ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. na semejstvoto.Blagodarnost na @an Mitrev. moite u~enici. Angelina . na sorabotnicite.

Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti. zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. Sekoja profesija bara cel ~ovek. specijalist. Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ .Markus. jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv.ne znaev da se spoznaam sebe si. Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e. Koga se oma`iv vo ruska familija. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to. me nabquduva{e. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. Za vreme na studiraweto. spored umorot na doktorot doma. Mi doverija gri`a za nivniot sin. Deteto raste{e. Svekrva mi Dusja Baranovskaja . Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. doktor na medicinski nauki. docent. ja sretnav medicinata doma. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- .

vo Makedonija. od svoite rodnini i svoeto semejstvo“. @iv ~ovek }e vidi sè. osven od svojot grad. Po evangelieto na Marko. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. eden lekar. Patuva so Filip II . }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. na{. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. ]e sorabotuvame. Eden den razbrav deka eden ~ovek. Avtorot . Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade.6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den. }e do`ivee i lo{o i dobro. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe. kon rodot i ~ove{tvoto. }e istra`uvame. Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava. Makedonec. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje.

Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. Vo Neolitot. Na tie nepregledni prostori. se otkrivaat mnogu podatoci. pravi kosmpoliti. Do niv se bra}ata. falangata. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- . filozofite. na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. rodninite. u~iteli. Makedoncite ni{to ne pravat sami. Taka e od predistorijata. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. Sve{tenicite. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite. u~itelite. kralevite. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava. trgovija. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. apostolite. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. bliznacite. sè poslavni eden od drug. narodot. ^ovek do ~ovek. u~enici. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. {koli.NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini.

istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. niz cela Evropa vo zamoci. . Filipi. Kandahar i Apolonija. Parmenid. na primer. Heraklidi. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. Heraklit. sobranija. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Kabul. pred Hr. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii. Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. Tamu se {irela filozofijata. Antiohii. medicinski. umetnosta so golemo vlijanie.8 Angelina Markus zofski {koli. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite. dramite. Pela. Elejska {kola Ksenafon. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. Teba. Vo IV v. teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi. Anaksagora od Efes. pismoto. Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. medicinata. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Demokrit. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. Iskander. Taka.

{to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija. poto~no za kralskite drugari na Aleksandar. dedo mu. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . niz site makedonski gradovi. i tatko mu bile carski lekari. od site profili. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. pradedo mu. Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici. Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. I samiot Aristotel se rodil. pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. Kralot rakovodi so svetili{teto. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan. a podocna i od Aleksandar. so voinite i so narodot. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. . So generacii Aristotelovite pretci. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade.dr`avi~kata.

~esto ograbuvani od atinskite mornari .pirati. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar. gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. gradot na majka mu i Stagira.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo. Aristotel. prenesuvani od najrana . Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. sam. na koi u~itel im bil Aristotel. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela. koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu. Olint. Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija.

logikata. fizikata. tatkoto na site nauki. Aristotel bil odli~en organizator. etikata. meteorologijata itn. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. filozofijata. Asklepie. Demokrit. u{te na prvata stranica. Heraklit. Filip II i osobeno od Aleksandar III. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. Vo site u~ebnici. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. Perdika III. Makedoncite ne rabotat sami. prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. laboratorii.tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. estetikata. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. . vo sekoj carski grad. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite . gradele biblioteki i {koli. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. Artemida. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. Drugari mu bile generalite na Filip. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. Im pomagat familiite. Orfej. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. biologijata. drugarite. Herakle.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. Da se vidi koe so {to e srodno. Empedokle. Pitagora. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa.

Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. Se pro{irile do Rim i do [panija. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot. drugite antropolo{ka. Stilot.12 Angelina Markus Organon . Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . Aristotel pred sè e filozof. receptite. pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. deneska. dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega. sè za bilkite. Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. lekovite. Ednite imaat kosmolo{ka problematika. Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. Gi sobral.sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. preku renesansata ni se vratile nam. brojkite gi izrazuvale predmetite.

Ej. u~enicite po {kolite i borcite vo falangata. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. I koga si sam so tebe se site. vo prirodata. familiite na muzite. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas. Aristotel i Hipokrat. stilot i metodot na nivnite dve {koli. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. op{testvoto. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija. od dedo na vnuk. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. Nikoj ni{to ne ti mo`e. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. taka `iveele tajfite. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. ~ovekot i misleweto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. Makedonecu `iv i zdrav. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. ja prezema duhovnosta niz generacii. familiite na carevite i familiite na narodot. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. . Toa e makedonskiot narod. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite. familiite na Asklepio. {to so takov na~in na `iveewe. Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot.

Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. vozduhot i oganot. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen. Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“. gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot. izrazena preku negovata filozofija. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. Ne postoi problem. Dvi`eweto kako usovr{uvawe. kompleten. kako {to e i Makedonskata dr`ava. su{tina na svetot. . Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. Eterot ovozmo`uva dinamika.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. kako osnovno bitie. dvi`ewe na sè postoe~ko. vo bilo koja sfera na `iveeweto. na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. `ivee i misli. vodata. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter.

Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma. So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. su{tina postoewe na materijata. kako carski filozof. Od druga strana. logika. du{a. materijalno. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok. Toa e filozofija . Antropologija–~ovekot. op{testvoto. Gnosologija–racionalno spoznavawe. taka i teoretskoto i prakti~noto. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. fiziolo{ko i mislovno bitie. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. Od edna strana. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. Aristotel kako carski drugar. Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. dr`ava vlast. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem.

biologija. Logikata. podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. lekuva. Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. Hr. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. Logoto e nauka i medicina. ogan. etnologija. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. pr. vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. Taa e prva nauka na Aristotel. osoznava. poim..16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto. farmakologija. antropologija. . Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci. kosmologija. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon. psihologija. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. Naukata otkriva. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. organ za mislewe. Zoologija. zbor. a medicinata poprava. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot. Logija e zavr{en slog na site nauki. teatrologija. nauka. fiziologija.

baja~i. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. bilkari. Vla`nite grnci fa}ale muvla. Vrie kotelot. da go ~uvaat mirot. Opiumot. Tie izvori na gnev i omraza. se vra}a vo drevnosta. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. Opiumot blago go opival umot i pri . za hrana. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. na krvna osveta. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. penicilin. umiraweto. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. lu|e od site rasi. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. ~ovekot u{te pove}e. Korata od breza ja koristele kako aspirin. gleda~i. no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. narodi. Izumrele civilizacii. za nadmo}. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. na me|usebno ubivawe za teritorija. Prirodata go pravi svoeto. koristi alternativa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. Medicinata ne e tolku silna klinka. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. prisutni se i sega. Puknuva meur od kosmosot. bu{ewe na ~erepot. Gi nema tie sre}ni vremiwa. bogovite se umorile ili ne napu{tile. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. pretska`uva~i na sudbinata.

kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- . Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v.18 Angelina Markus poroduvaweto. Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta.

poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti. Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. Site golemi lu|e.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. site carski lekari vo falangata. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. sekoja novina brzo se prifa}ala. sinot Tesal. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. nau~en trezor na makedonskata kultura. Kako {to i Asklepio so familijata. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. Drakon i zetot Polib. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata. Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. . U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija.

20 Angelina Markus .

Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- . pr. `iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. Hr.

kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V. Hipokrat patuval po ostrovite Kos. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot. Hr. Anaksagora. Sokrat. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. Empedokle. Pitagora.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. Drugaruval so Evripid i Agaton. Kleopatra VII. Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie. Arhelaj. pr. Hr. go poznaval Sokrat. {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. Konstantin XIII. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Tasos i po gradovite Abdera. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. Aminta. Aleksandar IV. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. Protagora i mnogu drugi proterani. Ptolomej XIX. potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Larisa. Knid. Demokrit. Heraklit. kako Demokrit. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. Pela i nasekade gradel bol- . Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. kade {to mu bil na gosti vo Abdera.

se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. mozaicite. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim. predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. tajfata. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. Pred sè Aristotel. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. Mnogumina od nau~niot svet. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. potoa . carevite. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. negovite u~enici Menon i Teofrat. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata. Bogovite. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe. freskite isto taka se dol`i na timska rabota. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat.

Soren. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. Site tie pominale od Skitija. Tie vlijaele na negovata medicina. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite. vo makedonskata nau~na prestolnina. . Pitagora. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo. kako patuva~ki u~iteli filozofi. So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. Egejot preku Makedonija do Sicilija. Anaksagora. okolu golemite carski gradovi. na pomalite naselbi. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant.24 Angelina Markus Evratosten. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela. Vo Aleksandrija. artefaktite. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. so me|usebno vlijanie. metodot i sodr`inata. Egipet. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava. Demokrit.

koja neodamna e otkriena od arheolozite. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. Kosmi~kata sredina. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . patuval. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi.ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi. podu~uval. Ja prou~il „skitskata bolest“ . Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto. Filozofskiot stav za kosmoHristos.bila dovolna pri~inata za bolesta. Hr. koni od prirodata. le~el i ostaval prira~nici i recepti. . Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto. IV vek pred me. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite.

da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. kodeksot za medicinski postapki. lu|eto. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. poznata kako zakletva.26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. istorii na bolesti. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. vo koi ima bele{ki od praksa. So golem mlade{ki `ar. poedine~no. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. Vo edna druga kniga. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. Ni{to ne smee da se prima izolirano. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. vodata i zemjata“. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. nivnata avtenti~nost. celta. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi. kako vodata za ribite. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. vremeto. Toa voop{to ne mu na{teti. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. I ne otstapil vo toa. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. go inspirirale vrz istiot princip. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. So vozduhot . {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. raznebiteno. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot. Negovite prijateli filozofi. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika.

Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. definirano. atmosferskite priliki. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. bitno vlijaat vrz zdravjeto. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto. Prognostika. Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata. narodnite obi~ai. no}noto slepilo. Lakonika. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. godi{nite vremiwa i vetrovite. koristewe . Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. zbieno mislewe. Vlijanieto na okolinata. Dietetika.

28 Angelina Markus na ja~mena supa. namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata. vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. so eden zbor. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi. sè od hiruru{kata tehnika. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . smiruvawe so lesni ~aevi. ramnote`a na hranata i aktivnostite. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. medicinski spisi. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. zavoi. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid. instrumenti. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa.

Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“.moto. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot.. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot. posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. se zboruva za pulsot. Se zboruva za vaskularniot sistem. kako viweta. sosema stru~no obrazlo`en. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija. materijalistite. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto. hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. pod vlijanie na Heraklit. na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. Zatoa na . temperatura. utvrduvawe na bremenost. Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija). Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela.znaeweto e trajno. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. vlijanie na vremeto i starosta.. Sofistite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari. „Iskustvoto e prevrtlivo“ . ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“. prognostika.

Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. Centrite za mislewe. nervite. kako koskite. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. Nemalo sekcirawe. crniot drob. u{te od predistorijata. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto. Kaj Hi- . ~uvstva. kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. a osetite. no ne i krvnite sadovi. prognozata se sostavuva. naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski. muskulite. {to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. slezinata. nedeliva od prirodnata okolina.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. mozokot. `elbi se vo mozokot.

za tri ili sedum dena. no pred se. koi vo nekoi vremenski intervali. paraliza. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. Fizikalnata terapija bila poizrazena. dieta za zdravje. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. cisti. skorbut. sepsa. tuberkuloza. oblogi. vino. son~awe. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. malarija. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. mleko. pu{tawe na krv. apopleksija. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. reuma. na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. Bolesta se procenuva so site ~ula. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. zaradi prirodnata toplina. med. bolesta }e se sovlada. mitra Hipokratika. meningitis. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. tifus. delumno se prenesuvaat na srceto. plevritis. . Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. facies Hipokratika. Se koristele bawi. masa`i. Tri faktori: bolesta. Neo . ako bolniot se bori. lesna ishrana so supi. nekoj od psihi~kite funkcii. slabi narkotici. a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. tetanus.

mestewe zglobovi. Toa va`i i za stomatologijata. primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. za le~eweto i vadeweto zabi. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii. . otvorawe ~erep. moralot na lekarite.32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki.

