ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: „MAKFORM” - Skopje Pe~at: „Invest trejd” - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv Kliment Ohridski” - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: „Skrb i uteha”, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA .

na semejstvoto. moite u~enici. prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. Angelina .Blagodarnost na @an Mitrev. na sorabotnicite.

Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se gri`e{e. Od toga{ `ivotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. Za vreme na studiraweto. Potoa }erka mi Ana se oma`i vo lekarska familija. da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e- . zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: „Ti ne se podgotvuva{ za majka“. Medicinata bara cel ~ovek za cel `ivot. Deteto raste{e. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: „Ti me rodi“ „Te{ko tebe!“ Se vrativ doma preporodena. ja sretnav medicinata doma. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg. Koga se oma`iv vo ruska familija. ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Svekrva mi Dusja Baranovskaja . jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo.PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot `ivot medicinata ne me interesira{e. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti. specijalist. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj `ivot. Ne znaev {to saka{e da mi ka`e sè dodeka ne se porodiv. spored umorot na doktorot doma.ne znaev da se spoznaam sebe si. pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to.Markus. docent. Mi doverija gri`a za nivniot sin. me nabquduva{e. Aj Sokrate: „Sega znam deka ni{to ne znam“ . doktor na medicinski nauki. Sekoja profesija bara cel ~ovek.

6 Angelina Markus nici zazdravuvale toj den.Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. }e istra`uvame. osven od svojot grad. od svoite rodnini i svoeto semejstvo“. kon rodot i ~ove{tvoto. Isus im re~e: „Prorokot dobiva priznanie od sekade. Eden den razbrav deka eden ~ovek. }e nad`ivee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. Po evangelieto na Marko. Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so `ivotot na lu|eto. Makedonec. eden lekar. na{. Avtorot . eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje. @iv ~ovek }e vidi sè. vo Makedonija. kako dolg na sebespoznavaweto vo eden slo`en kompleks na `iveewe. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. Patuva so Filip II . Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata. }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava. }e do`ivee i lo{o i dobro. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. ]e sorabotuvame.

pravi kosmpoliti. kralevite. u~iteli. narodot. Makedoncite ni{to ne pravat sami. sè poslavni eden od drug. bliznacite. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dr`ava. ^ovek do ~ovek. Na tie nepregledni prostori. u~enici. Taka e od predistorijata. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dr`ava organizirale filo- .NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. Vasil Iqov i Vangel Bo`inovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo. Do niv se bra}ata. filozofite. Na eden pe~at so eden zbor „yirnal“. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodr`ina: „I celiot um go zede u~itelot“. carina i overena kontrola so pe~at za dvi`ewe preku granica. Kirilovite u~enici otsekoga{ go odr`uvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se slu`at so makedonsko pismo. falangata. u~itelite. Ako eden izostane drugite prodol`uvaat i go o`ivuvaat ve~noto nasledstvo. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. {koli. Sve{tenicite. se otkrivaat mnogu podatoci. apostolite. trgovija. rodninite. Vo Neolitot. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani. koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite.

Kabul. dramite. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija. niz cela Evropa vo zamoci. teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi. pismoto. Anaksagora od Efes. sobranija. umetnosta so golemo vlijanie. Filipi. istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. Elejska {kola Ksenafon. Iskander. Heraklit.8 Angelina Markus zofski {koli. Kandahar i Apolonija. pred Hr. Vo IV v. vo Rim ja razviva Lukrecie Kar. . Parmenid. na primer. Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii. Teba. Demokrit. Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. medicinata. Stoi~ka {kola prodol`uva i vo Rim. Heraklidi. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit. Taka. medicinski. Pela. Antiohii. Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Tamu se {irela filozofijata.

Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan. niz site makedonski gradovi. prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dr`ava. dedo mu. `iveel i rabotel bogato obezbeden za istra`uva~kite potfati od samiot car Filip II.dr`avi~kata. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. so voinite i so narodot. Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. a podocna i od Aleksandar. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. i tatko mu bile carski lekari. . pradedo mu. poto~no za kralskite drugari na Aleksandar. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad . I samiot Aristotel se rodil. Kralot rakovodi so svetili{teto. So generacii Aristotelovite pretci.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 9 Sofistite deluvale nasekade. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo. pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi. od site profili. {to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija.

koga roditelite mu `iveele vo carskite dvorovi. Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz. roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta.10 Angelina Markus Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. prenesuvani od najrana . sam. gradot na majka mu i Stagira. rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik mo`e da se smeta za kralski drugar. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar. Olint.pirati. Aristotel. Idniot nau~en genij ne mo`el da se {koluva tamu. ~esto ograbuvani od atinskite mornari . [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. na koi u~itel im bil Aristotel. koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela. gradot na tatko mu bile dosta nesigurni. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odr`uvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo.

Drugari mu bile generalite na Filip. Filip II i osobeno od Aleksandar III. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata. Vo site u~ebnici.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 11 vozrast od koleno na koleno. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo.tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Herakle. etikata. Asklepie. laboratorii. Pitagora. u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite . Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. Demokrit. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. Perdika III. u{te na prvata stranica. fizikata. filozofijata. Da se vidi koe so {to e srodno. parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istra`uvawa. Aristotel bil odli~en organizator. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite. Empedokle. Orfej. prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. Artemida. tatkoto na site nauki. {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. oddadeno mu e zaslu`enoto priznanie deka ja formiral istorijata. biologijata. Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon. Heraklit. Im pomagat familiite. logikata. . meteorologijata itn. gradele biblioteki i {koli. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot `ivot. vo sekoj carski grad. drugarite. Makedoncite ne rabotat sami. estetikata.

Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka.sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika. se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. lekovite. drugite antropolo{ka. dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega. Stilot. sè za bilkite. Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz- . brojkite gi izrazuvale predmetite. Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. deneska. pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. Se pro{irile do Rim i do [panija. gi podreduva spored zaedni~kite zakoni. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. preku renesansata ni se vratile nam. gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite.12 Angelina Markus Organon . Aristotel go zadol`il Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot. Gi sobral. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. receptite. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. Ednite imaat kosmolo{ka problematika. Aristotel pred sè e filozof. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija.

Ej. familiite na muzite. Nikoj ni{to ne ti mo`e. vo prirodata. te prepoznavame po zemjata do yvezdite. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli. ~ovekot i misleweto. taka `iveele tajfite. I koga si sam so tebe se site. stilot i metodot na nivnite dve {koli. Vo Makedonija kako {to `iveele familite na bogovite. ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek. . Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. {to so takov na~in na `iveewe. Toa e makedonskiot narod. vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. ja prezema duhovnosta niz generacii. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas. u~enicite po {kolite i borcite vo falangata. familiite na Asklepio. Aristotel i Hipokrat. op{testvoto. Morame da ja poka`eme i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite. vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. Aristotelovata {kola mo`e da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 13 dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina. Vo ku}ite i palatite kade {to `iveele i `iveat makedonskite familii e isto. ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno. Makedonecu `iv i zdrav. familiite na carevite i familiite na narodot. od drevni vremiwa do sega i vo idnina. od dedo na vnuk. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli.

kompleten. na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. vo bilo koja sfera na `iveeweto. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. izrazena preku negovata filozofija. Ne postoi problem. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvi`ewe na atomot. gi zemaat ~etirite elementi: zemjata. su{tina na svetot.14 Angelina Markus Filozofite do Aristotel. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a. kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do `ivata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. dvi`ewe na sè postoe~ko. vodata. Sistematizacijata mu ovozmo`ila sinteza. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. Za Protagora i drugite sofisti „~ovekot e mera za sè“. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. kako {to e i Makedonskata dr`ava. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dr`ava so site funkcii. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. vozduhot i oganot. `ivee i misli. Eterot ovozmo`uva dinamika. . Dvi`eweto kako usovr{uvawe. kako osnovno bitie.

So toa ovozmo`i razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. Od druga strana. Dvi`ewe–materijata se usovr{uva od entelehija do forma. Aristotel kako carski drugar. fiziolo{ko i mislovno bitie. op{testvoto. logika. kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. du{a.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 15 Vaka izgleda toj sistem: Ontologija–bitie. so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok. Od edna strana. materijalno. taka i teoretskoto i prakti~noto. davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem. Politika–^ovekot kako op{testveno bitie. dr`ava vlast. Antropologija–~ovekot. Gnosologija–racionalno spoznavawe. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. kako carski filozof. niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. Toa e filozofija . Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto. Sociologija–op{testvo uredeno so zakon. su{tina postoewe na materijata.

etnologija. Naukata otkriva. vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto `iveewe. psihologija. nauka. Logija e zavr{en slog na site nauki. Logikata. Zoologija. Logoto e nauka i medicina. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. Aristotelovata nauka ni ja poka`uva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. Taa e prva nauka na Aristotel. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. pr. Hr. podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot. osoznava. Toa e zborot „logos“ so zna~ewe zakon. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. fiziologija. zbor. teatrologija. antropologija. a medicinata poprava. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. lekuva. biologija. organ za mislewe.. kosmologija. poim. ogan. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci. site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. Od filozofijata navleze vo bibliotekite. . Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh.16 Angelina Markus vrz koja e graden sistemot na makedonskata dr`ava so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no `iveewe na ~ove{tvoto. farmakologija. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot.

Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite. pretska`uva~i na sudbinata. Opiumot blago go opival umot i pri . bogovite se umorile ili ne napu{tile. Medicinata ne e tolku silna klinka. bu{ewe na ~erepot. Tie izvori na gnev i omraza. lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. ~ovekot u{te pove}e. se vra}a vo drevnosta. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. tie nesre}i na ~ove~kiot rod. Vrie kotelot. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite. koristi alternativa. bilkari. prisutni se i sega. penicilin. na krvna osveta. narodi. amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite. za hrana. Gi nema tie sre}ni vremiwa. Prirodata go pravi svoeto. Vla`nite grnci fa}ale muvla. na me|usebno ubivawe za teritorija. ne samo {to gi ubla`uval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. Opiumot. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. Korata od breza ja koristele kako aspirin. Kaj istite lu|e se zdru`ile i medicinskite znaewa. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. da go ~uvaat mirot. baja~i. Vo Makedonija pre`iveale ~ita~i na horoskopi. Puknuva meur od kosmosot. umiraweto. lu|e od site rasi. za nadmo}. gleda~i. Izumrele civilizacii.

18 Angelina Markus poroduvaweto. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle- . Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata. kako mo`eme da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v.

site carski lekari vo falangata. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit. nau~en trezor na makedonskata kultura. Kako {to i Asklepio so familijata. Site golemi lu|e. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata. dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 19 pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. Svetskata medicina i se oddol`ila na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. isto tolku Hipokrat opkru`en so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva. poddr`ana od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini. vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. sinot Tesal. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija. . Drakon i zetot Polib. sekoja novina brzo se prifa}ala.

20 Angelina Markus .

`iveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. pr. roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. Hr.Hipokrat MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka- .

Se dvi`el me|u carskite lu|e i gi le~el. site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo. kade {to mu bil na gosti vo Abdera. kako Demokrit. Sokrat. carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Tasos i po gradovite Abdera. Drugaruval so Evripid i Agaton. prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot. kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V. Ptolomej XIX. Pitagora. potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. Hipokrat bil opkru`en so mnogu istaknati li~nosti. Kleopatra VII. go poznaval Sokrat. Hr. stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. Pela i nasekade gradel bol- . {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. Heraklit.22 Angelina Markus ri i ja prodol`ile medicinskata tradicija vo pokolenijata. Larisa. Anaksagora. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Aleksandar IV. Knid. Da gi `alime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie. Demokrit. Konstantin XIII. Hipokrat patuval po ostrovite Kos. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika. pr. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Aminta. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata. kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. Protagora i mnogu drugi proterani. Arhelaj. Empedokle. Hr.

U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. Makedonskata dr`ava go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. negovite u~enici Menon i Teofrat. se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. Pred sè Aristotel. za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. carevite. mozaicite. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. potoa . Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi. freskite isto taka se dol`i na timska rabota. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za `iveewe i za rabotewe.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 23 nici–Asklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. Mnogumina od nau~niot svet. Dali Evripid mo`el da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar mo`el da izgradi stotina novi mramorni gradovi. kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim. Bogovite. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata. tajfata.

So pravo mo`eme da ka`eme deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot. normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. . okolu golemite carski gradovi. Demokrit. kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. vo makedonskata nau~na prestolnina. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite. se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat. Anaksagora. so me|usebno vlijanie. kako patuva~ki u~iteli filozofi. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dr`ava.24 Angelina Markus Evratosten. metodot i sodr`inata. artefaktite. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. Tie vlijaele na negovata medicina. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo. Pitagora. Egipet. Egejot preku Makedonija do Sicilija. na pomalite naselbi. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. Site tie pominale od Skitija. Vo Aleksandrija. Soren. ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo. Toa ni go poka`uvaat naslovite na negovite dela.

Hr. . Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi. Ne mo`el da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto `iveewe i posledicite po zdravjeto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 25 Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot `ivot? Bil. obi~aite i na~inot na `iveewe ako ne bile uskladeni . Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. Ja prou~il „skitskata bolest“ . koja neodamna e otkriena od arheolozite. le~el i ostaval prira~nici i recepti. {to im bile Sceni od `ivotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite. stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto. patuval. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. Filozofskiot stav za kosmoHristos. IV vek pred me. koni od prirodata. Kosmi~kata sredina.ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi.bila dovolna pri~inata za bolesta. podu~uval. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata.

vo koi ima bele{ki od praksa. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. vremeto. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi. da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. zapo~nal da gi obrazlo`uva dvi`eweto na vozduhot. celta. go inspirirale vrz istiot princip. vodata i zemjata“. poznata kako zakletva.26 Angelina Markus lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. poedine~no. Toa voop{to ne mu na{teti. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika. tuku vo edna celina povrzna so uslovite. so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi. So vozduhot . Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za „sveta bolest“– padavica. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi. Vo edna druga kniga. kodeksot za medicinski postapki. Negovite prijateli filozofi. nivnata avtenti~nost. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. kako vodata za ribite. Ni{to ne smee da se prima izolirano. I ne otstapil vo toa. kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe. Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. ili kako {to toga{ se vikale spisi „Za vozduhot. istorii na bolesti. sodr`inata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvi`ewa. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnote`a na vodata i vozduhot vo teloto. So golem mlade{ki `ar. raznebiteno. lu|eto.

Prognostika.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 27 ~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dvi`i vo zdrav organizam. bitno vlijaat vrz zdravjeto. atmosferskite priliki. Lakonika. Vovel nabquduvawe na simptomite za da mo`e so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata. Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza. Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti. zbieno mislewe. akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata. koristewe . Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata. Dietetika. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. Vlijanieto na okolinata. godi{nite vremiwa i vetrovite. no}noto slepilo. narodnite obi~ai. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. definirano.

zavoi. instrumenti. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid.28 Angelina Markus na ja~mena supa. Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata. hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa. Tri raspravi za hirurgijata se mo`ebi najva`nite me|u negovite dela ili knigi. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. so eden zbor. smiruvawe so lesni ~aevi. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza. vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija. sè od hiruru{kata tehnika. Takvite i drugi opisi slu`ele kako prira~nici za medi- Instrumenti od drevnata medicina . ramnote`a na hranata i aktivnostite. medicinski spisi.

hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. sosema stru~no obrazlo`en. Aforizmite kako spisi sodr`ele 412 pogovorki. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto.znaeweto e trajno. so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot. Se zboruva za vaskularniot sistem. prognostika. se zboruva za pulsot. {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. Mo`ebi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. vlijanie na vremeto i starosta. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite. utvrduvawe na bremenost.. materijalistite. podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. Na primer: „Kratok e ~ove~kiot `ivot“.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 29 cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari.. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela. posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. temperatura. na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija).moto. Zatoa na . Sofistite. pod vlijanie na Heraklit. vlijanie na stud i toplina vrz `enskite bolesti. Povolnite momenti brzo pominuvaat“ – upatuva na brza intervencija. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi. Aforizmite na po~etokot na knigite slu`ele kako ukras . kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. kako viweta. ili kako {to i deneska velime „ako ima vek }e ima lek“. „Iskustvoto e prevrtlivo“ .

nedeliva od prirodnata okolina. kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi. Kaj Hi- . naredbite za dvi`ewe se prenesuvaat pneumatski. u{te od predistorijata. crniot drob. Centrite za mislewe. no ne i krvnite sadovi. slezinata. @ivotot go odr`uva toplina so sredi{te vo srceto. prognozata se sostavuva. kako koskite. mozokot. muskulite.30 Angelina Markus Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite ~ovekot mu prio|a kako na celina. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. a osetite. {to mo`ele da se le~at preku hirur{ki intervencii. Nemalo sekcirawe. ~uvstva. nervite. so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvi`ewe. `elbi se vo mozokot. Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto.

na srceto mu se prio|a kako na centar na `ivotot. med. skorbut. cisti. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. dieta za zdravje. oblogi. plevritis. Neo . paraliza. individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. . malarija. vino. apopleksija. ako bolniot se bori. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija. mitra Hipokratika. Bolesta se procenuva so site ~ula. masa`i. tetanus. no pred se. bolesta }e se sovlada. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika. sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. slabi narkotici. meningitis. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari. Tri faktori: bolesta.Hipokratizam kako dvi`ewe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. koi vo nekoi vremenski intervali. son~awe. lesna ishrana so supi. tuberkuloza. nekoj od psihi~kite funkcii. histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. delumno se prenesuvaat na srceto. sepsa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 31 pokrat se zabele`uva dislokacija na mozo~nata kortifikacija. reuma. Se koristele bawi. se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi. pu{tawe na krv. facies Hipokratika. za tri ili sedum dena. zaradi prirodnata toplina. tifus. mleko. a lekarot pomaga da se vospostavi ramnote`a na organizmot so lekuvawe. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto. Fizikalnata terapija bila poizrazena.

otvorawe ~erep. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii. primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat. moralot na lekarite.32 Angelina Markus Izvonredna bila hirur{kata terapija. ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je. imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki. mestewe zglobovi. Toa va`i i za stomatologijata. . Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal. za le~eweto i vadeweto zabi.

Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat. Mo`eme da gi poso~ime.HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata.. Odbil da odi vo Persija. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija.. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite. Tukidit. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za `iveewe. po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dr`avata od Aleksandrija do Rim. pr. Anaksagora. nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. Kako {to sodr`inata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. a filozofot e lekar kako Aristotel. a kamo li za nau~na rabota. Lekarot e filozof kako Hipokrat. Hr. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar. Vo IV v. . I }e go storime toa. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija.

Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. dojdeni da ja prosvetuvaat. zetot Polib i drugite. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e. da `ivee po Makedonskite prestolnini. Raznovidnoto i kompletno `iveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. vo blizina na Makedonskite prestolnini. od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. Tesalija. so sinot Tesal i Drakon. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot `ivot vo najplodnite tvore~ki godini. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo. Tuka. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka.34 Angelina Markus Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa. da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj. vo Makedonija. vo toa vreme. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. Hipokrat go le~el i Perdika II. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodol`ile profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. Do kade {to odele i `iveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se . bila makedonska oblast.

Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvi`ela po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 35 vratil vo Pela. . Za da ja znaat site ja prilo`uvame. Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska. a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata. sè toa poedine~no i voop{teno. ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. Zakletvata. op{testvenite nastani. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. kako sve~en ~in. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. medicinata. Sodr`inata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. site nauki umetni~koto tvore{tvo. Filozofijata. takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata.

povikuvaj}i se na svojata ~est. rasa. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. Kon svoite u~iteli }e poka`uvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot `ivot. So seta svoja sila }e gi odr`uvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. . nacionalnost. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. politi~ka ili klasna pripadnost.36 Angelina Markus HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot `ivot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. Ova go vetuvam sve~eno. vera. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri. Najgolema gri`a }e mi bide zdravjeto na mojot pacient.

Deka na bolnite. povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam.Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat. . Asklepio. najsovesno }e im odreduvam `iveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo. Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata „Bo`estvena medicina“ od d-r Petar Stankovi}. HIPOKRATOVA ZAKLETVA .. . na site bogovi i bo`ici.Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel. . isto taka nema na niedna `ena da i pomagam vo plodoubivawe. pi{uvana 1941 godina. . }e se gri`am za nego ako mu zatreba. sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e. izdadena 1988 godina vo „Kultura“ Belgrad. kolku {to znam i mo`am.Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi. .. . ....MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 37 Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazlo`enie. Higieja....Se kolnam vo Apolon. . nitu takva odluka }e pomagam. Panapkeja. negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata. .

38 Angelina Markus . . toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. {to ne smee javno da se iznesuva. {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika.Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa. za `ivotot na lu|eto.. za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni. . Vo zakletvata se naglasuva tajnosta. Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe. Apo- . cenet od lu|eto zasekoga{.. ..Vo skromnost i ~istota }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski `elbi prema `enite.. prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa..Ako sovesno se dr`am do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da u`ivvam vo mojot `ivot i umetnost. . So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se obo`uvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata. lu|eto.. slobodnite i robovite. . .. znaewe.. Nema da vadam kamen od be{ika.

{to spa|a vo Tesalija i Parnas. Mo}en. vo Teba. Ahil. vo svetili{tata i vo `ivotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. son~ev. najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. ubavo graden. pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. Lisip. drevnata makedonska dr`ava. Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto `iveewe. Orfej. Sepak. Mestoto na Apolon vo umetnosta. Koga ~uval stada se bliznele. silen. Muzite. toa e vo Fokida. u~eni lu|e imaat ista tatkovina. koga se dru`el so lu|eto se prosvetluvale. Dionis. kako oblasti na Makedonija. heroi. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel. carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog. site zaedno. Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata. Site bogovi. prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. kako da e samiot Apolon. Hipokrat se dvi`ele okolu Delfi. vo medicinata.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 39 lon. .

vodata. ^ovekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. Mora dobro da se bele`at promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvi`ewa treba da se skladni. zaedno so hranata. se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. sluz. zavisi vdi{uvaweto i toplinata. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. del od prirodata.PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LE^EWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot. Toa e krv. Od vozduhot. pneumata. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. {to go zagrevaat teloto. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. vozduhot i oganot. Nekoi bile zadol`eni da ja bele`at sekoja promena kaj bolnite. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena gri`a i bolni~ko zgri`uvawe. ^ovekot treba da `ivee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti. na ~ovekot kon prirodata. Vo medicin- . del od `ivotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. Lekarite se specijalizirale. `olta i crna `ol~ka. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata.

lekuvaweto bilo nevozmo`no. se davala prognoza. bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat. Eve ja prognozata spored Hipokratovite bele`ewa: bolniot po`oltuva. Morala na visoko nivo da ja odr`uva i higienata. Higienata. ima treska. bawi. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. ili kasnat od `ivotno. imala golemo zna~ewe kako preventiva. se amputira do pomodrenoto mesto. da se le~i so kinin. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. za tri ili za sedum dena. ili se povredil pri rabota. liceto. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. odvodni kanali. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite. trgovcite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 41 skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. vo zavisnost od izgledot. . Rimjanite. ako bil padnat ili napadnat. higienski kujni i mnogu sadovi za odr`uvawe i gotvewe na hranata. belkata vo o~ite. so imeto na boginkata Higija. Ako pritoa pomodruval. Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. imala le`i{ta na malarija. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d. `olti mu se nozete. ]e ozdravi. Ako ~ovekot e udren so oru`je.

kako glavni pridru`nici {to go poka`uvale ugledot na Carot. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{. a drugite bile patuva~ki lekari. . ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva. Ednite bile carski lekari.42 Angelina Markus Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. nasekade po svetot. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie.

Principot bil ist. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. bolesta po zemja se {iri preku vozduh. se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. Samo poroduvaweto go vr{ela `ena so iskustvo. ~isti krpi. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. osobeno vo Rim. grad so tolku heteri ne mo`el da go zgolemuva naselenieto. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. pripravena od bilka. provetruvawe. Topla voda. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. Taa gusta `olta te~nost. U{te pove}e. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro- . kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. Normalno. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot. mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iska`al svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji. mnogu brzo mu gi zdrvila nozete. ogan za sterilizacija na instrumentite. sè bilo podgotvuvano. mu go stvrdnala jazikot. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. familijata i narodot.MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari.

so nas. naj~esto ov~ari. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. Muzite. {to se doka`al i se istaknal me|u site lekari. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. Apolon vo oro so Muzite . lekarska familija. lekarskite ordinacii. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. Bolnicite. najsposobniot ~ovek. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka. Carski lekar se stanuva. od naju~eniot. ra|aj}i heroi i carevi. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. Dedo mi. Interesno e toa {to i na `ivotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo. ima{e sekoj den rabota. za da mi se zalepat pijavici.44 Angelina Markus duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. poln dvor vnu~iwa. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. kade {to le`ea bivoli. aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto. pred sè od. da mi ja iscedele „lo{ata krv“.

a yvezdi na neboto blizu do bogovite. muzika i sekoj vid bo`estvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost. Paris -Aleksandar.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 45 bogato obdareni za vr{ewe na bo`estvenata medicina. Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena. Okolu. Ahila go le~el Mahaon. Mnogu smrtni bo`estva Zevs gi napravi bezsmrtni. Odisej. Patroklo go le~el Ahil. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. sestrata na Dioskurite Plejadi. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron. Patroklo. sinovite na Asklepio. Ahil. vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so bo`ansko poteklo. Agamemnon. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi. {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. Ahil Odisej .

me|u prvite bo`estva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. . vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar.. Tamu. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. Ahil. tatkoto Nikola. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. Odisej. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dol`i na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Arhelaj I. najdolgo odr`ana. Aminta III. Isti lekari le~at razni kralevi. Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija. pradedoto.. Makedonsko kaj Menelaj. Makedoncite od Pela gi nad`iveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. Evrop. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. Vo Noviot Arg prodol`ila makedonskata carska tradicija. kako monarhija vo Sparta i vo Teba. lekarska {kola i medicinska praktika. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II. dedoto Mahaon. Orest. Pavzanie. Asteropej i Hektor. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija. Mikencite ne se Ahajci. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci.46 Angelina Markus Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina.

Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. -„Ne `ali se Filipe za edna rana na nogata. lekovite. Filon i drugite lekari.“. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. go te{el. Nivnite spisi za bilkite. Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. kako Heraklid od Tarent. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej. Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. imal svoja {kola kako i Filin. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet. ja prodol`ile makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. koj se vikal Misir. si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka. filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 47 Vo vremeto na Filip i Aleksandar. Apolonie od Ki- . pokraj Teofrast i Menon. u~enici na Aristotel. Ptolomej go le~el Hrisip. go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija. vo IV-tiot makedonski vek.Aleksandar toa go pravel i vo falangata. Herofil od Hadlkedon. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dr`avata na Makedoncite. obyrni se na uspesite na bitkite. Serapioni. le~eweto kako farmacevtsko znaewe.

Filon od Larisa. Toa se carski lekari Galen. ni farmacijata ni medicinata. Eurget. . Dioklo i drugi lekari. {to }e ostane kako prodol`uva~ na bogatata makedonska kultura. pr. Ptolomej. Kalimah. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Za vremeto na Neron. Tuka se {koluvale Evklid. Kratet. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija.48 Angelina Markus tija. pridru`en lekar bil Asklepijad od Bitinija. Hilen. Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. Apoloder. no ne se izmenilo imeto na Apolon . lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata. Aristarh. Hr. Eadem. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka. Aristofon. astronomijata i drugite nauki. se prenele imiwa na rimski bogovi. Od Aleksandrija ne samo medicinata. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Soren. Marko Avrelis. Eratosten. Trajan. prosveta. Komod i drugite imperatori. Zenodot. pismo. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata. Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik.bogot na medicinata. Apolonie od Pergam. Arhimed. Erigon. medicinata. Heron. a vospituva~ Nikola. Tie bile: Teofrast.

Uf! Pa. kako zna~ajno Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci .HOROSKOPOT . Potoa sogledav. Heraklo so lavot. Dioskurite vo bliznaci. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite.MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot.. Hipokrat znael za brojkata 12. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni bo`estva. Asklepio so zmija. toa e zodijakot i horoskopot..

Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. 12 meseci vo godinata. hidrata. Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi. Vozdu{niot pritisok. do`dot.. 12 saati na denot. Lavot. koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. lu|eto. astrologija i proro{tvo. 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija. na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. Taka mislel Hipokrat. Toa se 12 znaci na zodijakot. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto.50 Angelina Markus mesto vo mitologijata. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija. bikot. 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. son~evata toplina. vetarot. Niv im bila jasna brojkata 60 . kako denovi. zakonite. site si na{le mesto vo soyvezdieto. astrologijata. Znacite. 360 crkvi vo Ohrid. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. brojkite. plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe. Posjedon kako vodolija. 12 apostoli. 12 godini na detstvoto. kako sekundi. od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot.. naukite. astronomijata. religijata i kosmosot. veterot. Mesecot vlijae na plimata i osekata.kako minuti. Medicinskite bo`estva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan . Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. pomno`ena so 6 ni ja dava godinata. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija.

pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite `ivotni. ogneni.makedonskiot najgolem simbol. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost. od neboto i od Sonceto . bukvi. krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk. zlatno runo Sveta sila. race Pod neboto na zvezdite i zodijakot. zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 51 so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci Jason. . Eve gi tie zodija~ki znaci. vodeni. Najgolemite proroci Apolon. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata. za sre}a i zdravje. Makedoncite izna{le zdravi mesta za `iveewe. Orfej i Pitija im ja pretska`uvale idninata na carevite i narodot. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto. srce ramewa. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija.

Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dr`ava. Rufo. istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. matemati~ari. izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. Toa se lekarite Soren. Edno ~udo lekari. Sobiraweto na iskustvata. sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici. . Dioklio i dr. geografi. so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot. na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. Arstej.52 Angelina Markus Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak. Na Hipokrat i na carskite lekari. astronomi. Iskopinite vo Pompeja ni poka`aa kako funkcionirale medicinskite {koli. Galen.

HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e ka`avme za rimskite carevi {to imale carski lekari. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvi`eweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. . Niv gi imalo mnogu pove}e. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. da sproveduva fizikalna terapija. Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridr`uval do lekarskata etika. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim.

Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. Tamu bil mnogu cenet. ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. da napravi enciklopedija za medicinata. go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod. Klaudie Galen (vo 129 . i dolgo vreme po nego ne mo`e da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat. od delata na Hipokrat i Galen.200 g. Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi. Carot Julijan go pottikna za Rim. izmeneti. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Kako vo filozofijata. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi. vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani. Ne izdr`al dolgo. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica. isto kako kaj Hipokrat. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. .) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Galen umrel vo 200 g.54 Angelina Markus Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali.

duhovno o~istuvawe. Pergam. go koristel Aristotel za islamot i Koranot. Na istok. Karija. Makedonskite {koli od Pergam. Takvata medicina se koristela i do XIX vek. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet. Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. Kilikija. . kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata. Efes. posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto. kletvite i po~ituvawe na bo`estvata od zemjodelskata tradicija. se osvojuvaa zemji. okolu 1000 g. magiite. za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi.lekar. da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 55 Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam. [irel eden vid isto~en Aristotelizam. Site ovie mesta vo Bitinija. od Ermenija do Aleksandrija. Medicinata im slu`e{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. Averaes i Mojmonid se vmetnata alka. se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik . drevnata makedonska medicina. Avicena. Kapadokija. Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. od novata era. Posveteni dela. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. Se pro{iruva{e makedonskata dr`ava. Avicena. pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo.

56

Angelina Markus

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opslu`uvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO
Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddr`uva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretska`uvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a `enata da se zgri`i 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu poslo`eni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi bo`estvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedosti`en. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne mo`ea i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, mo`e da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go o`ivuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so `ivotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obele`ana kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dr`avi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodr`ini na ~ove~koto `iveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku `estoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da `iveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea. vo Stobi. Zemjata. so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. {to sega se nao|aat vo drugi dr`avi.MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija. vodata. }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. so site pre`iveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata. Semejstvo na bogovi od Olimp . vo Stibera i vo site prastari gradovi. tradiciite. vo Lihnida. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani. bilkite. zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dr`avite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija. eretici. barabi.

Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli. Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. Ohrid. svetci i angeli. kako Noev kov~eg. Familija na bogovi. manastiri. se osloboduvaat zarobenite. Solun. bolnici. se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no `iveewe. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. go narekuvaat Vizantiski. se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija. vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. Erusalim. tamu ja rastovari svojata . carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dr`ava i }e se prifati po svetot pod drugo ime. Makedoncite. Tamu sopre Makedonskata kultura. liceumi. narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. sve}nik i edna tora. carevi. konaci. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto. Oslepuvale. samo da ne bide Makedonski. Hristijanskiot period. kako {kolite vo medicinata. Carigrad. otsekuvale carski i narodni glavi. negovite apostoli. [to izgubija Evreite? Edna masa. Pergam. Vo gradovite Aleksandrija. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi. [to krv proleaja Makedonska. Go raspnaa Isus Hristos.60 Angelina Markus Po carstvoto na bogovi. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod. spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. voeni {koli. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. Toa se tri periodi na istorija. nauka i umetnost. {koli na apostolski propovedi.

ma~enici. Skopje. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi. voda~i. pustinci. so makedonski imiwa. Oslepuvani carevi. da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo. {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodol`uva. so pomo{ na predavni~ki plemiwa. narod i fosili. Tie prvi carski crkvi se od IV vek. Vo toa vreme. So o~i se gleda. Toa go stori vo Carigrad.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 61 sveta riznica od um. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. vojnici. so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite. Sami se {titime. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vre`ale nivnite likovi i dela. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. kako {to pravat i sega. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. Konstanca. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so- . naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena. pismo. Aleksandrija. Makedonci. niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. so po nekoj Makedonec {to blesnuva. majkata carica Elena trgna. so poddr{ka na dvorot. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. a dopiraat i do na{ive dni. Posegaat vo svetlinata.

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot „Sveta Troica“ vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne mo`at da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Mo`ebi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na obo`uvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se slu`at pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istra`uvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne mo`e da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati `eni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im slu`ele od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dr`ava bila najgolema dr`ava vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodol`il i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, `itijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos kole`ot be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

Go poznavale afionot. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi. drevno. paraliza i drugi. borot. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 65 Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na `ivotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. Toa bila malarija. sloevito kultno mesto . kukurekot. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. javorot i se razbira vinoto i medot. Gi bele`ele receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. bosilekot. glogot. renot. na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. treska. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma- Plao{nik. povredi od skr{enicite. vrbata. irisot. kila. lipata. sipanici. pelinot. drenot. „svetata bolest“.

So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da `ivee. zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgri`uval bolnite niz cela Makedonija. Crkvi. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmo`uvalo kolektivna gri`a za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. bolnici. Kliment. pisatel. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od bo`estvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj. Toj e prosvetitel. pismo.66 Angelina Markus kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. lekar. crkovno peewe. Oltar na Sv. u~ili{ta. manstiri. agronom. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot. Naum. Duhovnost. Kliment i samiot lekar. so svoite u~enici i . kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnote`a na elementite vo prirodata i teloto. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dr`ava jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi. Kliment i Sv. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. freski. rezbi. Vo negovoto `itie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. pedagog.

Nasekade se slavat monasi isceliteli. kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena. ogradeni so yidini. Toa se manastirite na Joakim Osogovski. Pantelejmon na Kliment i Sv. Klimentoviot sopatnik. Gavril Lesnovski. Prohor P~inski i Ivan Rilski. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski `ari{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. Sv. Naum. so kanali. rotonda. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. teatar. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici. ^etvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. Nivnite dva manastira Sv. se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raska`at kako crkvata se gri`ela za zdravjeto na narodot. Se obnovi Plao{nik i so toa se poka`a veli~inata na Klimentovata bolnica. po imeto na majkata na Konstantin. so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. krstilnica. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 67 {koli. . Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri.

Kliment Sv.68 Angelina Markus Sv. Naum Sv. Pantelejmon . Kuzman i Damjan Sv.

Istoto go imame vo freskata „Isceluvawe na vodena bolest“ i „Isceluvawe na slep vo crkvata“ Sv.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 69 Da se naslikaat Kuzman. Pantelejmon. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. Kliment. Nikita vo Bawani. od paraliza. instrumenti i kutii za lek. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot `ivot na eden narod. . pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. so knigi. motiv od freski niz makedonskite crkvi. Damjan. lekari svetiteli. Naum. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata „^udata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni“ kako da e enciklopediski zapis. Da se naslikaat bolnite od sipanici. Nikita slepiot dr`i bel stap kako Isceluvawe na bolni. Vo XIX vek na freskata od Sv. slepi i nemi.

Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. mutacii. tuku i za svetskata medicina. cvetovi. se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. informiranosta. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. Od bilkite se koristele listovi. . Damjan. obrazovanieto. koreni i sè {to e slatko. za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. Novi bolesti. se organiziralo le~ewe. semki. Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel. kiselo i gor~livo. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. osvojuvawa na teritorii. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka pre`iveale. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata. vo lekovi. donesena od axilak. Kliment i niza drugi niz celata zemja. minerali. Pred sè naukata. Preselbite na narodite. kako lekoviti trevi. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek.70 Angelina Markus simbol na sleposta. infekcii ne demnat nasekade. kori. vo higiena. Se {koluvale lekari. Krstonosni vojni. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja. obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman. vodi. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata. plodovi. trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite.

[to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap- . Wutn. na umot. sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. Ednostavno. Koga Ajn{tajn. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto. na idealnoto i dali toa sekoga{ mo`eme da go sogledame. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite. na dobroto. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. nekoi za ni{to. ^ovekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. tolkuvawe na dvojnata stvarnost. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. od nas zavisi.MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go do`ivuvame seto toa. Na primer. so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti. na ~ovekovoto do`ivuvawe i dopolnitelno iska`uvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to `iveel. Nekoi se rodeni za ne{to. so medicinata. ne zavisi od nego. ne treba da se dvoumime. Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina mo`ele da gi razberat. nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. Ne im e dadeno na site isto. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. Kopernik. sogleduvawe. so religijata. Specifika na svesta.

Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. bistite. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi poka`uva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki.72 Angelina Markus ki vo pojavnosta. definirani vo formuli pak ni se nedostapni. terakotite. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. mozaicite. medicinata. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. Znaeme deka celoto pleme slavi. ili ume{nost. umetnosta. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iska`ani. kultno mesto i hramovite niz Makedonija. religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. obredite. Ne zaradi te`inata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. amajliite. igra. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost. {to e prvo {to istovremeno. ukrasuvaweto. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: „Vo skromnost i ~istotata }e `iveam i }e ja ~uvam svojata umetnost“. freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. le~eweto ili slaveweto. slaveweto. Bolesta. zdravjeto. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. pee koga bolniot ozdravuva. ili darba ili znaewe {to ne mo`e sekoj da go stekne. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. . I ne znaeme {to e postaro. Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 73 Falanga na voini. angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir .

Vrska so narodot i naukata. medicinata. svetlina. gusto zbieni nasekade okolu nas. dr`i Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica. Poka`ana e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto. Pergam. Sè e smiruva~ko. sliki. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta. Herakleja.. govor. isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. Ohrid.freski so makedonski likovi od narod vo vojni. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. Pee molitva.. stadioni. Skopje. narodot vo 40 ma~enici. generalite i borcite vo angeli. Makedonski kultni mesta se Dion. Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da pre`ivee ovekove~en vo freska. rezba. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo fresko`ivopis. peewe. ikoni . Carigrad. Duhovno ~istili{te. mozaik. bolnici i grobovi. Leb i vino. Pri~est.74 Angelina Markus Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. crkvi. Ege. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. umetnosta i bo`estvata. Kako na{i- . Arhitektura. muzei. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car. {koli. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. scena. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. vo isceluvawe i veselba. Aleksandrija. Pela.

vo Filipovoto carstvo. Gavril. zdravi. ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. Temite so gradbi.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 75 te freski i ikoni od pred iljada godini. Kliment. vajari. vojni. Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija.. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni. umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari. kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno. lekarite. vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. ne mo`at da se izdvojuvaat. Damjan. vo Aleksandriskata nauka. site ubavi. kako nivnite prethodnici Dioskurite. Justinijanovite tvrdini i zakoni. Pantelejmon. freski. so {tit i kopje. le~ewe. \or|ija. Filozofite. astrolozite. Sv. Markovite juna{tva. vo Aleksandrovata imperija. zografi. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail. Konstantinovoto pokrstuvawe. Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo. hristijanite. Vo Trojanskite vojni. na Hristijanskoto mesijanstvo. carevite. Sv. Do niv se ispravile Kuzman. vo Kleopatrinata slava i bogatstvo.. so takva trajna sve`ina i ubavina. hrabri predvesnici i za{titnici na kowi. vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno. zaedni~ko . Dimitrija. Ja ubivaat lamjata za da `ivee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. nema nikade po svetot. rezbi.

Imeto. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. . Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil. da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite. odbranite. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci. ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni.76 Angelina Markus kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. sonceto. zdravjeto. Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. vo Hristovoto vreme. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. umot i svetosta ve~no nè {titat.

vodata. beliot ~ovek. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek. vodata. meteori. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo. ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. Predimstvo na materijata ili duhot. za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. Makedonecot. otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. Zemjata. od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe.PRAPO^ETOK–ARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit. Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata. najva`no od sèe samiot ~ovek. od Evropa pretstavnik na belata rasa. od Makedonija. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata. ^erepot od Petralona. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne mo`at da se objasnat. kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. na svojata prva i najstara civilizacija. ^ovekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti. vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko. vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. . od tri razli~ni mesta. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi. Sepak. poto~no nivnoto edinstvo vo sè`ivo e isto tolku va`no. od tri kontinenti.

78 Angelina Markus Od arhe do najnoviot makedonski gen .

. zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so `ivot identi~en nasekade no vo primitvna forma.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 79 Pred razdeluvaweto na kontinentite. pred potopot ili pred Atlantida. Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i `ivotinski svet vo postojano usovr{uvawe.

kontrola na neboto. kanali. ^ovekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo. po{umuva. . bliski do prirodata. sateliti. atomska energija. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. klonirawe i sètoa so umot i svesta. Nè ~eka obemna rabota. Neskrotlivi xinovi ne drmaat. niz mileniumite da go poka`eme svoeto. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. oru`je. za mnogu arheolo{ki naodi. ezera. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro `iveewe. lovi i uni{tuva. zemjotresi. so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto. Uspeh na belata rasa. motori. ete ni katastrofa. atmosferata i vidlivata vselena zadr`ale konstantnost na postoewe vo ramnote`a so kosmi~kite sili. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. vulkani. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. na prvite lu|e niz Makedonija. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. karpite. si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe.80 Angelina Markus Metalite. Sozdava sintetika. Mnogu narodi. za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani. uragani i mnogu `rtvi na prirodata i `ivotot. Gradi gradovi. I najmalo pridvi`uvawe. kontinuirano. makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot.

gradbite. so eden car. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6. dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto. .000 godini. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dr`ava. Etrurskoto. Bo`estvo. Vangel Bo`inovski. Adamot. raska`uva za neolitskata ku}a. pe~ati so pismo. izlo`ena vo muzejot vo Prilep. eden Bog. preku Govrlevo do Halkidik i Krit. site gi imame kako kultura od Vin~a.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 81 Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija. Pretstavuva ku}a. vo istra`uvawata za Vin~a. Arheolo{kata karta na Makedonija. grn~arija. `iv primer. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvi`ej}i ja kon istok. so nekolku iljadi lokacii. temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. Radivoje Pe{i}. Milo{ Bilbija. Toa se Golemata Majka. nema{e merila. prou~uvani od Vasil Iqov. Naodite vo Govrlevo. Toa se: oblikuvawe na kremenot. ni ka`uva kako na{ite pretci od damnina `iveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. Vin~anskoto. pismo. Meri Anicin. Radivoje Pe{i}. so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. Imame {to da ka`eme i {to da poka`eme. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. edna religija za cel svet. tumbite niz Pelagonija. Golemata Majka. sporedbi. keramika.

go slaPrva makedonska bo`ica. Proletna. pi{uvan na glinenite plo~ki. `ivot i radost. Zdravje. Doterana. nema usta. narodot. Sekoe ra|awe e bo`estveno. bara besmrtnost za ~ovekot. mir. ni raska`uva za duhovnoto `iveewe. Vo grn~arijata. Sre}a. Homer pro- . Pokriv so sonce. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite. crte`ite neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i pre`ivuvawe. Gleda i slu{a. obi~aite. nakitena. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. orudijata. carevite. Rodilka. Toa e molitva. dinati na povolni mesta za `iveewe i gradewe. frizirana kako sekoja `ena Makedonka. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. natavrena. heroite. Taa e trudna.82 Angelina Markus @ena. Neolitot vo Makedonija poka`al besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. Sigurnost. Epot za Gilgame{. ^etvorna `ena.oru`jeto. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. zdravje. svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. Ni{to ne zboruva. Krikot ne e pla~. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot.

{umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie. narodnite obi~ai i veruvawata. plodorodno. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs. Delfi. Samotraki. lesno podvi`ni „dinami~ni“ demokrati. dr`avata. koi {to namesto da proizveduvaat. Toj premin od lu|e vo heroi. Apolon. Afrodita i mnogu drugi boginki. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. Hera. Atina. ekonomska osnova za dr`ava i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. muzite. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela. grad dr`avi~ki. vo bo`estva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. reki. Na~inot na `iveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija. klepawe na orudija za rabota i odbrana. Herakle. razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot. ezera i ridovi. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno. Zatoa do denes . metalokovawe. dolini. Makedonija so kontrast na poliwa. sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno. prisvoeno.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 83 dol`il da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. `itoto. vinoto. Slaveweto na plodorodieto. Teba. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzo`ile sovladuvawe na golemi klimatski razliki. planini. Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha. Heraklea. Voznemiruvawata gi pravat doselenici. mitologijata. Dion. legendite.

izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. se borel. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. kako vo svoite edinstveni mozaici. Taka. Jasno e kako ritualite. lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. Zevs. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so `ivotot. Vistinskoto. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako bo`estven dar. jazikot i veruvawata. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. kako odraz i izraz na celokupnoto `iveewe. vojuvawe. Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se- . veruval i se odr`uval vo sklad so svoite sposobnosti. Koga lovel go pridru`uvala Artemida. Toa ne e asimilacija. Apolon.84 Angelina Markus im e ist folklorot. misteriite. Makedoncite pak vo svojata mitologija. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. Asklepio pomagal so cela lekarska familija. zdravjeto i smrtta. kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi. kako {to `iveel taka gradel. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Koga peel i svirel go pridru`uval Orfej. Makedonskiot ~ovek izlo`en na opasno `iveewe. Koga se le~el. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga.

tie pomagale. duhovnosta. Takvi se Petre i Pavle. Pa. filozofskite {koli.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 85 koja prilika imale Makedoncite. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra- . lekari. rezbarite. apostolite. od Biblijata. od praistorijata do deneska. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. poznati vo svetot. podu~uvale. site slavni lu|e od Makedonija. le~eweto. u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. ikonopiscite. bra}a. Aristotel. Hipokrat. Toa se bliznaci. Kiril i Metodie. sonceto i lu|eto. Zaedni~ko im e pismoto. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi bo`estveni bliznaci se Apolon i Artemida. paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. Familii na Asklepio. le~ele. Bliski so prirodata. tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. medicinata i makedonskiot narod. rodnini. kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. Bogovite. Plejadi Kastor i Polidevik. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. tvore{tvoto. Makedonskiot svet narod. son~evata energija. bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. Ima u{te mnogu bra}a. So ista namena se i bliznacite Dioskuri. Paralelni svetovi. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. Damjan i Kuzman. Kliment i Naum.

prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon. skulptura. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. na rezbari. plodorodie i talkawe niz {umite. Petar i Pavle . elenot do nea. rodeni od Leta i Zevs.86 Angelina Markus vuvawe i lekuvawe. Sv. Kiril i Metodij Sv. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija. zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. Taka Artemida so lakot i strelata. Imalo i ima graditelska tajfa. proro{tvo i isceluvawe.

a Leta samo dve. sovetuval i pretska`uval sudbini i nastani za narodot. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. Zatoa.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 87 Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. Aristej. delfinot pokraj lirata i strelata. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija. Posveteni mu bile {umite. ~avkata. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni `eni od narodot. rodnoto mesto i na muzite i bogovite. le~eweto. Toa mo`eme da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. Lin. isto kako i kaj lu|eto. Toa se Orfej. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval. Na navreda reagiraat so odmazda. muzikata. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. Site ja nasledile ubavinata. orelot. Bogovite na Makedoncite ili obratno. svetili{tata. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i bo`estva. Najinteresno e toa {to i bogovite poka`uvale ~ove~ki karakteri. Svirel na gitara napravena od `elka i rogovi na jarec. ukrasuvaweto. Taka se . Negovi simboli bile lovorot. lebedot. Asklepio. neboto i moriwata. pod Olimp. kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. Me|u site tie bo`estva postoi i familijarna povrzanost. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i `ivotnite. heroite i carevite. vo Makedonija. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo obo`avawe na lu|eto. isto kako i kaj lu|eto. treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael.

loza na carevi. maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. mozaici. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. kako loza na bogovi. bog na proslavite.88 Angelina Markus formiral makedonskiot talent za pesni i igra. menadite. loza na narodi. Silen. sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo. freski. Takov e i Dionis. teatrite. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite. vinoto i lozata. preku koe se vr{i du{evno smiruvawe. Bezbroj statui. kako {amatizam. le~ewe. kako i na Apolon i Pitija. Piele i Orfej Dionis . horot.

heroj. kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata bo`anska bestra{nost. svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi. gi zadavil dvete zmii. Herakle ja poka`uval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. ja ubil hidrata. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog. gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. heroj so nenadminata sila `iHeraklo . Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. Nametnat so ko`ata na Nemejskiot lav. vo site godini. Praznici za bogovi. Lakot i strelata. Herakle.Heraklidi bil povrzan so rodot. stapot tirs i odranata ko`a na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej. Polubog. car. predok na Makedoncite .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 89 carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto.

kako zamki.90 Angelina Markus votot go pominal me|u lu|eto. (so brakovi od zemni lu|e). Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto. Odisej. heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. kako Argonauti. Plejadite. Pelej. site hrabri lu|e. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na bo`estva. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija. gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej. La|ata. legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. Taa. se bogotvorat. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. Apolon tuku i so Ahil. Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. od vozduhot i od ognot. gi izdr`ala site prepreki od prirodata i od lu|eto. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo. za da bidat pobliski do lu|eto. koga zloto demne i od zemjata i od vodata. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne mo`ela da gi sogleda vo vojskite. imale iscelitelna mo} i mudrost. bogovi i carski drugari na Jason. izgradena od svetoto drvo dab od Dodona. Dionis. Telamon. Heraklo. za da se preseli na neboto me|u bogovite. Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot. me|u Makedoncite. kako takvi gi slavime. Interesno e {to . prorokot Mops.

Akeso e lek. Toa se A{vini. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadr`ale nekoi imiwa i tolkuvawa. }erkata Higija sekoga{ go pridru`uvala Asklepio so zmija vo racete. Asklepio. sinot na Apolon i Koronida. Hieron go nau~il da le~i so trevki. poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. Ubava. so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se oma`i za drug. Makedonija kloni kon realnosta. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. poznat kako lekar i bog na medicinata. prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) bo`estvo na ognot. Panakeja poznata po toa {to le~i sè. zdrava. Koga se ras~ulo za negovite spo- . Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. umetnosta i medicinata brzo poka`ale prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. filozofijata. Toa e bo`estvenosta na makedonskiot narod. Zaedno se vozat po neboto. dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. a Lako go izrazuva samoto le~ewe. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja. naukite. isto taka e pridru`nik na tatkoto.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 91 Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. Mnogu bo`estva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. Negov tim ili tajfa e celata negova familija. Koga ~avkata mu go ka`ala toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridru`uva Apolona.

deka le~i od bolest i rani. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii. {to go pomagaat le~eweto. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost. Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija. kako ku}ni zmii. vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. Od Epi- . vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. go usmrtil Asklepio so molwa. bez uspeh. doa|ale lu|e od sekade.92 Angelina Markus Semejstvoto na Asklepio sobnosti. Vo IV pr. Hr. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi o`ivuva.

igli.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 93 daur do Dion. mevlemi i napivki. Stibera. sonuvaat i gi bele`at pretska`uvawata baraj}i lek. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija. otkolku po kopno od severnata strana. Site apteki vo svetot go koristat . Stobi. Teatarot. so Kadmo. so Apolon. prespivaat. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. Atina go ~uva kako makedonski kult. palatite. zdravje i sre}a. kako {to napravi Aleksandar. do kaj {to `iveele Makedoncite. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. instrumenti. Zmijata se r’vela so Zevs. Sv. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raska`uva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. sadovi za lekovi. Filipi. so iljadnici godini se sobiraat lu|e. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. pinceti. Lihnida. No`ici. Vo tie svetili{ta. kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija. pati{tata. Herakleja. seto toa. so Heraklo. Recepti. nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. stadionot. seto toa i toga{ a i sega e isto. bolnicata. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. Zmijata so zastra{uva~ka energija. skalperi zaedno so higienata odr`uvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. {to gi podigale makedonskite carevi.

na prirodata i ishranata go odr`uvale makedonskiot narod. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go poka`e sinot Heraklid. kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. Koga se razbudil mu poka`ale edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. Ramnote`a na duhot. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodol`il da zboruva kako ni{to da ne bilo“. Higienata be{e spas. ranetite. nesre}nite. {to na bo- . na Makedoncite. za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. pr. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo. „Eden ~ovek onemel. svetiot bibliski narod. Lekarite go uspale so opium. Asklepio go slavele kako Eshulap. svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dr`ava na Makedoncite. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. kade {to vladeele bogovite.94 Angelina Markus simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie. tie se dve {ini na ista pruga. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Vo su{tina. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio. bo`estvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite.to~no se znae {to e na medicinata. So denovi le`el vo Asklepijadata. Hr. po sovet na Sibilskite knigi. ni mnogu daleku ni mnogu blisku . zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto. Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija.

za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. Toa e koga se ra|a ~ovek. Bogo~ovekot Asklepio gi o`ivuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. nafora i vino. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera. Posvetenosta kako pokrstuvawe. Heraklo. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. Tri klu~ni momenti od `ivotot na sekoj ~ovek ne mo`at ni bez medicinata ni bez crkvata. razli~no se do`ivuva. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost. Apolon. a ponekoga{ do religiski rituali. zaboravja}i na Ahilovata petica. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka. {to zavisi od lu|eto. Slepite ozareni od svetlina se isce- .MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 95 govite. Dionis. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. Toa se dvi`i vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. Izborot e sloboden i nepre~en. koga pravi svadba i koga umira. kaj site narodi. Aksion–Osna`uvawe. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako Erigon–Pozvezduvawe. Artemida. kako medicinski termin ostanal vo naukata. Postot {to zavr{uva so pri~est. preku mitologija do religija. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo. kako teorija i praktika. Dioskurite. Toga{ e potrebno kr{tevawe. pa veselba i na kraj uteha. so blagoslov za dobro zdravje. Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata.

Gospod. svetli mo}ni. ^udata na Hristos. Bogovite.96 Angelina Markus luvaat. Pantelejmon. lekuvaweto. angelite. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi– ~isti narodi. isposnicite vo crkvite i manastirite. nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. Istite instrumenti u{te slu`at po medicinskite ustanovi. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. pri~esta. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. Kuzman i Damjan. svetcite. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. beli. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. @ig ili tetova`a. Blesnala Bogorodica Trora~ica–transplantacija. lekari isceliteli. bo`estvata i makedonskiot narod se Persej. Se rodilo dete so bo`ji znak. pravoslavnoto sve{tenstvo. 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. rabotata na apostolite. Medicinata deneska mo`e toa da go doka`e. hramovite. sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi .

Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istra`uvawe. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne „za`iveat“. go zapira krvareweto. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca- . Homer. teatar. gradbi i mozacii. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite. Lu|e spored kosturite. kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 97 niz Makedonija. sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija. so baziliki.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Hramovi. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto. Vo vremeto na Sv. kletvite. vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik. Klimentovite 3. rotonda. koj znae po koj pat. na polski toa zna~i plo{tad. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti. se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala. i instrumenti. bolnica i grobi{ta. {koli. Hr. {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet. Proro{tvata.

le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu poslo`eni hirur{ki zafati. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da pre`ivee. ubla`uvawe na bolkite. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi. ne samo niz opisite na Homer. tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi. . Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. Da se sovlada stravot i stresot od u`asot na vojuvaweto i toa e gri`a i podotvenost na lekarite. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni. predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto.98 Angelina Markus revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi. Takvo ranuvawe pre`iveal i Aleksandar. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata. kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja.

medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod. Go jadat srceto na voinot za sila. carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnote`a na silite opstanuvaat. Semejstvata na bogovite. da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame. transfuzijata. na bo`estvata. duri sega se ostvaruvaat. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. Od ko`ata na Brama sozdaden e Brigu-klon. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. Od nivnite prsti treba da se spasi `ivotot koga visi na tenok konec. Glavata na Gorgona se regenerira. kloniraweto. Od rebroto e sozdaden ~ovek. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to o`ivuvale lu|e. svetcite i lu|eto. kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. Kliment i Naum so pismoto v race. na muzite. znaewe da poseduvame. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata. sli~no na ~ove~koto. kako i so medicinskoto isceluvawe. so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. sè podobro zakonite da gi znaeme. Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 99 Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto. nagovestuvani so iljadnici godini. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak. Reinkarnacijata. celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme. . regeneriraweto. {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite. transplantacijata. Ili Kiril i Metodij.

Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. Arhangel Mihail Arhangel Gavril Sv. Isceliteli. za{titnici i patroni na imiwa. blagovesnici. \or|i Sv. Dimitrija . Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno. Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdru`eni so medicinata se gri`at za zdravjeto i du{ata na lu|eto.100 Angelina Markus Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. crkvi i gradovi. slavi.

[koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini. • Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. • Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. • Tesal. Filon. pr. . Hr. pr. pr. • Aleksandrija. • Temen period trista godini po Trojanskata vojna • Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. • Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. Hr. • Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. pr. • Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. Polib. Heraklo bo`estva so lekarska darba. • Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. • Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. pr. makedonska svetska prestolnina i `ari{te na Makedonizmot. • Muzite . Hr.OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA • Golemata Majka od Makedonija 6500 g. • Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. Hr.darba za umetnost • Dioskurite. Hr. • Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. • Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. • Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. Orfej.

Nikola. Hr. medicina i vera. pr. Ber. pr. • Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. od Skopje vo V i VI v. •Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. Soren. Hr. Ciceron. • Filip. Neron. •Apolonie.102 Angelina Markus • Pergan Antioh.Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. • Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. po Hr. Heraklid. Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie. Sofija remek delo na ktitorot . ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. Nikejskiot sobir. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. • Sv. . • Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obele`ana so isceliteli. lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej. so izgradba na gradovi. episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. Samoil gi poddr`uvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek. Justinijan i Justin II. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. Mirko. Komod od I v. • Carot Vasilie. do rimsko zavladuvawe. Aplonie. do III vek na novata era. Trajan. Aleksandrovi generali. • Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. Galen. Avrelis. Antioh. pr. Seleuk. Hr. tvrdini. • Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. • Justin I. site od Taor.

kako nov Apolon. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II. • Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek `iva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 103 • Bogomilite kako socijalno dvi`ewe za kanonizirawe na siroma{nite. Makedonec otkri DNK. presadi otkinata raka • Vo SAD. • Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. • Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata.hirurg. • Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. • Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja poka`aa potrebata od medicina za ranetite i narodot. tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto • Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazlo`i zemjotresot i cunamito kako negova posledica . • Andreja Mitkovski . Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti.

.

kako {to toa mo`e da se vidi od negovite pisma. e. Carot. po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto. nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana?“ Toga{ Kritobul. vladeej}i so visoko iskustvo na lekar. Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata. 8). Sporedbeni `ivotopisi . ispla{en od ranata na carot. a pri najte{kata rana. bidej}i mo`e da bide opasno i najmalo dvi`ewe na teloto. „Kritobul. odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na `iveewe. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten“ (citat od Plutarh. i samiot sorabotuval so lekarite. otkako ka`a deka ne treba da go vrzuvaat. sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot. pri dadeniot te`ok slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranata“…Carot mu re~e: „[to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene. t. od koja od belite drobovi izleguvala krv i `aburki od vozduh.Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! „Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel.Aleksandar. so glavniot hirurg Kritobul. go prepu{ti svoe- . Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati. tuku i im uka`uval pomo{ na svoite bolni drugari. probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti.

sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost. mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa. vrvot na strelata bil so recki i ne mo`el da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. Spored opisot od K. ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. tu go sovladala malarija. bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost. 1993). nema za cel da ja raska`uva istorijata. „krvta blikna vo potok“…(Citat od Kvint Kurtij Ruf. Na{i lekari raska`uvaat {to pro~itale od stranski avtori. no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi. koga be{e izvadeno ostriloto. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega. psihologija i logika. bi mo`ele da se nafatat so sopstveni istra`uvawa i li~en pristap. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa. profesor po filozofija. Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta. K. prele`a sovr{eno nepodvi`no. koi imaat hipoteti~ki tvrdewa . Takva operacija e te{ka i komplicirana denes.106 Angelina Markus to telo na lekarot i. „Istorija na Aleksandar Makedonski“. kniga 9.tu go otrul ovoj ili onoj. nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. za bolesta od koja po~ina Aleksandar. a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo „polski uslovi“. smetaat nekoi na{i lekari. glava 5. ranata be{e ras{irena i. se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e `iv. 25-28. pod {ator. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus. za sovremenata medicina. so najmoderni sredstva i lekarstva. Na primer. Vo vero- . Ruf. vo sedmiot den od opercijata. tu se isto{til od piewe. tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. Taka. kako {to mu be{e uka`ano.

Plutarh. otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. Zna~i. Aleksandar izvesno vreme imal dijarea. Hr. na koja se pielo vino. stana zbor za negovoto ime. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno. a padnal v postela po edna sedenka. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile . vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor. cvrsto. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj. no nikoj ne padnal bolen. pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. koga imalo Stefan. brat na Aleksandar od druga majka. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. od aspekt na eks-inspektor po droga. Timotej. prv poso~i na eden opis na drogiranost. osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 107 dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf. Damon i sli~no so naznaka Makedonec. kameno… Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za „gradona~alnik“ na Vavilon. Stamen. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite. Diodor i Justin) mo`at da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe. Arijan. na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i. Spored opisot. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den. a na sedmiot po~inal.

a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot. a preku nea od jugoslovenskata. na{iot edinstven istori~ar. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to. zgusnata energija-materija. i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. ~len na MANU. vklu~uvaj}i ja i makedonskata. nauka. srede MANU. mestoto i vremeto na `iveewe. so svojata kniga „Makedonski jazol“. Ve~erta. e specijalist za 20 vek i pred edna decenija. so „materijalisti~ki“ pogled na svetot se makedonski. Aristotel tvorec na „pettata dimenzija“ (eter. Aristotel i plejada drugi. porane{niot germanski ambasador vo Makedonija. a onie so „idealisti~ki“ pogled na svetot se „gr~ki“. spored propi{anite metodski edinici. inaku. Neodamna. delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli.108 Angelina Markus koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadr`uvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus. isto taka na MTV. kako diplomiran filozof. e. ^ovekot. Hans Lotar [tepan. na pra{awe . nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1. Demokrit. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dr`ava sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati. nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. prifa}ani od srpskata. t. na duhot). se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi. Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto. energija.

Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite.MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA 109 {to misli za anti~kite Makedonci. Aleksandar i nie. Aleksandar i nie. vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok. a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost. so egejskiot del na Makedonija. so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istra`uvawa. toa se gluposti. be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv. prizna: „Pa jas pojma nemam!“ Izgleda be{e vo napliv na iskrenost. padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. Albanija. kako nagrada. kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto „Aleksandar Makedonski“ da odr`i predavawe za anti~kite Makedonci. pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon. verojatno za da ne si plukaat . so pirinskiot del na Makedonija. Bugarija. na koe. a tie 15 mina graknaa vo smea. No. so makedonskiot del pod nejzino vladeewe. pa i mnogu pove}e. be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prika`uva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe. odgovori deka toa e romantizam. Grcija. vek. vo koj nikako ne sakaat ili ne mo`at da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti.

a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk. analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. 18. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izlo`uva biserite od na{ata drevnina navamu. po koi taa e prepoznatliva. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap. Taa.). sekoj onolku kolku {to mo`e segmentarno da istra`i za da imame dovolno „{tof“ za kroewa i resla. neophodno gradivo za integralna istorija. sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina. otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina mo`at da se anga`iraat. knigata e uspe{na. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diri`iranoto. sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile. se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. dali anti~kite bogovi bile gr~ki.2005 Spase [uplinovski .110 Angelina Markus samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. Mo`ebi ima po ne{to {to bi trebalo da podle`i na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura. vro~em. no toa vo momentov ne e bitno. dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn. a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost. dali anti~kite Makedonci bile Grci. no bez predrasudi. Ako se najdat barem eden „Stamen“ ili edna „Angelina“ sebesi po „ime“ ili predmetna problematika.04.

• Poemi za Makedonskite carevi . Topol~ani kraj Prilep. profesor po filozofija vo penzija.2004 g.2001 g...BELE[KA ZA AVTOROT Angelina Markus.. • Makedonija na Makedoncite .1998 g.2003 g. • Filip II Makedonecot . Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija. • Makedonski drevni vrednosti .. Toa go opi{uva vo knigite: • Po tragite na Slavnite Makedonci . rodena e vo s.2004 g. .

Istorija na stariot svet 9.1998 godina. P. Osvald . Laercis .Ilijada i Odiseja 7.2003 g.2001 g. Bidi svoj.LITERATURA 1. Markus . 4. Kosidovski . Mi{ulin . M...Makedonski drevni vrednosti . \uri} ..Filip II Makedonecot 18. 21. Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija „Filip II“ na d-r @an Mitrev .Koga sonceto be{e bog 15. Aristotel . 20.2004 g. Kosturski.@ivot i misli na golemite filozofi 16. K. Bojaxievski .. Homer .Istorija na elinska umetnost 13.Noviot Zavet 5.. A.Bo`estvena medicina 6. Popovski . Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3. P.Slavni anti~ki likovi 14. Biblijata . Popovski .Filipova istorija 10.Poetika i Politika 8. Justin . bidi Makedon. 19. Stankovi} .Gr~ka i rimska filozofija 12. Balaban .Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija.Aleksandar Makedonski 17. Leksikografski zavod 2. Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g..Filip II 11. Plutarh . S. Po tragite na slavnite Makedonci . Korvisi~ . J.Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi. Makedonija na Makedoncite . Markus. Poemi za makedonskite carevi . Spotot na @an Mitrev.

........7 Makedonska drevna medicina.................................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe.......................................................................................................................53 Medicinata i hristijanstvoto...................................................................................................................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli......21 Hipokratova zakletva........................................................................................................................................................................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim.............SODR@INA Predgovor....43 Horoskopot medicinska astronomija............40 Makedonski carski i patuva~ki lekari...............................................................................................................................................................................................71 Prapo~etok ...............................................................................................................................................................................................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina...............................................................................................................................................................................111 Literatura...................59 Medicinata i umetnosta...............................................................................................105 Bele{ka za avtorot..............................57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri............101 Recenzija..........................................................112 ......................................................................17 Makedonska carska medicina..................................................................Arhe......................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful