. son~awe. med. mitra Hipokratika. plevritis. sepsa.

primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. Toa va`i i za stomatologijata. ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki.32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. moralot na lekarite. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii. mestewe zglobovi. otvorawe ~erep. . za le~eweto i vadeweto zabi. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal.

I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. Lekarot e filozof kako Hipokrat. Anaksagora. I }e go storime toa. a kamo li za nau~na rabota.. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. Mo`eme da gi poso~ime. Hr. pr. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar. . a filozofot e lekar kako Aristotel.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. Odbil da odi vo Persija. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija.. Vo IV v. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. Tukidit. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe.

Tesalija. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. da `ivee po Makedonskite prestolnini. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. vo Makedonija. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo. so sinot Tesal i Drakon.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. vo toa vreme. Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se . Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. Hipokrat go le~el i Perdika II. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. dojdeni da ja prosvetuvaat. Tuka. bila makedonska oblast. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. zetot Polib i drugite. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka. vo blizina na Makedonskite prestolnini.

sè toa poedine~no i voop{teno. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. Za da ja znaat site ja prilo`uvame. Filozofijata. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela. medicinata. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. . takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. site nauki umetni~koto tvore{tvo. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. Zakletvata. kako sve~en ~in. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. op{testvenite nastani.

politi~ka ili klasna pripadnost. . Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient. vera. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. rasa. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. nacionalnost. Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. povikuvaj}i se na svojata ~est. Ova go vetuvam sve~eno. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a.36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta.

sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e. najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo. HIPOKRATOVA ZAKLETVA .. isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe. kolku {to znam i mo`am. .. Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}.. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam..Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel....Deka na bolnite. }e se gri`am za nego ako mu zatreba. Asklepio. pi{uvana 1941 godina.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie. izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad. na site bogovi i bo`ici. Higieja.Se kolnam vo Apolon. . . Panapkeja. negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata.Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi. nitu takva odluka }e pomagam. .Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat. . . .. . .

.Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost. Apo- . za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni..Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa.Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. {to ne smee javno da se iznesuva. . Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite. Vo zakletvata se naglasuva tajnosta. za `ivotot na lu|eto. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata.. . toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. znaewe. . {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika. Nema da vadam kamen od be{ika...38 Angelina Markus . Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe. Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. .. .. . prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa. lu|eto.. cenet od lu|eto zasekoga{. slobodnite i robovite.

Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. drevnata makedonska dr`ava. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. u~eni lu|e imaat ista tatkovina. vo Teba. Site bogovi. Mestoto na Apolon vo umetnosta. Dionis. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. son~ev. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. Lisip. vo medicinata. kako da e samiot Apolon. Muzite. Koga ~uval stada se bliznele. heroi. ubavo graden. kako oblasti na Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. toa e vo Fokida. Orfej. . carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. Ahil. site zaedno. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. {to spa|a vo Tesalija i Parnas. silen. Sepak. Mo}en.

Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe. Lekarite se specijalizirale. {to go zagrevaat teloto. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata.PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. vodata. Vo medicin- . del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. zaedno so hranata. Od vozduhot. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. na ~ovekot kon prirodata. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. del od prirodata. Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. pneumata. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. zavisi vdi{uvaweto i toplinata. Toa e krv. vozduhot i oganot. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. sluz. `olta i crna `ol~ka. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza.

liceto. . bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat. lekuvaweto bilo nevozmo`no. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. imala le`i{ta na malarija. imala golemo zna~ewe kako preventiva. da se le~i so kinin. belkata vo o~ite. odvodni kanali. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. so imeto na boginkata Higija. ]e ozdravi. ako bil padnat ili napadnat. se amputira do pomodrenoto mesto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. Ako pritoa pomodruval. za tri ili za sedum dena. Ako ~ovekot e udren so oru`je. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. Rimjanite. `olti mu se nozete. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. bawi. Higienata. ili se povredil pri rabota. trgovcite. ili kasnat od `ivotno. ima treska. se davala prognoza. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite. vo zavisnost od izgledot. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda.

nasekade po svetot. Ednite bile carski lekari. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. a drugite bile patuva~ki lekari. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. . kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot. ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva.42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari.

MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari. bolesta po zemja se {iri preku vozduh. osobeno vo Rim. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. sè bilo podgotvuvano. Topla voda. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. mu go stvrdnala jazikot. familijata i narodot. Normalno. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. U{te pove}e. provetruvawe. Principot bil ist. bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- . pripravena od bilka. Taa gusta `olta te~nost. kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. ogan za sterilizacija na instrumentite. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. ~isti krpi. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto.

da mi ja iscedele „lo{ata krv“. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. Muzite. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. Carski lekar se stanuva. poln dvor vnu~iwa. pred sè od. Dedo mi. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. ra|aj}i heroi i carevi. za da mi se zalepat pijavici. ima{e sekoj den rabota. Bolnicite. aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. lekarskite ordinacii. naj~esto ov~ari. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. Apolon vo oro so Muzite . najsposobniot ~ovek. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. od naju~eniot. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo. lekarska familija. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. so nas. kade {to le`ea bivoli. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela.

sinovite na Asklepio. Agamemnon. Ahil Odisej . Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. Patroklo. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. Ahil. Paris -Aleksandar. Okolu. Odisej. Patroklo go le~el Ahil. a yvezdi na neboto blizu do bogovite. muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost. Ahila go le~el Mahaon. sestrata na Dioskurite Plejadi. {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi.

Mikencite ne se Ahajci. lekarska {kola i medicinska praktika. vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Makedonsko kaj Menelaj. najdolgo odr`ana. Ahil. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija. . pradedoto. tatkoto Nikola. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci.. Arhelaj I. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija. Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja.. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. Asteropej i Hektor. Orest. Aminta III. dedoto Mahaon. Odisej. Tamu. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina.46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. Isti lekari le~at razni kralevi. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. Evrop. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. Pavzanie. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar. me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina.

Herofil od Hadlkedon. u~enici na Aristotel. obyrni se na uspesite na bitkite. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. Serapioni. Apolonie od Ki- . vo IV-tiot makedonski vek. pokraj Teofrast i Menon. si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka.Aleksandar toa go pravel i vo falangata. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. kako Heraklid od Tarent. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi. go te{el. Ptolomej go le~el Hrisip. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. le~eweto kako farmacevtsko znaewe. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. lekovite. Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite. imal svoja {kola kako i Filin. Filon i drugite lekari. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal.“. Nivnite spisi za bilkite. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. koj se vikal Misir.

Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. ni farmacijata ni medicinata. Od Aleksandrija ne samo medicinata. se prenele imiwa na rimski bogovi. Eadem. Za vremeto na Neron. Marko Avrelis.bogot na medicinata. Heron. Apoloder. medicinata. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija. lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Apolonie od Pergam. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Eratosten. Aristarh. Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. Aristofon. Komod i drugite imperatori. Ptolomej. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. Hr. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. Trajan. Hilen. Tie bile: Teofrast. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura. a vospituva~ Nikola. pismo. . Arhimed. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka.48 Angelina Markus tija. prosveta. Toa se carski lekari Galen. no ne se izmenilo imeto na Apolon . astronomijata i drugite nauki. Eurget. Kratet. Tuka se {koluvale Evklid. Kalimah. Soren. Filon od Larisa. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. pr. Erigon. Zenodot. Dioklo i drugi lekari.

kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci . Heraklo so lavot.. Asklepio so zmija. Hipokrat znael za brojkata 12.MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot. Uf! Pa. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. toa e zodijakot i horoskopot. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite. Potoa sogledav.HOROSKOPOT . kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva.. Dioskurite vo bliznaci.

vetarot. Toa se 12 znaci na zodijakot. Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. veterot. astrologija i proro{tvo. 12 meseci vo godinata. 12 godini na detstvoto.. kako sekundi. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot. Lavot. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. site si na{le mesto vo soyvezdieto. religijata i kosmosot. 360 crkvi vo Ohrid. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. zakonite. Mesecot vlijae na plimata i osekata.50 Angelina Markus mesto vo mitologijata. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. 12 apostoli.. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. naukite.kako minuti. koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. Taka mislel Hipokrat. do`dot. pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. son~evata toplina. astrologijata. 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. lu|eto. Niv im bila jasna brojkata 60 . hidrata. Vozdu{niot pritisok. Znacite. brojkite. astronomijata. bikot. plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe. 12 saati na denot. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. Posjedon kako vodolija. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. kako denovi.

krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto.makedonskiot najgolem simbol. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. Najgolemite proroci Apolon. zlatno runo Sveta sila. srce ramewa. za sre}a i zdravje. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost. bukvi. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. vodeni. Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. Eve gi tie zodija~ki znaci. . ogneni. od neboto i od Sonceto . Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata.

Arstej. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. matemati~ari. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. Sobiraweto na iskustvata. Dioklio i dr. Galen. astronomi. Edno ~udo lekari. . Na Hipokrat i na carskite lekari. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici.52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak. Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. geografi. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. Toa se lekarite Soren. izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. Rufo.

Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. Niv gi imalo mnogu pove}e. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. . Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. da sproveduva fizikalna terapija.HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari. Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto.

dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori.) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. od delata na Hipokrat i Galen. Ne izdr`al dolgo. Kako vo filozofijata. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica.200 g. . Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi. Galen umrel vo 200 g. ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. da napravi enciklopedija za medicinata. Tamu bil mnogu cenet. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. Klaudie Galen (vo 129 . Carot Julijan go pottikna za Rim. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. izmeneti. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. isto kako kaj Hipokrat. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen.

Avicena. Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. . Kilikija. od Ermenija do Aleksandrija. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa.lekar. Makedonskite {koli od Pergam. Pergam. duhovno o~istuvawe. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata. se osvojuvaa zemji. Efes. okolu 1000 g. Avicena. drevnata makedonska medicina. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . od novata era. kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. Kapadokija. go koristel Aristotel za islamot i Koranot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. magiite. Site ovie mesta vo Bitinija. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. Posveteni dela. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. Na istok. pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. Takvata medicina se koristela i do XIX vek. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. Karija.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. barabi. tradiciite. bilkite. so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata. Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. vo Lihnida. vodata. eretici. vo Stobi. Zemjata. {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi. vo Stibera i vo site prastari gradovi. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. Semejstvo na bogovi od Olimp . so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani.

{koli na apostolski propovedi. go narekuvaat Vizantiski. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. Makedoncite. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. Ohrid. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. Toa se tri periodi na istorija. carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. voeni {koli. Vo gradovite Aleksandrija. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto. Familija na bogovi. Oslepuvale. svetci i angeli. Erusalim. samo da ne bide Makedonski. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. Pergam. negovite apostoli. se osloboduvaat zarobenite. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. sve}nik i edna tora. liceumi. manastiri. Solun. Carigrad. Go raspnaa Isus Hristos. Hristijanskiot period. konaci. Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. tamu ja rastovari svojata . carevi. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. kako Noev kov~eg. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. kako {kolite vo medicinata. [to izgubija Evreite? Edna masa. bolnici.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. [to krv proleaja Makedonska. Tamu sopre Makedonskata kultura. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. otsekuvale carski i narodni glavi. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. nauka i umetnost.

Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela. Oslepuvani carevi. Aleksandrija. pismo. Skopje. a dopiraat i do na{ive dni. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. pustinci. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. narod i fosili. kako {to pravat i sega. Konstanca. so poddr{ka na dvorot. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. Makedonci. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. Sami se {titime. {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. Vo toa vreme. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. majkata carica Elena trgna. So o~i se gleda. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. voda~i. so makedonski imiwa. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. vojnici. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. Toa go stori vo Carigrad. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . Posegaat vo svetlinata. ma~enici.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti. Go poznavale afionot. kukurekot. sloevito kultno mesto . „svetata bolest“. renot. paraliza i drugi. Toa bila malarija. vrbata. treska. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. kila. glogot. drenot. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. drevno. irisot. bosilekot. lipata. povredi od skr{enicite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. sipanici. pelinot. borot. javorot i se razbira vinoto i medot.

Oltar na Sv. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek. So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. lekar. Kliment i Sv. Crkvi. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. freski. kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. so svoite u~enici i . bolnici. Kliment. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. u~ili{ta. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. Duhovnost.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. crkovno peewe. pismo. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. manstiri. Naum. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. pedagog. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. agronom. Kliment i samiot lekar. pisatel. Toj e prosvetitel. rezbi.

se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot. so kanali. Klimentoviot sopatnik. ^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. teatar. . Prohor P~inski i Ivan Rilski. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. Naum. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. Nasekade se slavat monasi isceliteli. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Pantelejmon na Kliment i Sv. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi. Gavril Lesnovski. rotonda. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. ogradeni so yidini. Sv. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. Nivnite dva manastira Sv. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri. krstilnica. po imeto na majkata na Konstantin. kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena.

Pantelejmon . Naum Sv.68 Angelina Markus Sv. Kuzman i Damjan Sv. Kliment Sv.

Nikita vo Bawani. od paraliza. pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman. Pantelejmon. Naum. Da se naslikaat bolnite od sipanici. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. motiv od freski niz makedonskite crkvi. Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv. instrumenti i kutii za lek. Vo XIX vek na freskata od Sv. slepi i nemi. lekari svetiteli. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis. Kliment. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod. . Damjan. so knigi. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija.

Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. . vo lekovi. obrazovanieto. informiranosta. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. Se {koluvale lekari. tuku i za svetskata medicina. donesena od axilak. Novi bolesti. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. osvojuvawa na teritorii. vo higiena. kako lekoviti trevi. Preselbite na narodite. koreni i sè {to e slatko. semki. Krstonosni vojni. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. kori. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. Damjan. mutacii. minerali. Od bilkite se koristele listovi. plodovi. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. kiselo i gor~livo. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. Kliment i niza drugi niz celata zemja. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. cvetovi. Pred sè naukata. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. infekcii ne demnat nasekade. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. vodi. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti.70 Angelina Markus simbol na sleposta. se organiziralo le~ewe.

Specifika na svesta. nekoi za ni{to. deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. sogleduvawe. so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. Ednostavno. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. na umot. Nekoi se rodeni za ne{to. so medicinata. na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. na dobroto. Na primer. ne treba da se dvoumime. Kopernik. Wutn. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. ne zavisi od nego. od nas zavisi. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. so religijata. sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . Koga Ajn{tajn. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat. Ne im e dadeno na site isto. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti. na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite.

Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. terakotite. Bolesta. I ne znaeme {to e postaro. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. umetnosta. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. slaveweto. . Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. Znaeme deka celoto pleme slavi. obredite. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. bistite. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. kultno mesto i hramovite niz Makedonija. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. ukrasuvaweto. ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. {to e prvo {to istovremeno. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. amajliite. pee koga bolniot ozdravuva. mozaicite.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. ili ume{nost. freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. igra. medicinata. zdravjeto. le~eweto ili slaveweto. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova.

angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini.

Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. Pee molitva. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. Pri~est. ikoni . Herakleja. medicinata. {koli.74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. Carigrad. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. Aleksandrija. Ege. Ohrid. peewe. Vrska so narodot i naukata. vo isceluvawe i veselba. Pela. sliki. muzei. govor. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod.. svetlina. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. Makedonski kultni mesta se Dion. Kako na{i- . crkvi.freski so makedonski likovi od narod vo vojni. gusto zbieni nasekade okolu nas. narodot vo 40 ma~enici. bolnici i grobovi. Leb i vino. generalite i borcite vo angeli. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. scena. rezba. stadioni. Skopje. Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto. Arhitektura. Pergam. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car.. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. umetnosta i bo`estvata. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli. Sè e smiruva~ko. Duhovno ~istili{te. mozaik.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. \or|ija. hristijanite. Damjan. vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo. ne mo`at da se izdvojuvaat. le~ewe. na Hristijanskoto mesijanstvo. Do niv se ispravile Kuzman. Filozofite. zografi. Temite so gradbi. Gavril. freski. vo Aleksandriskata nauka. vo Aleksandrovata imperija. Justinijanovite tvrdini i zakoni. Sv. Konstantinovoto pokrstuvawe. carevite. vajari. Vo Trojanskite vojni. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. Dimitrija. vo Filipovoto carstvo. vojni. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija. zdravi. so {tit i kopje... nema nikade po svetot. Markovite juna{tva. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. Sv. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. Pantelejmon. rezbi. zaedni~ko . site ubavi. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. astrolozite. kako nivnite prethodnici Dioskurite. lekarite. Kliment. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. so takva trajna sve`ina i ubavina.

. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci. zdravjeto. odbranite. sonceto. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. vo Hristovoto vreme. umot i svetosta ve~no nè {titat. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. Imeto. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto.76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod.

vodata. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. od tri kontinenti. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. Makedonecot. vodata. najva`no od sèe samiot ~ovek. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe. Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata. Predimstvo na materijata ili duhot. ^erepot od Petralona.PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. ^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. meteori. ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. Sepak. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. od Makedonija. Zemjata. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko. . od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. beliot ~ovek. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. na svojata prva i najstara civilizacija. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. od tri razli~ni mesta. od Evropa pretstavnik na belata rasa.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe. zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma. . pred potopot ili pred Atlantida.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite.

bliski do prirodata. Nè ~eka obemna rabota. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. sateliti. atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. kontinuirano. ete ni katastrofa. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto. Sozdava sintetika. kanali. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. zemjotresi. I najmalo pridvi`uvawe. za mnogu arheolo{ki naodi. Uspeh na belata rasa. kontrola na neboto. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. Gradi gradovi. oru`je. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. karpite. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. klonirawe i sètoa so umot i svesta. vulkani. Neskrotlivi xinovi ne drmaat.80 Angelina Markus Metalite. na prvite lu|e niz Makedonija. motori. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. . uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. ezera. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. lovi i uni{tuva. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. atomska energija. po{umuva. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. Mnogu narodi.

Toa se: oblikuvawe na kremenot. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. grn~arija. tumbite niz Pelagonija. Meri Anicin. prou~uvani od Vasil Iqov. gradbite.000 godini. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. Toa se Golemata Majka. Vin~anskoto. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. so eden car. Arheolo{kata karta na Makedonija. .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. edna religija za cel svet. eden Bog. Bo`estvo. Vangel Bo`inovski. pismo. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. site gi imame kako kultura od Vin~a. Adamot. vo istra`uvawata za Vin~a. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava. Milo{ Bilbija. Golemata Majka. so nekolku iljadi lokacii. Radivoje Pe{i}. preku Govrlevo do Halkidik i Krit. sporedbi. `iv primer. Pretstavuva ku}a. Naodite vo Govrlevo. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme. Radivoje Pe{i}. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. Etrurskoto. raska`uva za neolitskata ku}a. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. nema{e merila. pe~ati so pismo. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. keramika.

Rodilka. ^etvorna `ena. Vo grn~arijata.82 Angelina Markus @ena. Sre}a. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. Sekoe ra|awe e bo`estveno. Sigurnost. Krikot ne e pla~. Ni{to ne zboruva. bara besmrtnost za ~ovekot. Pokriv so sonce. mir. Zdravje. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. Gleda i slu{a. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. `ivot i radost. Doterana. Toa e molitva.oru`jeto. narodot. pi{uvan na glinenite plo~ki. orudijata. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. heroite. Epot za Gilgame{. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. nema usta. natavrena. carevite. Proletna. go slaPrva makedonska bo`ica. svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. Homer pro- . Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. Taa e trudna. zdravje. Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. obi~aite. nakitena.

Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. ezera i ridovi. narodnite obi~ai i veruvawata. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. Heraklea. Atina. {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. metalokovawe. Samotraki. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati. dolini. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. Zatoa do denes . muzite. koi {to namesto da proizveduvaat. Hera. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. vinoto. Teba. Dion. Makedonija so kontrast na poliwa. mitologijata. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs. grad dr`avi~ki. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. legendite. Afrodita i mnogu drugi boginki. prisvoeno. dr`avata. Herakle. klepawe na orudija za rabota i odbrana. planini. plodorodno. vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. Toj premin od lu|e vo heroi. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. Delfi. Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. Apolon. reki. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. `itoto. Slaveweto na plodorodieto.

Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Asklepio pomagal so cela lekarska familija. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. jazikot i veruvawata. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. Jasno e kako ritualite.84 Angelina Markus im e ist folklorot. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . se borel. Toa ne e asimilacija. misteriite. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. zdravjeto i smrtta. izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. kako {to `iveel taka gradel. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. Taka. Zevs. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. Apolon. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. vojuvawe. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. Vistinskoto. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. Makedoncite pak vo svojata mitologija. Koga se le~el. kako vo svoite edinstveni mozaici. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata.

od Biblijata. tie pomagale. rodnini. Makedonskiot svet narod. le~eweto. Plejadi Kastor i Polidevik. Ima u{te mnogu bra}a. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . apostolite. poznati vo svetot. Bogovite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. duhovnosta. Damjan i Kuzman. ikonopiscite. Aristotel. Takvi se Petre i Pavle. od praistorijata do deneska. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. Familii na Asklepio. Pa. site slavni lu|e od Makedonija. tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. bra}a. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. le~ele. sonceto i lu|eto. So ista namena se i bliznacite Dioskuri. filozofskite {koli. Hipokrat. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. Kiril i Metodie. podu~uvale. Bliski so prirodata. Kliment i Naum. son~evata energija. Toa se bliznaci. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. Paralelni svetovi. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. medicinata i makedonskiot narod. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. Zaedni~ko im e pismoto. lekari. rezbarite. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. tvore{tvoto.

Sv. proro{tvo i isceluvawe. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija. Imalo i ima graditelska tajfa. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. skulptura. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon. plodorodie i talkawe niz {umite.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. Petar i Pavle . Kiril i Metodij Sv. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe. elenot do nea. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. Taka Artemida so lakot i strelata. prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. rodeni od Leta i Zevs. na rezbari.

svetili{tata. Taka se . treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. orelot. Posveteni mu bile {umite. ~avkata. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. Aristej. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. le~eweto. ukrasuvaweto. lebedot. isto kako i kaj lu|eto. isto kako i kaj lu|eto. delfinot pokraj lirata i strelata. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. Site ja nasledile ubavinata. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite. neboto i moriwata. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. rodnoto mesto i na muzite i bogovite. vo Makedonija. Negovi simboli bile lovorot. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri. Bogovite na Makedoncite ili obratno. a Leta samo dve. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. Zatoa. Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. heroite i carevite. Asklepio. Lin. muzikata. Toa se Orfej. Na navreda reagiraat so odmazda. pod Olimp. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe.

teatrite. mozaici. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. kako i na Apolon i Pitija. vinoto i lozata.88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra. menadite. Bezbroj statui. loza na carevi. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. kako loza na bogovi. loza na narodi. Piele i Orfej Dionis . Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. Takov e i Dionis. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. bog na proslavite. le~ewe. horot. kako {amatizam. freski. Silen. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen.

svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi. heroj so nenadminata sila `iHeraklo . predok na Makedoncite . heroj. Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. ja ubil hidrata.Heraklidi bil povrzan so rodot. Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav. vo site godini. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. car. Polubog. gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. Lakot i strelata. gi zadavil dvete zmii. stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost. Praznici za bogovi. Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. Herakle. lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto.

heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. imale iscelitelna mo} i mudrost. Taa. Heraklo. se bogotvorat. Apolon tuku i so Ahil. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. Telamon. Odisej. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. bogovi i carski drugari na Jason. me|u Makedoncite. Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. Plejadite. (so brakovi od zemni lu|e). prorokot Mops. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. Pelej. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. kako zamki. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. kako Argonauti. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. za da bidat pobliski do lu|eto. za da se preseli na neboto me|u bogovite. kako takvi gi slavime. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. La|ata. Dionis. site hrabri lu|e. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. od vozduhot i od ognot. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. Interesno e {to .

Hieron go nau~il da le~i so trevki. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. filozofijata. Negov tim ili tajfa e celata negova familija. sinot na Apolon i Koronida. Koga se ras~ulo za negovite spo- . naukite. poznat kako lekar i bog na medicinata. Akeso e lek. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. Panakeja poznata po toa {to le~i sè. zdrava. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. Ubava. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. isto taka e pridru`nik na tatkoto. Toa se A{vini. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. Asklepio. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. Zaedno se vozat po neboto. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. Makedonija kloni kon realnosta. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. a Lako go izrazuva samoto le~ewe. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa.

vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. Od Epi- . Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. doa|ale lu|e od sekade.92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. go usmrtil Asklepio so molwa. Vo IV pr. kako ku}ni zmii. bez uspeh. vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. deka le~i od bolest i rani. Hr. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija. {to go pomagaat le~eweto.

instrumenti. Site apteki vo svetot go koristat . so Heraklo. Recepti. zdravje i sre}a. igli. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. Zmijata so zastra{uva~ka energija. sadovi za lekovi. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. bolnicata. kako {to napravi Aleksandar. prespivaat. Sv. do kaj {to `iveele Makedoncite. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. Lihnida. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. so Kadmo. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. Zmijata se r’vela so Zevs. pinceti. Stobi. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. seto toa. palatite. stadionot. mevlemi i napivki. pati{tata. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. so Apolon. Herakleja. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. so iljadnici godini se sobiraat lu|e. seto toa i toga{ a i sega e isto. Atina go ~uva kako makedonski kult.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. {to gi podigale makedonskite carevi. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. otkolku po kopno od severnata strana. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. Vo tie svetili{ta. Filipi. Stibera. No`ici. nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. Teatarot.

svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite. Hr. pr. Vo su{tina. So denovi le`el vo Asklepijadata. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. „Eden ~ovek onemel. nesre}nite. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo. zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. svetiot bibliski narod. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. na Makedoncite. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. {to na bo- . Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. ranetite. Lekarite go uspale so opium. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio.to~no se znae {to e na medicinata. Asklepio go slavele kako Eshulap. tie se dve {ini na ista pruga. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. kade {to vladeele bogovite. Higienata be{e spas. po sovet na Sibilskite knigi. ni mnogu daleku ni mnogu blisku . Ramnote`a na duhot. Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie.

I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. Aksion–Osna`uvawe. Artemida. Toga{ e potrebno kr{tevawe. so blagoslov za dobro zdravje. za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Toa e koga se ra|a ~ovek. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. pa veselba i na kraj uteha. a ponekoga{ do religiski rituali. Slepite ozareni od svetlina se isce- . Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. Dioskurite. kako medicinski termin ostanal vo naukata. {to zavisi od lu|eto. Dionis. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. preku mitologija do religija. koga pravi svadba i koga umira. kako teorija i praktika. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. Izborot e sloboden i nepre~en. Heraklo. kaj site narodi. nafora i vino. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. Postot {to zavr{uva so pri~est. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. razli~no se do`ivuva. zaboravja}i na Ahilovata petica. Posvetenosta kako pokrstuvawe. Apolon. Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata.

Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. svetli mo}ni. Kuzman i Damjan. lekuvaweto. Pantelejmon. hramovite. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. pri~esta. isposnicite vo crkvite i manastirite. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. ^udata na Hristos.96 Angelina Markus luvaat. rabotata na apostolite. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. Se rodilo dete so bo`ji znak. Bogovite. @ig ili tetova`a. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. beli. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi . Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi. angelite. Gospod. pravoslavnoto sve{tenstvo. lekari isceliteli. svetcite. 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot.

vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Vo vremeto na Sv. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. go zapira krvareweto.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. teatar. rotonda. kletvite. gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto. so baziliki. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. Hramovi. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija. na polski toa zna~i plo{tad. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi. {koli. Proro{tvata. bolnica i grobi{ta. koj znae po koj pat.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. Hr. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik. Klimentovite 3. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. i instrumenti. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. Homer. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- . gradbi i mozacii. Lu|e spored kosturite. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite.

sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja. ubla`uvawe na bolkite. tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto. le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. ne samo niz opisite na Homer. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. . Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite.

Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. Semejstvata na bogovite. Od rebroto e sozdaden ~ovek. svetcite i lu|eto. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. Reinkarnacijata. regeneriraweto. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. Glavata na Gorgona se regenerira. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. duri sega se ostvaruvaat. kako i so medicinskoto isceluvawe. sli~no na ~ove~koto. sè podobro zakonite da gi znaeme. na muzite. Go jadat srceto na voinot za sila. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. kloniraweto. transplantacijata. . Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija. na bo`estvata. znaewe da poseduvame. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. nagovestuvani so iljadnici godini. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. Kliment i Naum so pismoto v race. transfuzijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. Ili Kiril i Metodij.

Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto. \or|i Sv. Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. Dimitrija . Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. blagovesnici. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. crkvi i gradovi. slavi. za{titnici i patroni na imiwa. Isceliteli.

Hr. pr. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. pr. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. pr. .OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. Hr. • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot. Hr. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. Polib. Orfej. • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. Hr. pr. • Muzite . pr. Filon.darba za umetnost • Dioskurite. carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. • Tesal. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. • Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. • Aleksandrija. Heraklo bo`estva so lekarska darba. • Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. Hr.

lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. Avrelis. . Seleuk. •Apolonie. Justinijan i Justin II. Aleksandrovi generali. ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. Nikola. • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli. Soren. • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. Neron. pr. medicina i vera. Aplonie. Komod od I v. so izgradba na gradovi. Nikejskiot sobir. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. Hr. pr. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. Mirko. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. site od Taor. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. do III vek na novata era. • Justin I. Trajan. tvrdini.102 Angelina Markus • Pergan Antioh. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. Antioh. • Sv. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. Sofija remek delo na ktitorot . po Hr. pr. Ciceron. Galen. Ber. do rimsko zavladuvawe. • Filip. Hr. Hr. • Carot Vasilie. Heraklid. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. od Skopje vo V i VI v.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti. Makedonec otkri DNK. kako nov Apolon. • Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II. • Andreja Mitkovski . presadi otkinata raka • Vo SAD. • Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina.hirurg. • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica . • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot.

.

8). t. kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. Sporedbeni `ivotopisi . ispla{en od ranata na carot. vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. Carot. probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. e. pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat.Aleksandar. go prepu{ti svoe- . bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto. „Kritobul. od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. a pri najte{kata rana.Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel. so glavniot hirurg Kritobul. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. i samiot sorabotuval so lekarite. Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul.

Vo vero- . psihologija i logika. vo sedmiot den od opercijata. Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori. Ruf. za sovremenata medicina. 1993). a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. Taka. prele`a sovr{eno nepodvi`no. za bolesta od koja po~ina Aleksandar. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. nema za cel da ja raska`uva istorijata. koga be{e izvadeno ostriloto. kniga 9. 25-28. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. tu go sovladala malarija. koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv. ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. kako {to mu be{e uka`ano. Na primer.tu go otrul ovoj ili onoj. smetaat nekoi na{i lekari. K. tu se isto{til od piewe. „Istorija na Aleksandar Makedonski“. no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap. „krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. Spored opisot od K. ranata be{e ras{irena i. profesor po filozofija. mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. so najmoderni sredstva i lekarstva. glava 5. nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. pod {ator.

Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. Plutarh. kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. Arijan. Spored opisot. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. na koja se pielo vino. no nikoj ne padnal bolen. Zna~i. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i. Timotej. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. stana zbor za negovoto ime. Hr. koga imalo Stefan. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. prv poso~i na eden opis na drogiranost. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. brat na Aleksandar od druga majka. od aspekt na eks-inspektor po droga. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. cvrsto. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. a na sedmiot po~inal.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. a padnal v postela po edna sedenka. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. Stamen. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe.

spored propi{anite metodski edinici. zgusnata energija-materija. nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli. Aristotel i plejada drugi. na{iot edinstven istori~ar.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. inaku. e. se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. energija. kako diplomiran filozof. mestoto i vremeto na `iveewe. Hans Lotar [tepan. akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. nauka. ^ovekot. Demokrit. nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. Neodamna. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. isto taka na MTV. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. t. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. na duhot). prifa}ani od srpskata. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski. so svojata kniga „Makedonski jazol“. ~len na MANU. Ve~erta.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. srede MANU. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. a preku nea od jugoslovenskata. na pra{awe .

so egejskiot del na Makedonija. be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. Grcija. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. toa se gluposti.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. No. Bugarija. Aleksandar i nie. vek. Aleksandar i nie. kako nagrada. vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon. a tie 15 mina graknaa vo smea. so pirinskiot del na Makedonija. odgovori deka toa e romantizam. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. verojatno za da ne si plukaat . na koe. Albanija. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. pa i mnogu pove}e.

knigata e uspe{na. vro~em. po koi taa e prepoznatliva. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn. otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat.110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto. 18. dali anti~kite bogovi bile gr~ki. no bez predrasudi. no toa vo momentov ne e bitno. sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina. sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile. neophodno gradivo za integralna istorija. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap.2005 Spase [uplinovski . analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura. sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla. Taa. a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk. se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi.).04. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. dali anti~kite Makedonci bile Grci. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika.

• Poemi za Makedonskite carevi . . Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci .2003 g..2001 g. • Makedonija na Makedoncite ... • Filip II Makedonecot . Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija. Topol~ani kraj Prilep. profesor po filozofija vo penzija.BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus. rodena e vo s. • Makedonski drevni vrednosti .2004 g..2004 g.1998 g.

Po tragite na slavnite Makedonci .Koga sonceto be{e bog 15.Istorija na stariot svet 9. Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3. M. Laercis . Poemi za makedonskite carevi .Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi. Markus . Kosturski.2004 g. S. Popovski . Homer . Bidi svoj. Balaban . Justin .LITERATURA 1. Spotot na @an Mitrev. Kosidovski . P.Noviot Zavet 5.Filip II 11.Bo`estvena medicina 6..Slavni anti~ki likovi 14.Ilijada i Odiseja 7.Aleksandar Makedonski 17. Bojaxievski . Biblijata .Filipova istorija 10..Gr~ka i rimska filozofija 12.. Korvisi~ . Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g.Poetika i Politika 8.. 19. \uri} . Stankovi} . 4.. K. Osvald .Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija..1998 godina. Aristotel .Makedonski drevni vrednosti . Popovski . bidi Makedon. 20.@ivot i misli na golemite filozofi 16.2003 g. Mi{ulin . Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev .Istorija na elinska umetnost 13.2001 g. Markus. Plutarh . J. A. 21. Leksikografski zavod 2. P.Filip II Makedonecot 18. Makedonija na Makedoncite .

...............................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina...............................................................................40 Makedonski carski i patuva~ki lekari............................................................17 Makedonska carska medicina............................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe............................................................................................................................................43 Horoskopot medicinska astronomija................53 Medicinata i hristijanstvoto.............................................................112 ............................Arhe.................................................................................................................................................SODR@INA Predgovor.....................................................................................................................................................................7 Makedonska drevna medicina................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim........57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri............................................................................................................................................................................................................................................................101 Recenzija........................................................21 Hipokratova zakletva.....................................................111 Literatura..................................................................................................59 Medicinata i umetnosta.........................105 Bele{ka za avtorot....................................................................................................................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli..........................................................................................71 Prapo~etok ....................