. Lekarot e filozof kako Hipokrat.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe. Mo`eme da gi poso~ime. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite.. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija. I }e go storime toa. . po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. a filozofot e lekar kako Aristotel. Hr. Anaksagora. pr. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar. a kamo li za nau~na rabota. Odbil da odi vo Persija. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. Tukidit. Vo IV v.

Hipokrat go le~el i Perdika II. da `ivee po Makedonskite prestolnini. zetot Polib i drugite. Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. vo Makedonija. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se . od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. Tesalija. bila makedonska oblast. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka. so sinot Tesal i Drakon. Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. vo blizina na Makedonskite prestolnini. Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. dojdeni da ja prosvetuvaat.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. vo toa vreme. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo. Tuka. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota.

Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. Za da ja znaat site ja prilo`uvame. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. sè toa poedine~no i voop{teno. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. . Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. medicinata. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata. op{testvenite nastani. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska. Zakletvata. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. site nauki umetni~koto tvore{tvo. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. kako sve~en ~in. Filozofijata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela.

Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. nacionalnost.36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. povikuvaj}i se na svojata ~est. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. politi~ka ili klasna pripadnost. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. Ova go vetuvam sve~eno. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. . Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. rasa. vera. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat.

pi{uvana 1941 godina. . . . .Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat. Higieja. . kolku {to znam i mo`am. . sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e... Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}. najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo. izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie.. Asklepio.Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel.Se kolnam vo Apolon. na site bogovi i bo`ici. isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe.Deka na bolnite. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam. negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata.Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi. . nitu takva odluka }e pomagam.. }e se gri`am za nego ako mu zatreba... Panapkeja... . . HIPOKRATOVA ZAKLETVA .

38 Angelina Markus .Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost. za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata. Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe.. {to ne smee javno da se iznesuva. Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite. za `ivotot na lu|eto. prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa. slobodnite i robovite. So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. .Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. lu|eto. . Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade.. .. .Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa. toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. cenet od lu|eto zasekoga{. Apo- . .. Vo zakletvata se naglasuva tajnosta. Nema da vadam kamen od be{ika. znaewe... .. {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika..

carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. Orfej. {to spa|a vo Tesalija i Parnas. Site bogovi. vo medicinata. vo Teba. Muzite. u~eni lu|e imaat ista tatkovina. Mo}en. son~ev. site zaedno. Sepak. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. silen. Koga ~uval stada se bliznele. Dionis. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. toa e vo Fokida. Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. heroi. Lisip.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. kako da e samiot Apolon. Mestoto na Apolon vo umetnosta. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. ubavo graden. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. Ahil. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. . kako oblasti na Makedonija. drevnata makedonska dr`ava.

Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. vozduhot i oganot. Lekarite se specijalizirale. sluz. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. Toa e krv. `olta i crna `ol~ka. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. {to go zagrevaat teloto. vodata. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. pneumata. del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. zavisi vdi{uvaweto i toplinata. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. Od vozduhot. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. na ~ovekot kon prirodata. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe.PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. del od prirodata. Vo medicin- . zaedno so hranata.

lekuvaweto bilo nevozmo`no. Ako pritoa pomodruval. . Higienata. Ako ~ovekot e udren so oru`je. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. ili kasnat od `ivotno. belkata vo o~ite. se davala prognoza. vo zavisnost od izgledot. ]e ozdravi. so imeto na boginkata Higija. Rimjanite. ima treska. liceto. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. bawi. ili se povredil pri rabota. imala le`i{ta na malarija. `olti mu se nozete. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. se amputira do pomodrenoto mesto. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. odvodni kanali. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva. trgovcite. ako bil padnat ili napadnat. imala golemo zna~ewe kako preventiva. za tri ili za sedum dena. bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite. da se le~i so kinin.

ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva.42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. a drugite bile patuva~ki lekari. . kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot. Ednite bile carski lekari. nasekade po svetot.

bolesta po zemja se {iri preku vozduh. ogan za sterilizacija na instrumentite.MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. provetruvawe. kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. Taa gusta `olta te~nost. Principot bil ist. osobeno vo Rim. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- . U{te pove}e. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. Normalno. mu go stvrdnala jazikot. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. Topla voda. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. pripravena od bilka. familijata i narodot. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. ~isti krpi. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. sè bilo podgotvuvano. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto.

Bolnicite. pred sè od. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. ima{e sekoj den rabota. Apolon vo oro so Muzite . naj~esto ov~ari. Dedo mi. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. Carski lekar se stanuva. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. ra|aj}i heroi i carevi. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto. poln dvor vnu~iwa. za da mi se zalepat pijavici. kade {to le`ea bivoli. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. Muzite. od naju~eniot. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. lekarska familija. aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. lekarskite ordinacii. da mi ja iscedele „lo{ata krv“. najsposobniot ~ovek. so nas.

Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena. sestrata na Dioskurite Plejadi. Ahil Odisej . Ahila go le~el Mahaon. {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron. Ahil.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. Patroklo go le~el Ahil. Odisej. Paris -Aleksandar. Okolu. Patroklo. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi. Agamemnon. a yvezdi na neboto blizu do bogovite. sinovite na Asklepio. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost.

Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema.. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. Asteropej i Hektor. Mikencite ne se Ahajci. lekarska {kola i medicinska praktika. Isti lekari le~at razni kralevi. pradedoto. Odisej. vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Aminta III. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. tatkoto Nikola. Makedonsko kaj Menelaj. Arhelaj I. . najdolgo odr`ana. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija. dedoto Mahaon.46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. Tamu.. Orest. me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. Ahil. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. Pavzanie. Evrop. Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci.

vo IV-tiot makedonski vek. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. go te{el. kako Heraklid od Tarent. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. pokraj Teofrast i Menon. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. le~eweto kako farmacevtsko znaewe. u~enici na Aristotel. Apolonie od Ki- . si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. Filon i drugite lekari. lekovite. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. Herofil od Hadlkedon.Aleksandar toa go pravel i vo falangata. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite. Ptolomej go le~el Hrisip.“. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal. Serapioni. Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. Nivnite spisi za bilkite. imal svoja {kola kako i Filin. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. koj se vikal Misir. obyrni se na uspesite na bitkite. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi.

Tie bile: Teofrast. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. Toa se carski lekari Galen. Eurget. Heron. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. Hilen. Trajan. Eadem. astronomijata i drugite nauki. . Dioklo i drugi lekari. no ne se izmenilo imeto na Apolon . Za vremeto na Neron. Aristofon. Kratet. pr. Eratosten. a vospituva~ Nikola. lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Apoloder. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija. Erigon. Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik. Soren. Kalimah. Apolonie od Pergam. Arhimed. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. Hr. se prenele imiwa na rimski bogovi. pismo. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura. Tuka se {koluvale Evklid. prosveta. Zenodot. Aristarh. Filon od Larisa. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. Marko Avrelis. Ptolomej.bogot na medicinata. Od Aleksandrija ne samo medicinata. medicinata. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka. Komod i drugite imperatori. ni farmacijata ni medicinata.48 Angelina Markus tija.

Potoa sogledav.. Asklepio so zmija. toa e zodijakot i horoskopot. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva. kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci . Dioskurite vo bliznaci. Heraklo so lavot.MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot.. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite.HOROSKOPOT . Hipokrat znael za brojkata 12. Uf! Pa.

Mesecot vlijae na plimata i osekata. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. 12 saati na denot. lu|eto. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. Toa se 12 znaci na zodijakot. kako sekundi. 12 meseci vo godinata. pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. bikot. do`dot. 360 crkvi vo Ohrid. astrologijata. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. religijata i kosmosot. vetarot. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot.50 Angelina Markus mesto vo mitologijata. veterot. brojkite. Vozdu{niot pritisok. koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . astrologija i proro{tvo. naukite. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. Posjedon kako vodolija. hidrata. Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite.kako minuti. Taka mislel Hipokrat. zakonite. 12 apostoli. Niv im bila jasna brojkata 60 . site si na{le mesto vo soyvezdieto. Lavot. kako denovi. 12 godini na detstvoto.. astronomijata. Znacite. son~evata toplina.. 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe.

krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk.makedonskiot najgolem simbol. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto. za sre}a i zdravje.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. Eve gi tie zodija~ki znaci. bukvi. od neboto i od Sonceto . Najgolemite proroci Apolon. Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata. ogneni. vodeni. srce ramewa. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. . zlatno runo Sveta sila.

Rufo. astronomi. . izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. matemati~ari. Dioklio i dr. Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici. Galen. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. geografi. Na Hipokrat i na carskite lekari.52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak. Toa se lekarite Soren. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. Arstej. Edno ~udo lekari. Sobiraweto na iskustvata. Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija.

Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan.HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari. da sproveduva fizikalna terapija. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. . Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. Niv gi imalo mnogu pove}e. Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto.

od delata na Hipokrat i Galen. izmeneti. Carot Julijan go pottikna za Rim. Klaudie Galen (vo 129 . Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. . dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. da napravi enciklopedija za medicinata. Tamu bil mnogu cenet. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. Kako vo filozofijata. Ne izdr`al dolgo. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica.200 g. Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. isto kako kaj Hipokrat.) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Galen umrel vo 200 g. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi.

Takvata medicina se koristela i do XIX vek. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. go koristel Aristotel za islamot i Koranot. Posveteni dela. Site ovie mesta vo Bitinija.lekar. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo. Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. duhovno o~istuvawe. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . Pergam. okolu 1000 g. Avicena. kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. Kapadokija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. se osvojuvaa zemji. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava. od Ermenija do Aleksandrija. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. Makedonskite {koli od Pergam. . da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa. Efes. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. Kilikija. od novata era. Avicena. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. magiite. Karija. Na istok. posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. drevnata makedonska medicina.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

tradiciite. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani. Zemjata.MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. eretici. {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi. vodata. vo Lihnida. Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. Semejstvo na bogovi od Olimp . vo Stibera i vo site prastari gradovi. barabi. bilkite. }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata. vo Stobi.

carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. manastiri. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. Hristijanskiot period.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. Carigrad. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. negovite apostoli. go narekuvaat Vizantiski. konaci. nauka i umetnost. Vo gradovite Aleksandrija. {koli na apostolski propovedi. sve}nik i edna tora. se osloboduvaat zarobenite. Ohrid. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. kako Noev kov~eg. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto. svetci i angeli. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. kako {kolite vo medicinata. Tamu sopre Makedonskata kultura. Go raspnaa Isus Hristos. voeni {koli. Makedoncite. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. liceumi. Familija na bogovi. [to krv proleaja Makedonska. Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. [to izgubija Evreite? Edna masa. Erusalim. samo da ne bide Makedonski. carevi. tamu ja rastovari svojata . Solun. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod. otsekuvale carski i narodni glavi. Oslepuvale. Pergam. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. Toa se tri periodi na istorija. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. bolnici. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija.

{koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. Vo toa vreme. naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. Toa go stori vo Carigrad. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. majkata carica Elena trgna. Konstanca. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. ma~enici. pismo. Skopje. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. voda~i. Makedonci. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. vojnici. narod i fosili. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. Sami se {titime. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. a dopiraat i do na{ive dni.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Posegaat vo svetlinata. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. so poddr{ka na dvorot. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . so makedonski imiwa. Oslepuvani carevi. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. pustinci. Aleksandrija. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. So o~i se gleda. kako {to pravat i sega. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

lipata. „svetata bolest“. kukurekot. paraliza i drugi. glogot. sloevito kultno mesto . kila. Go poznavale afionot. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. pelinot. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. povredi od skr{enicite. bosilekot. drenot. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. drevno. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. borot. treska. vrbata. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. irisot. Toa bila malarija. javorot i se razbira vinoto i medot. sipanici. renot.

bolnici. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. pisatel. Kliment.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. lekar. agronom. Kliment i Sv. da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. Toj e prosvetitel. so svoite u~enici i . pismo. crkovno peewe. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. u~ili{ta. kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. Naum. Kliment i samiot lekar. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. Crkvi. manstiri. Duhovnost. rezbi. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. pedagog. Oltar na Sv. freski.

Nivnite dva manastira Sv. Klimentoviot sopatnik. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. Naum. so kanali. kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena. Sv. krstilnica. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. teatar. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici. Pantelejmon na Kliment i Sv. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. po imeto na majkata na Konstantin. rotonda. .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot. ^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Gavril Lesnovski. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. ogradeni so yidini. Nasekade se slavat monasi isceliteli. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. Prohor P~inski i Ivan Rilski.

Kuzman i Damjan Sv. Naum Sv. Kliment Sv.68 Angelina Markus Sv. Pantelejmon .

Nikita vo Bawani. Da se naslikaat bolnite od sipanici. od paraliza. instrumenti i kutii za lek. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. motiv od freski niz makedonskite crkvi. lekari svetiteli. slepi i nemi. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. Naum. . pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv. Vo XIX vek na freskata od Sv. Damjan. so knigi. Pantelejmon. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. Kliment. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod.

Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. informiranosta. . se organiziralo le~ewe. kiselo i gor~livo. donesena od axilak. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. Kliment i niza drugi niz celata zemja. vo higiena. vodi. Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. Novi bolesti. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. semki.70 Angelina Markus simbol na sleposta. Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. cvetovi. Se {koluvale lekari. Krstonosni vojni. tuku i za svetskata medicina. kako lekoviti trevi. vo lekovi. Pred sè naukata. infekcii ne demnat nasekade. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. koreni i sè {to e slatko. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. mutacii. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. osvojuvawa na teritorii. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. minerali. kori. Preselbite na narodite. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. Damjan. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. plodovi. obrazovanieto. Od bilkite se koristele listovi.

Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti. ne zavisi od nego. Ednostavno. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. od nas zavisi. sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. Na primer. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. so religijata. sogleduvawe. ne treba da se dvoumime. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. Koga Ajn{tajn. na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat. na dobroto. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. nekoi za ni{to. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. Kopernik. Wutn. Specifika na svesta. na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. na umot. Ne im e dadeno na site isto. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe. Nekoi se rodeni za ne{to. so medicinata. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto.

Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki. {to e prvo {to istovremeno. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. amajliite.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. medicinata. igra. mozaicite. ukrasuvaweto. Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. umetnosta. kultno mesto i hramovite niz Makedonija. Znaeme deka celoto pleme slavi. pee koga bolniot ozdravuva. ili ume{nost. terakotite. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. Bolesta. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. obredite. slaveweto. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. zdravjeto. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. . ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. bistite. le~eweto ili slaveweto. I ne znaeme {to e postaro.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini. angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .

generalite i borcite vo angeli. svetlina. Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. Arhitektura. Skopje. Aleksandrija. crkvi. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. Herakleja. Pee molitva. Pri~est. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. Pela. Duhovno ~istili{te. narodot vo 40 ma~enici. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. bolnici i grobovi. Kako na{i- . Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto.74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. umetnosta i bo`estvata. Carigrad. mozaik. ikoni . vo isceluvawe i veselba. Pergam. scena. gusto zbieni nasekade okolu nas. medicinata. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost.. stadioni. Sè e smiruva~ko. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. govor. rezba. Makedonski kultni mesta se Dion. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli. muzei. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car. sliki. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. Leb i vino. peewe.. Ege.freski so makedonski likovi od narod vo vojni. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. Ohrid. Vrska so narodot i naukata. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. {koli.

vojni. zdravi. vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno. le~ewe. so {tit i kopje. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. Filozofite. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo. zaedni~ko . Damjan. astrolozite. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. Gavril. freski.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. kako nivnite prethodnici Dioskurite. Kliment. Do niv se ispravile Kuzman. Konstantinovoto pokrstuvawe.. Justinijanovite tvrdini i zakoni. vo Aleksandriskata nauka. zografi. Sv. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. vo Aleksandrovata imperija.. site ubavi. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. Temite so gradbi. hristijanite. carevite. lekarite. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija. Vo Trojanskite vojni. na Hristijanskoto mesijanstvo. Dimitrija. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. rezbi. Markovite juna{tva. \or|ija. Sv. nema nikade po svetot. vajari. Pantelejmon. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. ne mo`at da se izdvojuvaat. vo Filipovoto carstvo. so takva trajna sve`ina i ubavina.

Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. vo Hristovoto vreme. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. umot i svetosta ve~no nè {titat. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. .76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. sonceto. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci. Imeto. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. zdravjeto. odbranite.

Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata.PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. vodata. od Evropa pretstavnik na belata rasa. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. vodata. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. beliot ~ovek. od tri kontinenti. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko. ^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti. Predimstvo na materijata ili duhot. . otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. od Makedonija. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. ^erepot od Petralona. Zemjata. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. meteori. Makedonecot. ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. Sepak. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. na svojata prva i najstara civilizacija. najva`no od sèe samiot ~ovek. od tri razli~ni mesta. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite. zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma. . Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe. pred potopot ili pred Atlantida.

motori. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. lovi i uni{tuva. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. zemjotresi. Uspeh na belata rasa. atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. vulkani. uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. po{umuva. bliski do prirodata. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. ezera. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. ete ni katastrofa. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. I najmalo pridvi`uvawe. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. Nè ~eka obemna rabota. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. kontrola na neboto. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. Neskrotlivi xinovi ne drmaat. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. kanali. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. karpite. kontinuirano.80 Angelina Markus Metalite. Mnogu narodi. za mnogu arheolo{ki naodi. atomska energija. Gradi gradovi. sateliti. . klonirawe i sètoa so umot i svesta. oru`je. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. na prvite lu|e niz Makedonija. Sozdava sintetika.

Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. Radivoje Pe{i}.000 godini. Bo`estvo. Etrurskoto. raska`uva za neolitskata ku}a. Toa se Golemata Majka. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. keramika. Vin~anskoto. Pretstavuva ku}a. Toa se: oblikuvawe na kremenot. so eden car. pismo. nema{e merila. sporedbi. grn~arija. Naodite vo Govrlevo. gradbite. Radivoje Pe{i}. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. edna religija za cel svet. Meri Anicin. site gi imame kako kultura od Vin~a. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. tumbite niz Pelagonija. Vangel Bo`inovski. `iv primer. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. Milo{ Bilbija. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava. Adamot. prou~uvani od Vasil Iqov. pe~ati so pismo. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. so nekolku iljadi lokacii. vo istra`uvawata za Vin~a. Arheolo{kata karta na Makedonija. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. preku Govrlevo do Halkidik i Krit.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. Golemata Majka. . Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme. eden Bog.

crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. bara besmrtnost za ~ovekot.oru`jeto. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. Ni{to ne zboruva. Sre}a. orudijata. Rodilka. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. Zdravje. Gleda i slu{a. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. zdravje. `ivot i radost. nema usta. natavrena. heroite. Sekoe ra|awe e bo`estveno. Toa e molitva. Doterana. carevite. ^etvorna `ena. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. Krikot ne e pla~. Homer pro- . Vo grn~arijata. Sigurnost. go slaPrva makedonska bo`ica.82 Angelina Markus @ena. mir. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. Pokriv so sonce. narodot. obi~aite. nakitena. pi{uvan na glinenite plo~ki. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. Epot za Gilgame{. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. Proletna. Taa e trudna.

Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs. Makedonija so kontrast na poliwa. Heraklea. {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. Apolon. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela. Toj premin od lu|e vo heroi. Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. Dion. metalokovawe. ezera i ridovi. vinoto. Herakle. mitologijata. Samotraki. legendite. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. Hera. Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. planini. `itoto. plodorodno. narodnite obi~ai i veruvawata. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno. Delfi. koi {to namesto da proizveduvaat. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. klepawe na orudija za rabota i odbrana. Teba. dr`avata. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati. Slaveweto na plodorodieto. Atina. muzite. reki. vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. dolini. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. Zatoa do denes . prisvoeno. Afrodita i mnogu drugi boginki. grad dr`avi~ki.

kako vo svoite edinstveni mozaici. Toa ne e asimilacija. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Taka. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. kako {to `iveel taka gradel. Apolon. misteriite. jazikot i veruvawata. Zevs. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Koga se le~el. Jasno e kako ritualite. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. se borel. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. vojuvawe. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. zdravjeto i smrtta. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Makedoncite pak vo svojata mitologija. Asklepio pomagal so cela lekarska familija.84 Angelina Markus im e ist folklorot. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. Vistinskoto. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi.

bra}a. Damjan i Kuzman. Ima u{te mnogu bra}a. Paralelni svetovi. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. tie pomagale. Plejadi Kastor i Polidevik. Zaedni~ko im e pismoto. son~evata energija. Toa se bliznaci. poznati vo svetot. ikonopiscite. Kiril i Metodie. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. rodnini. Pa. Hipokrat. sonceto i lu|eto. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . le~eweto. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. Familii na Asklepio. tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. od praistorijata do deneska. Makedonskiot svet narod. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. So ista namena se i bliznacite Dioskuri. medicinata i makedonskiot narod. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. Takvi se Petre i Pavle. Aristotel. Bogovite. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. Bliski so prirodata. site slavni lu|e od Makedonija. apostolite. filozofskite {koli. lekari. Kliment i Naum. rezbarite. podu~uvale. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. tvore{tvoto. od Biblijata. le~ele. duhovnosta. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite.

elenot do nea. rodeni od Leta i Zevs. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. na rezbari. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. plodorodie i talkawe niz {umite. proro{tvo i isceluvawe. Taka Artemida so lakot i strelata. Kiril i Metodij Sv.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija. Petar i Pavle . Imalo i ima graditelska tajfa. Sv. skulptura. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon.

Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval. Negovi simboli bile lovorot. pod Olimp. Toa se Orfej. Asklepio. isto kako i kaj lu|eto. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. ~avkata. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. Lin. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. ukrasuvaweto. Bogovite na Makedoncite ili obratno. treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. le~eweto. Aristej. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. Zatoa. orelot. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. Posveteni mu bile {umite. vo Makedonija. lebedot. a Leta samo dve. Na navreda reagiraat so odmazda. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. muzikata. neboto i moriwata. rodnoto mesto i na muzite i bogovite. svetili{tata. isto kako i kaj lu|eto. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. heroite i carevite. Taka se . Site ja nasledile ubavinata. Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. delfinot pokraj lirata i strelata.

kako loza na bogovi. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. menadite. vinoto i lozata. Bezbroj statui.88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. mozaici. Silen. kako {amatizam. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. bog na proslavite. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. horot. teatrite. le~ewe. loza na carevi. Takov e i Dionis. loza na narodi. Piele i Orfej Dionis . freski. kako i na Apolon i Pitija. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite.

Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est.Heraklidi bil povrzan so rodot. Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi. Praznici za bogovi. gi zadavil dvete zmii. Polubog. stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. car. predok na Makedoncite . heroj so nenadminata sila `iHeraklo .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. heroj. gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. ja ubil hidrata. lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog. Lakot i strelata. Herakle. kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. vo site godini. Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav.

Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. Apolon tuku i so Ahil. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. Plejadite. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. Heraklo. od vozduhot i od ognot. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. La|ata. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. kako Argonauti. (so brakovi od zemni lu|e). da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. kako takvi gi slavime. Odisej. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. Taa. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. Interesno e {to . za da se preseli na neboto me|u bogovite. prorokot Mops. se bogotvorat. site hrabri lu|e. imale iscelitelna mo} i mudrost. me|u Makedoncite. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. Pelej. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. Dionis. Telamon. bogovi i carski drugari na Jason. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. kako zamki. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. za da bidat pobliski do lu|eto.

Panakeja poznata po toa {to le~i sè. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. a Lako go izrazuva samoto le~ewe. Koga se ras~ulo za negovite spo- . naukite. dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. Ubava. Makedonija kloni kon realnosta. poznat kako lekar i bog na medicinata. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. Negov tim ili tajfa e celata negova familija. sinot na Apolon i Koronida. Akeso e lek. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. zdrava. Asklepio. filozofijata. Toa se A{vini. gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. Zaedno se vozat po neboto. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. isto taka e pridru`nik na tatkoto. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. Hieron go nau~il da le~i so trevki.

Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. deka le~i od bolest i rani. bez uspeh. Hr. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost. vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. doa|ale lu|e od sekade. Od Epi- . go usmrtil Asklepio so molwa. {to go pomagaat le~eweto. kako ku}ni zmii. Vo IV pr. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva.92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija.

bolnicata. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. Lihnida. skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. Recepti. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. so Apolon. Zmijata so zastra{uva~ka energija. Teatarot. {to gi podigale makedonskite carevi. so Heraklo. kako {to napravi Aleksandar. instrumenti. Sv. Stibera. Stobi. Zmijata se r’vela so Zevs. Filipi. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. seto toa. seto toa i toga{ a i sega e isto. otkolku po kopno od severnata strana. Herakleja. prespivaat. palatite. No`ici. Site apteki vo svetot go koristat . Atina go ~uva kako makedonski kult. pati{tata. do kaj {to `iveele Makedoncite. stadionot. so Kadmo. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. Vo tie svetili{ta. igli. so iljadnici godini se sobiraat lu|e. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. sadovi za lekovi. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. pinceti. zdravje i sre}a. nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. mevlemi i napivki.

Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo. na Makedoncite. na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija. ni mnogu daleku ni mnogu blisku . Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. pr. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Hr. Lekarite go uspale so opium.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. po sovet na Sibilskite knigi. zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. {to na bo- . bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. „Eden ~ovek onemel.to~no se znae {to e na medicinata. ranetite. Ramnote`a na duhot. svetiot bibliski narod. So denovi le`el vo Asklepijadata. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. nesre}nite. tie se dve {ini na ista pruga. Asklepio go slavele kako Eshulap. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. kade {to vladeele bogovite. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. Vo su{tina. Higienata be{e spas.

Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Artemida. so blagoslov za dobro zdravje. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. koga pravi svadba i koga umira. Izborot e sloboden i nepre~en. zaboravja}i na Ahilovata petica. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Aksion–Osna`uvawe. kako teorija i praktika. kaj site narodi. {to zavisi od lu|eto. za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. nafora i vino. Slepite ozareni od svetlina se isce- . Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata. Toga{ e potrebno kr{tevawe. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. pa veselba i na kraj uteha. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. Posvetenosta kako pokrstuvawe. Heraklo. Postot {to zavr{uva so pri~est. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. razli~no se do`ivuva. kako medicinski termin ostanal vo naukata. Dioskurite. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. a ponekoga{ do religiski rituali.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. Toa e koga se ra|a ~ovek. preku mitologija do religija. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. Apolon. Dionis.

Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. angelite. isposnicite vo crkvite i manastirite. rabotata na apostolite. @ig ili tetova`a. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. beli. svetcite. Se rodilo dete so bo`ji znak. pri~esta. ^udata na Hristos. lekuvaweto.96 Angelina Markus luvaat. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi. Pantelejmon. Bogovite. svetli mo}ni. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. hramovite. lekari isceliteli. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. Gospod. 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej. Kuzman i Damjan. pravoslavnoto sve{tenstvo. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi .

teatar. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. go zapira krvareweto. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti. rotonda. bolnica i grobi{ta. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija. Homer. Vo vremeto na Sv. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. Proro{tvata. gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. koj znae po koj pat. Hr. kletvite. Klimentovite 3. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. gradbi i mozacii. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- . Lu|e spored kosturite. i instrumenti. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi. vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Hramovi. na polski toa zna~i plo{tad.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. so baziliki. {koli. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite.

Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. ubla`uvawe na bolkite. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. . [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. ne samo niz opisite na Homer. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto.

medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. nagovestuvani so iljadnici godini. Kliment i Naum so pismoto v race. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. znaewe da poseduvame. kloniraweto. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. sli~no na ~ove~koto. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. Glavata na Gorgona se regenerira. celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. na muzite. . transplantacijata. Ili Kiril i Metodij. Semejstvata na bogovite. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. transfuzijata. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. Go jadat srceto na voinot za sila. svetcite i lu|eto. duri sega se ostvaruvaat. Od rebroto e sozdaden ~ovek. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat. Reinkarnacijata. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. regeneriraweto. kako i so medicinskoto isceluvawe. sè podobro zakonite da gi znaeme. Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. na bo`estvata.

Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto. \or|i Sv. za{titnici i patroni na imiwa. Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv. crkvi i gradovi. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. blagovesnici. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. slavi. Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. Isceliteli. Dimitrija .

• Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. Heraklo bo`estva so lekarska darba. • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. . Hr. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g.OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. • Muzite . Hr.darba za umetnost • Dioskurite. Filon. pr. • Tesal. • Aleksandrija. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot. • Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. Polib. pr. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. pr. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. Hr. Hr. Orfej. • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. pr. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. pr. Hr. carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe.

pr. do III vek na novata era. Hr. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. site od Taor. Galen. • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. tvrdini. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. Trajan.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. •Apolonie. Heraklid. Seleuk. • Sv. Aplonie. episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. Soren. Antioh. . • Carot Vasilie. • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. Avrelis. Hr. Nikola. lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. Ber. Aleksandrovi generali. • Filip. po Hr. Mirko. so izgradba na gradovi. pr. Justinijan i Justin II. od Skopje vo V i VI v. • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli.102 Angelina Markus • Pergan Antioh. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. pr. Nikejskiot sobir. medicina i vera. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. Sofija remek delo na ktitorot . Komod od I v. Neron. do rimsko zavladuvawe. • Justin I. Hr. Ciceron.

• Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata. • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti. • Andreja Mitkovski . tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica . Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II. presadi otkinata raka • Vo SAD. • Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. Makedonec otkri DNK. kako nov Apolon.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot. • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo.hirurg.

.

i samiot sorabotuval so lekarite. so glavniot hirurg Kritobul. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat.Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel. Sporedbeni `ivotopisi . Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. Carot. 8). Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. t. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh.Aleksandar. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul. „Kritobul. ispla{en od ranata na carot. pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. e. probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. go prepu{ti svoe- . vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. a pri najte{kata rana. bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto.

nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi.tu go otrul ovoj ili onoj. ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. nema za cel da ja raska`uva istorijata. mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. „Istorija na Aleksandar Makedonski“. so najmoderni sredstva i lekarstva. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes. kako {to mu be{e uka`ano. profesor po filozofija. K. „krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. glava 5.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. tu se isto{til od piewe. Spored opisot od K. Ruf. vo sedmiot den od opercijata. 25-28. pod {ator. psihologija i logika. 1993). prele`a sovr{eno nepodvi`no. a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. Na primer. sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost. Vo vero- . kniga 9. ranata be{e ras{irena i. tu go sovladala malarija. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i. no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. za bolesta od koja po~ina Aleksandar. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. smetaat nekoi na{i lekari. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. koga be{e izvadeno ostriloto. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap. za sovremenata medicina. koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . Taka. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori.

vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Hr. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. koga imalo Stefan. a padnal v postela po edna sedenka. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. prv poso~i na eden opis na drogiranost.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. brat na Aleksandar od druga majka. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. cvrsto. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe. Arijan. a na sedmiot po~inal. Zna~i. Spored opisot. Stamen. stana zbor za negovoto ime. Plutarh. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. na koja se pielo vino. no nikoj ne padnal bolen. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. Timotej. pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. od aspekt na eks-inspektor po droga.

nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“. akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. prifa}ani od srpskata.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). mestoto i vremeto na `iveewe. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. inaku. so svojata kniga „Makedonski jazol“. spored propi{anite metodski edinici. na duhot). so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski. Hans Lotar [tepan. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. ~len na MANU. ^ovekot. se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. Aristotel i plejada drugi. nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. a preku nea od jugoslovenskata. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. Neodamna. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. kako diplomiran filozof. srede MANU. isto taka na MTV. energija. Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. zgusnata energija-materija. Ve~erta. na{iot edinstven istori~ar. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. na pra{awe . nauka. e. Demokrit. t.

pa i mnogu pove}e. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. Aleksandar i nie. be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. Albanija. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. a tie 15 mina graknaa vo smea. vek. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. toa se gluposti. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. No. Grcija. verojatno za da ne si plukaat . kako nagrada. so pirinskiot del na Makedonija. na koe. so egejskiot del na Makedonija. odgovori deka toa e romantizam. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite. Bugarija. Aleksandar i nie. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21.

knigata e uspe{na.). no toa vo momentov ne e bitno. dali anti~kite bogovi bile gr~ki. 18. a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk. Taa. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. vro~em. neophodno gradivo za integralna istorija.110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo.2005 Spase [uplinovski . se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. no bez predrasudi. po koi taa e prepoznatliva. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto. sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina. sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap. otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat. analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. dali anti~kite Makedonci bile Grci.04. sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile.

• Makedonski drevni vrednosti .2003 g.2001 g.2004 g. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci .BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus. • Makedonija na Makedoncite . .1998 g. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija..2004 g. profesor po filozofija vo penzija... • Poemi za Makedonskite carevi . Topol~ani kraj Prilep.. rodena e vo s. • Filip II Makedonecot .

Ilijada i Odiseja 7. P. 21.Slavni anti~ki likovi 14.2001 g.Makedonski drevni vrednosti . Po tragite na slavnite Makedonci . Mi{ulin .1998 godina.Poetika i Politika 8.Filip II 11.Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija. Justin .. Poemi za makedonskite carevi . Makedonija na Makedoncite .. Balaban .Aleksandar Makedonski 17.2004 g. Spotot na @an Mitrev. Bojaxievski . Bidi svoj.Filipova istorija 10. 4. Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev .Koga sonceto be{e bog 15.. M. A. Aristotel . Osvald . Stankovi} .Istorija na elinska umetnost 13...Bo`estvena medicina 6. 20.Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi. J.2003 g. Kosidovski . Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3.Filip II Makedonecot 18. Laercis . \uri} . K. Plutarh .LITERATURA 1.Istorija na stariot svet 9.@ivot i misli na golemite filozofi 16. Markus. Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g. Markus . P. Biblijata .. Popovski . Homer . bidi Makedon. 19. Popovski . Kosturski.Noviot Zavet 5. S. Leksikografski zavod 2. Korvisi~ .Gr~ka i rimska filozofija 12.

.43 Horoskopot medicinska astronomija.......................................................................................21 Hipokratova zakletva....................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli................................105 Bele{ka za avtorot................................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina...........................................................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe............................................................7 Makedonska drevna medicina...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................101 Recenzija.......................................71 Prapo~etok ......................................57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri...........................................................................................................................................................SODR@INA Predgovor.....................112 ...........................................53 Medicinata i hristijanstvoto..17 Makedonska carska medicina............................................59 Medicinata i umetnosta.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................40 Makedonski carski i patuva~ki lekari............................................................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim......................................................111 Literatura.....Arhe.......

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful