P. 1
Мојот балкански дневник

Мојот балкански дневник

|Views: 352|Likes:
Published by Vasilka Dimitrovska
J. Johnston Abraham My Balkan Log Chapman & Hall, London, 1921 Izbor i prevod od angliski jazik: d-r Vladimir Cvetkovski
J. Johnston Abraham My Balkan Log Chapman & Hall, London, 1921 Izbor i prevod od angliski jazik: d-r Vladimir Cvetkovski

More info:

Published by: Vasilka Dimitrovska on May 31, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/25/2013

pdf

text

original

Sections

Izgleda{e kako da se vra}ame doma po vtor pat, ova vra}awe
vo Skopje. ^uvstvuvavme topol sjaj od zadovolstvo zatoa {to se vra-
tivme tamu kade {to znaevme deka im trebame. Vo mekata proletna
son~evina neobi~niot mal raskosten an pred stanicata, so |evreci
naredeni na stapovi, so slatki, so kutii so }ibrit, dvajcata ili
trojca nametnati mu{terii Albanci, ni izgleda{e ~udno poznata.
Vo na{ata bolnica s¢ be{e mirno. Sestrata se dvi`e{e meko
naokolu. Site na{i lu|e izgledaa podobro. Nie se razvedrivme.
Jas navrativ vo bolnicata polna so streseni. Prekrasnata
mala Rusinka si ode{e so te`ok ~ekor. Izgleda{e iznenadena koga
me vide deka se vrativ. Pove}e bi pomislil deka taa si zamislu-
vala deka sum ja napu{til. Od Ni{ donesov nekolku srpski knigi
za koi taa me zamoli, i £ raska`av so kakva mo} se vrativme. Zbo-
ruvavme tivko, rabotejki celo vreme, dodeka slu~aite gi nosea na
nosila za da se prevrzat na valkanite drveni masi. Pomo{nicite
vo nivnite partalavi avstriski uniformi, tupkaa postojano
napred-nazad so sekoj pacient, na{aren kako so raka od znakot
za tifus, ili po`olten i omalodu{en od povtorliva treska kako
dodatok na nivnite rani. Vo{ki lazea poleka nad nivnite zavoi
dodeka gi otsekuvavme i gi frlavme vo kanti od cink do nozete od
masite. Koga }e gi zdobole{e nekoi od niv ofkaa slabo kako deca
- ne mo`evme da izbegneme da ne gi povredime za{to ima{e tolku
mnogu rabota da se obavi; no pove}eto od niv, pak, toa go podnesu-

Raspravii so voenite vlasti - Mrtovci bez kov~ezi - Sre-
}avaj}i se so na{ata Bolnica broj 2 - Ser Tomas Lipton i do-
pisnicite na vesnicite - Malata @ena i Stiv podlegnuvaat
- Konzulot i jas mu pravime povtorna poseta na Svetijata -
Popladne so “Dervi{ite {to vijat# - Smrtta na Vodnikot -
Neo~ekuvana poseta vo gluvo doba na no}ta - Tifusniot kamp
- Razurnatoto Te}e - Prikaznata na gr~kiot doktor i srpskata
sestra - U`asite na zatvorenicite od voeniot kamp - Na{iot
“Magacioner#.

208

vaa so neobi~na `ivotinska mol~elivost na selanec. Samo o~ite
zboruvaa: kostenlivi tainstveni slovenski o~i koi{to omeknuvaa
i se topea po malata crvenokosa “Gospogica Doktor#, koja im se pos-
veti tolku hrabro niz seto toa, i na koja tolku bezrezervno £ veru-
vaa. Mi be{e milo {to odlu~ivme da ne gi prefrlime vo Belgrad.
Pove}eto od niv toa }e gi dokusure{e.
“No, ne! Ne e mo`no tie toa da go sugerirale#, re~e taa,

u`asneta.

“Sepak tie go rekoa toa#, odgovoriv.
“Gospode na moite tatkovci!# vozdivna taa.

* * * * * * * *

Popladneto dojde do dolga i zagreana raspravija me|u
[efot i voenite vlasti. S¢ {to se su|erira{e be{e nevozmo`no;
ni{to ne se pra{uva{e {to mo`e da se napravi. Cela ve~er se
raspravaa okolu toa. Nie go sakavme novoto Kadetsko u~ili{te
nadvor od gradot za bolnica za slu~ai so tifus. Vlastite velea
deka vo nego ima smesteno vojska, i trupite na O.K. dobija naredba
da go ispraznat vedna{.

Sledniot den ni{to ne se slu~i. Trupite seu{te bea vo
predvidenata bolnica za koja bev nazna~en za Komandant. Seu{te
bev vo starata bolnica obiduvaj}i se da rakuvam so ranetite i toa
utro vo nea otkriv trieset i pet novi slu~ai so tifus. “Vodnikot#
i u{te eden redar sega definitivno imaa tifus.
Sega bevme mnogu mala dru`ina. Pove}e od polovina od eki-
pata be{e pogodena, a ostanatite bea zafateni gri`ej}i se za niv.
Lu|eto na ulica s¢ pove}e i pove}e ne odbegnuvaa. Na{ata gazdari-
ca ne vele{e ni{to, no se trga{e od nas. Se ~uvstvuvavme kako da
sme leprozni.

Edna svetla to~ka be{e {to [erlok i Stiv obajcata iz-
gledaa kako da se dr`at, i Sestrata be{e zadovolna so niv.
Toa popladne, Sestrata, Barkli i jas otidovme u{te edna{
da se povozime po solunskiot pat, kako {to sega toa ni stana
sekojdnevna navika. Prakti~ki re~isi ne zboruvavme nitu zbor
za celo vreme dodeka bevme na izlet; no sve`iot vozduh posto-
jano ni pomaga{e da se ~uvstvuvame podobro. Proletta pristigna;
i son~evina se razlea na sekade; i mirot na pustata ramnica niz
koja se vozevme sekoga{ ne uspokojuva{e.

209

Otkako se vrativme, otidov do slatkarnicata da zemam
malku slatki za so ~ajot. Dve volski koli vle~kaj}i se po glavnata
ulica, sekoja so vooru`en vojnik napred, mi go zadr`aa pogledot;
i dodeka minuvaa za mig poglednav vo tovarot.
Tamu ima{e okolu dvaesetina trupovi, po deset vo sekoja
kola, bez kov~ezi, nevnimatelno zavieni vo }ebiwa. Nozete na
eden od trupovite, na brzina frlen na kola, se mavtaa nad oskata
od vtorata kola. Od toa se stresov.
Sega lu|eto umiraa vo tolkav broj, }iurxiite ne mo`ea da
postignat za pobaruva~kata od tolkav broj }iuri. Lu|eto stanuvaa
s¢ poispla{eni. Duri i ciganite odbivaa da gi tovarat trupovite.
Koga se vrativ, slu{nav deka utroto od tifus umrel u{te
eden srpski doktor, i deka srpskata Bolnica br.2 na Britanskiot
crven krst, snabdena so sestri bila na pat za Ni{ so ve~erniot
voz. Pomislata {to tie sega }e ja odnesat opremata me ispolni
so zavist. Nie, kutriot star tim na Bolnicata broj 1, po dvaeset
i ~etiri ~asovno soop{tenie nabrzina namesteni so edna osmina
od opremata za terenska ambulanta. Mene mi sevna besna misla
deka mo`ebi, dokolku im ja izlo`ime na{ata o~ajna polo`ba, }e
ni dozvolat da dobieme edna duzina neguvatelki, kako i eden do
dva kamionski tovari, {to }e ni pomogne za na{ata nova tifusna
bolnica.

Nekolku sposobni, istrenirani `eni, malku od nivnite
obilni zalihi, bi ne napravilo tolku mnogu sre}ni. Ne izgleda{e
deka barame mnogu; no sepak izgleda{e premnogu ubavo za da
se nadevame. Mislam deka taa ve~er site se najdovme dolu. Go
pre~ekavme vozot. Site oficijalni li~nosti so nekakva va`nost,
se ~ini, bea na peronot. Ekipata, ni rekoa, pristignala so jahtata
na “Ser Lipton # - “Erina#; i deka “Ser Lipton# patuval so niv so
`eleznica, pridru`uvan od jato novinari dopisnici. Tie treba{e
da ~ekaat eden ~as vo Skopje, pred vozot da trgne za Ni{; sekoj
izleze za da si gi protegne nozete; i site po~navme da zboruvame
zaedno. Vidov izvesen broj sestri kako se ~i~kaat okolu g-ca Raun-
tri. Voenite dopisnici nagrnaa vrz mene so siguren instinkt na
sobira~i na vesti. Pretpostavuvam deka taa ve~er mora da sum
zboruval mnogu. Po vreme ~uvstvuvav deka izleguvam od kontrola.
^estopati, koga me prekinuvaa so ona {to mi se ~ine{e kako glupo
pra{awe, zabele`uvav deka se ~uvstvuvav navreden, zaboravaj}
i deka tie {totuku pristignale, i ona {to mene mi be{e jasno po
trimese~na rabota vo zemjata, za niv ne be{e tolku evidentno.
Medicinskite lica bea podednakvo razdraznuva~ki. Tie trg-

210

nale od Anglija koga seu{te traeja `estokite sudiri, koga ranetite
doa|aa na jug so iljadnici kako reka i potrebata od hirurzi be{e
itna. Tie pristignaa snabdeni za operirawe. Se zateknav kako im
objasnuvam, kako {tro go storiv so ekipata na “Beri” pred nekolku
dena, deka operirawa nema pove}e, deka borbite prestanaa, deka
zemjata se nao|a vo kanxite na crnata smrt, i deka dokolku sakaat
da vr{at vistinska rabota za Srbite svoite instrumenti treba da
gi trgnat nastrana i da se zafatat so spravuvawe na pra{aweto na
tifusot, i samo so tifus.
Obyrnuvaj}i se sega nanazad, mo`am da vidam kolku mnogu
zbunuva~ki mora da deluvalo za nivnite prethodno zamisleni
planovi, i, incidentno, kolku zdodevna li~nost mora da sum im
izgledal, stoej}i na polusvetlina, oble~en vo uniforma iskinata
na laktovite, zboruvaj}i histeri~no za potrebite na Skopje - mesto
za koe tie nikoga{ porano ne slu{nale - glupo molej}i da ni bide
dodelen polovina od nivniot personal i oprema - za niv o~igledna
apsurdnost.

Potoa pro~itav eden prikaz vo Tajms, parafraziraj}i go ona
{to im go rekov na dopisnicite. Napravile mnogu dobra kopija.
Sekoj, se razbira, so nas be{e mnogu qubezen. Ser Tomas
mi veti kutija so ~aj, {to nikoga{ ne o~ekuvav deka }e ja dobi-
jam i ne ja ni dobiv, iako podocna doznav deka toj ne zaboravil i
navistina ja ispratil. Izvesen Benet, glavniot na Bolnicata br.
2, veti da dojde da se vidi so nas vedna{ {tom se sredi. Nekoi od
neguvatelkite mi rekoa deka tie bi volontirale dokolku im bide
dozvoleno; i siguren sum deka toa i go mislea.
Gledavme vo molk kako nivniot voz poleka ispu{ta parea
izleguvaj}i od stanicata.
Posle toa Barkli ja strese glavata.
“Kakvo pustewe#, promrmori toj.
Site nie kimnavme, i nie ~etvoricata - Barkli, Malata Crvena
@ena, sestrata i jas - se vrativme, molkum, vo na{ata mirna ulica.
“Mislam#, re~e Male~kata @ena, “}e pojdam da poglednam vo

bolnicata.

“]e dojdam so Vas#, rekov.
Otidovme tamu mol~ej}i. Potoa ja otprativ do vlezot od

nejziniot stan.

Nadvor stra`arot se najavi so ~krapawe.
“Laka no}, vojni~e# (Leka no}, stra`aru), re~e Male~kata

Crvena @ena.

“Laka no}, Gospo|ice Doktorke#, re~e stra`arot, seriozno.

211

“Laka no}#*, rekov jas.
Jasno be{e deka sega zemjata be{e zafatena od agonijata
na epidemijata takva kakva {to nikoga{ porano ne be{e iskusila.
Vladata be{e celosno alarmirana. Duri i silno cenzuriraniot
pe~at otvoreno zboruva{e za nevoljata, i objavuva{e precizni
upatstva kako ~ovek da se za{titi od bolesta.
Se zboruva{e deka vo zemjata imalo 125.000 slu~ai ve}e soop{teni,
i deka brzo se {ire{e. Vojnici na otsustvo, selani begalci vo
opinci - ma`i, `eni i deca - {to se vra}aat vo svoite ispusteni
domovi, patuvaa gore-dolu po `eleznicata bez dozvola ili bez
nekakva pre~ka, prenesuvaj}i ja bolesta eden na drug, i raznesu-
vaj}i ja do najoddale~enite mesta nadvor od glavnite pati{ta na
komunikacija. Site takanare~eni hoteli, preno}i{ta, kafeani,
`elezni~ki vagoni, javni prevozni sredstva, s¢ be{e zarazeno.
Na nekolkupati se raspra{uvavme za Amerikanskata bol-
nica vo Gevgelija i sekoaga{ dobivavme nejasni odgovori. Sega
znaevme zo{to. Site doktori se razbolele od tifus, i pove}eto
od sestrite. Donoli, glavniot doktor, umrel. Vo Veles, sledniot
golem grad me|u nas i Solun, i vo nego imalo iljadnici slu~ai, a
nitu bolnica nitu doktor za niv.
Celo vreme se borevme da dobieme nova ~ista zgrada kade
{to bi mo`ele da po~neme ubavo, i pravilno da ja lekuvame boles-
ta. Malata Crvena @ena i jas seu{te prodol`ivme vo na{ata ^um-
osana ku}a.

Makite, se ~ini, |avolski u`ivaa {to se natrupuvaa vrz
nas edna vrz druga. Na eden od na{ite pomo{nici, Holt, koj{to
izgleda{e deka ja prebroduva bolesta, ve~erta odedna{ sostoj-
bata mu se vlo{i. Barkli i jas otidovme nad nego vnimatelno, da
otkrieme dali dobil pnevmonija vo dolniot del na ednoto krilo
na denot koga se o~ekuva{e krizata.
Mislam deka dodeka diskutiravme za negoviot slu~aj pris-
tigna brza poraka deka Malata @ena se razbolela, pra{uvaj}i
dali bi sakal da pojdam da ja vidam.
Barkli i jas se poglednavme eden so drug.
“Pretpostavuvam deka toa e ‘TOA’#, re~e toj.
“Imaj}i vo vid kolku e taa nevnimatelna, edvaj da mo`e da
e ne{to drugo#, odgovoriv mra~no, ~uvstvuvaj}i se sosema siguren
deka nesre}ata nema da ne po{tedi od nitu eden element. No koga
ja vidov stutkana v krevet kako malo dete, so dva golemi prame-
ni kosa na liceto, nemav srce da £ go ka`am toa. Namesto toa ja
uveruvav deka toa li~i isto tolku na povtorliva treska kolku i

212

na tifus, i deka za u{te dva ili tri dena navistina nikoj ne bi
mo`el da ka`e koja od niv be{e vrz klini~ka osnova.
Jas otkriv, me|utoa, deka taa za toa ne be{e osobeno

zainteresirana.

Taa znae{e kolku i jas deka {ansite se na obete strani. Ona
za {to taa be{e vistinski zainteresirana be{e edno dvajca-troj-
ca posebni pacienti, nejzini galeni~iwa, {to gi mazne{e vo bol-
nicata, za koi taa saka{e jas da prezemam posebna gri`a dodeka e
bolna.

Jas vetiv, pa taka go prezedov i nejziniot del od bolnicata.
Sega ima{e okolu 400 slu~ai vo dve ogromni oddelenija na prv-
iot i vtoriot kat. Najgorniot kat be{e evakuiran, osven nekolku
hirur{ki slu~ai koi ne mo`ea da se premestat; i nie bevme polni
glavno so tifusari nasobrani od nekolku drugi bolnici. Golem
del od na{ite hirur{ki slu~ai si zaminaa, ili pak umrea od
tifus. Prili~en broj na slu~ai od tifus vo blaga forma se {etaa
niz bolni~kite prostorii zatoa {to nema{e nikoj koj da gi nadg-
leduva. Na{ite avstriski redari sekojdnevno se razboluvaa, i ne
mo`e{e da se dobijat pove}e.
Provedov dolg den obiduvaj}i se so materijalot {to go imav
da vovedam nekakov red, i se vrativ vo na{eto smestuvali{te
mnogu umoren i deprimiran.
Na{eto smestuvali{te sega prakti~ki se pretvori vo bol-
nica za tifusni me|u na{iot personal.
Koga vlegov s¢ be{e mnogu mirno. Sestrata i Barkli oti{le
na pro{etka. Be{e prekrasno son~evo popladne.
Stiv go zateknav vo svojot {ator vo krugot, zafaten so pu{ka
za tepawe ~avki, obiduvaj}i se da pogodi eden poster zaka~en na
edno drvo otsprotiva.

“Difterijata izgleda sosema se izle~ila#, rekov.
“Se ~uvstvuvam super dobro. Jas bi zemal ne{to pove}e od
dif 56 za da me kutne i stane#, re~e veselo.
“Malata @ena dobi tifus#, rekov nata`eno.
Toa go skisna.
“Sveto kadelni~e!# izvikna toj. “Dobivam nervni napadi koga
}e pomislam na toa devoj~e tamu. Kako bi bilo da ja donese{ ovde?#

56 Skratena forma za difterija
* Srpskite zborovi {to avtorot gi nau~il vo tekstot gi dava vo izvorna
forma,nekade pogre{no,zatoa vo prevodot gi zadr`uvame vo originalnata forma.

213

“Taa ne bi do{la#, rekov. “Ve}e odbi#.
“Po |avolite. Mora{ da ja natera{#, odgovori toj.
Sledniot den navistina ja donesov, posle poprili~na borba.
Sega be{e definitivno deka taa ima tifus, taka nejze £ ja odrediv
mojata specijalna srpska sestra kako i na{ata g-ca Rauntri. Potoa
otidov da go izvestam Stiv.
No Stiv ne be{e pove}e zainteresiran. Temperaturata mu

skokna na 104º

F 57, i nema{e somnenie deka i “nego go fati#, kako

{to vele{e, “dobro i dosta#.
[efot povtorno otpatuva za Ni{ da gi intervjuira vlastite;
pa taka, od na{ata prvi~na ekipa, ostanavme samo Barkli i jas.
Be{e pazaren den, se se}avam, i sega dobiv Srbinka leka-
rka, koja{to be{e se oporavila od tifus, pomagaj}i ni da prezeme
rabota vo na{ata bolnica pogodena od tifus. Po utrinskata
obikolka zalutav do pazarot, tokmu pred bolnicata, pra{uvaj}i
se kolku dolgo }e trae, kolku }e treba pred site nie da padneme
`rtvi, dali vrede{e i natamu da se borime. Ima vremiwa koga
sekoj eden stanuva takva `rtva, pretpostavuvam.
Pazarot be{e poln so voobi~aenite tolpi selani od sos-
ednite planini prodavaj}i proizvodi, `ito, kompiri, zelen~uk,
koko{ki; a drugi pak ovde{en volnen {ajak, vezovi. Kako dodatok,
tuka bea voobi~aenite Tur~inki so ferexe, so {alovi od muslin
nakiteni so pulej}i, prodava~i na slatki, {erbet, boza, grn~ari
so golemi zemjeni grnci, Evrei {to prodavaat predmeti od mesing,
porcelan, kako i predmeti od sekakov vid. Albanski selani, Vlasi
{to prodavaat stoka, Ciganki vo ogromni {alvari, srpski ofic-
eri vo polna uniforma izlezeni so svoite soprugi da pazarat, pot-
polno nesvesni za nekakva neobi~nost.
Seto ova izgleda{e mislovno tolku daleku od `ivotot vo
bolnicata, iako fizi~ki be{e mnogu blizu. Go zabele`av Konzulot
kako dava sovet za nekoi turski kilim~iwa na jato neguvatelki od
Bolnicata na Pexet, i imav ~udno ~uvstvo deka sonuvam; vsu{nost
nema{e nikakov tifus, toa be{e samo lo{ ko{mar od koj sega
treba{e da se rasonam za da otkrijam deka sega se {etam nadvor,
kako {to pravev so meseci porano, na polovina ~as pred nekoja
operacija.

Potoa se vrativ vo bolnicata i go otvoriv sekoj mo`en pro-
zorec za da ja otstranam stra{nata neposredna smrdea na neizmie-

57 104º

F = 40º

C

214

na bolest {to go ispolnuva{e mestoto. Ova go pravev sekoe utro i
sekoe popladne, no sekoga{ koga-gode se vra}av gi nao|av povtorno
zatvoreni za{to Srbinot ima takov nezdrav strav od sve` vozduh,
taka {to edinstveniot na~in ~ovek da dr`i otvoren prozorec
be{e da go skr{i stakloto.
Narednite denovi bea prav ko{mar. Doktorkata prezede od
mene najgolem del od rabotata i jas prodol`iv dodeka na{eto
novo mesto ne be{e gotovo; [erlok i Stiv i Malata @ena, site bea
seriozno bolni; trojca od na{ite pomo{nici bea opasno bolni; a
edniot {to go vidov be{e na umirawe. Vremeto, isto taka, be{e za
nikade. Postojano vrne{e po cel den.
Barkli i jas }e pojdevme mizerno do kaj Konzulot na po
cigara, otkako }e ja otpratevme Sestrata doma. Spomnuvaj}i si za
seto toa sega sfa}am deka za takviot civil mora da be{e potreb-
na zna~itelna hrabrost za da dozvoli takvi vidovi kontakti vo
svojata ku}a. No toj nikoga{ ne re~e ni{to; sekoga{ ne ostava{e
so ~uvstvo deka sme dobredojdeni; i toa be{e takvo blagosloveno

Barkli. Stiv. Slika. XIII - Stiv oporavuvaj}i se od difterija

215

olesnenie da u`ivame vo takvata privilegija vo potpolnost.
Potoa vremeto odedna{ se razubavi; i povtorno se najdovme
vo prekrasna proletna son~evina. Prvata ve~er potoa, dodeka
sedev mirno vo sobata za pu{ewe kaj Konzulot, toj re~e:
“Slu{am se pojavil tifus vo turskiot del. Kako bi bilo da
go posetime na{iot star prijatel ‘Svetijata’, i da vidime kako toj gi
lekuva? Eve go tvojot rival ~ovekot, xu-xu’ 58 i mo`ebi }e ti pomine.
“Re{eno. Ajde da pojdeme utre popladne. ]e sredam so
d -r Stadovi} vo bolnicata#.
Izmina cel mesec otkako go preminav Vardar, i toa za mene
be{e kako ukraden raspust. Go pronajdovme na{iot prijatel dos-
toinstven i qubezen kako i sekoga{, vo negovoto malo “Te}e# do
grobot na eden lokalen svetija, Alim Baba.
Ima mnogu treska prizna toj, i svetijata be{e dosta zafa-
ten. Dodeka sedevme voozbileni, sednati krstnoze, piej}i kafe na
negoviot divan, onie {to baraa da gi lekuva prodol`ija da doa|aat
i da si odat.

Edna zagri`ena majka go donese svoeto bebe so oftalmija59.
Ova toj go le~e{e so uhnuvawe vo liceto tripati i triej}i go so
plunka po o~nite kapaci, celo vreme izgovoruvaj}i molitvi. Edna
druga `ena dojde baraj}i iqa~ za treskata na eden prijatel. Za nea
toj zavrza konec so sedum vrzalki (misti~en broj), potpevnuvaj}i
dodeka gi vrzuva{e vrzalkite. Na drugi pak im dava{e iqa~i za
xvakawe, podgotveni od stihovi od Koranot ispi{ani na hartija.
Obi~nata nagrada izgleda be{e polovina pjastra, {to pacientot
diskretno ja ostava{e na rabot od divanot.
Seto toa be{e mnogu dostoinstveno i impresivno.
Isto taka toa be{e i krajno ednostavno.
Ako receptot ne uspee{e molitelot be{e dol`en da se
potpre vrz verata, ili ako naporot ne be{e dovolen da go zavrti
vnimanieto na svetijata kon bolkata. Na{iot prijatel, Babata, ne
prifa}a{e odgovornost da im veruva na drugite. Kolku bi sakal
da mo`ev da se spravuvam so epidemijata od tifus so ista {iroka
ute{itelna verba, i bez pret~uvstvo za razumnoto.
Nie sedevme i posmatravme i ~ekavme, dodeka Babata se os-
lobodi od svoite klienti, dodeka brojot ne se prepolovi i najposle
zavr{i. Potoa sedna na divanot voozbilen, i zapadnavme vo nevr-
zan razgovor dodeka si vitka{e cigara, a negoviot izme}ar svari

58 Ju-ju Afr. Baja~. Zabele{ka na preveduva~ot.
59 Vospalenie na o~noto jabolko.

216

u{te kafe. ^inam toj sfati na nejasen na~in deka se nao|ame srede
golema svetska vojna, no po zasluga ili ne, dobrata ili lo{ata sud-
bina, i o~ekuvanite promeni do koi dojde toj be{e prili~no odvoen
i nezainteresiran. Rekata na negovite misli {umole{e nepreki-
nata od sviocite. Verojatno brojot na posvetenite na grobot na
svetijata be{e pomal i darovite pomali, no toa ne be{e ni va`no.
Negoviot u~enik predano se gri`e{e za ednostavnite `elbi
na negovoto telo, dozvoluvaj}i mu da se skoncentrira vrz transce-
dentalnite misterii na povisok plan vrz koj se dvi`e{e negovata
du{a. I incidentno toj gi le~e{e bolnite, no toa be{e materijalna
rabota, del od hendikepiranosta povrzana so teloto, od ~ija{to
neophodnost go prave{e da se ~uvstvuva malku navreden, odzemaj}i,
kako {to prave{e, od ~asovite nameneti za molitva i meditirawe.
Sosema ne`no i qubezno me natera da poveruvam deka mo-
jot pogled vrz `ivotot be{e vo golema mera materijalen, deka jas
rabotev vrz plan beskrajno ponizok od negoviot, deka ona {to go
pravev be{e ~isto nadvore{no, pri {to ona {to navistina be{e
zna~ajno bea ne{tata na du{ata.
Koga povtorno izlegovme vo nadvore{niot svet, mu rekov na

Konzulot:

“Ima izvonredno smiruva~ki efekt, zarem ne?#
“I Vie go po~uvstvuvavte?# pra{a toj. “Ne mislev deka ste
tolku ~uvstvitelen kon atmosferata; no ponekoga{ i jas go koris-
tam nego, potpolno bez sram, kako sedativ#.
Go poglednav otstrana, blagodarno.
“Razbiram. I pomislivte i mene mi treba takvo ne{to?

Mnogu Vi blagodaram#.

Verojatno toa be{e od pomislata da mi odr`i lekcija za ot-
trgnuvawe {to slednata ve~er predlo`i deka bi mo`ele da prisus-
tvuvame na slu`ba na Rufai, ili takanare~enite ‘Dervi{i {to
vijat’. Bilo kako, po mojata utrinska obikolka, zedovme fijaker i
se razdrangavme po kaldrmata baraj}i go Te}eto Rufai, kade {to
obi~no se slu~uva{e ceremonijalot. Koga pristignavme na na{ata
destinacija, me|utoa, otkrivme deka Te}eto go pretvorile vo
kasarna za eden od brojnite novi bataljoni, koi{to bea formirani
od makedonski selani koi{to sega bile regrutirani vo srpskata
armija, i vidno protiv svoja volja. Ova be{e mnogu razo~aruva~ko;
no kako rezultat na mnogu istra`uvawe i u{te pove}e gestikulacii
nekako otkrivme deka zdru`ena slu`ba na Rufaite i Mevlevite,
ili ‘Dervi{i {to igraat’, treba{e da se odviva vo Mevlevi Te-
}eto, koe seu{te ne be{e voznemiruvano. Taka trgnavme odnovo,

217

{trakaj}i po briljantnoto sonce, po krivulesti pat~iwa, zarabeni
so monotoni yidovi od kal od obete strani. Ovde-onde so po nekoja
otvorena porta, odnatre i odnadvor misteriozno is~eznuvaa `eni
so ferexe, kade {to se gledaa kaldrmisani dvorovi so po nekoja
~e{ma ili smokvino drvo, ili slikovit balkon, ili, pak, grupa od
raskikoteni deca vnatre.
Vo Mevlevi Te}eto pristignavme koga slu`bata treba{e
da po~ne za eden ~as, pa taka vremeto go minavme {etaj}i po
grobi{tata na sosednata xamija, kade {to slivite sega bea polni
so cut, me|u razurnatite zapusteni natpisi na umrenite.
Sekoj dervi{ki manastir, kako i sekoja xamija, e izgraden
pokraj grobot na nakoj Valija i Svetija. Posebno ovoj manastir
obiluva{e so Svetii. Vnatre vo edna dolga niska zgrada, ima{e
edno polovina duzina izdol`eni grobnici, od koja ednata strana,
blizu do dvori{teto, pod vertikalna drvena pregrada, be{e ot-
vorena so re{etki. Me|u pregradata se gledaa grobnicite pokrie-
ni so rasko{no vezeni ~ar{afi, so gigantski turbani kaj glavite.
Na svetnatoto du{eme pred sekoj grob ima{e mesingeni sve}nici i
zemjeni stomni. S¢ oddava{e znaci na gri`a i po~it.
Odredeni grablivi instinkti mi sugeriraa deka ovie
skapoceni navezeni svileni pokrovi mora da bea bescenni, i se
pra{uvam zo{to Srbite gi ostavile.
Ona {to go doznav podocna mi ja objasni sostojbata koja{to
e osobeno prisutna vo Palestina, kade {to na ista po~va se sre}
avaat tri golemi religii. Tamu ~ovek }e otkrie deka Hristijanite,
Muslimanite i Evreite kon site sveti mesta se odnesuvaat so pod-
ednakov respekt. Erusalim e sveto mesto za Muslimanot. Avram i
Mojsie, David i Solomon, podednakvo go spodeluvaa so Evreite.
Sprema toa, ne e nevoobi~aena gletka da se vidi tamo{en Hristi-
janin da se moli na grobot na muslimanski svetija, a, pak, Musli-
manot da mu oddava ista po~it na Hristijaninot. Ova verojatno ja
objasnuva relativnata izdr`livost na ovie grobnici vo Srbija.
Vo samoto grobi{te ima{e izvesen broj nadgrobni kamewa na
vernici pogrebani vo blizinata {to ovie svetii ja pravat sveta, i
niz niv vode{e ubavo poplo~ena pateka do predvorjeto na Te}eto.
Ovde eden }utliv izme}ar ni gi soble~e ~izmite i ne po-
vede po ~orapi dol` eden tesen premin siot so divan naokolu,
na koj ima{e isposednato edno desetina ili dvaesetina bra}a od
redot. Koga vlegovme sekoj ni potstana, i ne odvedoa na po~esnoto
mesto vo sredinata na divanot sproti vratata. Potoa povtorno
site isposednaa krstnoze kako i porano. Pred sekoj od nas ima{e

218

Slika XIV. - Srpska selska ku}a blizu Skopje (centralen otvor
za dim vo dnevnata odaja, dobitok vo sosednata).

Slika XIV. - “Vremeto go pominavme {etaj}i po grobi{teto od
sosednata xamija#

219

pepelni~e, i sega izme}arot donese malo mangal~e so `ar za da si
gi zapalime cigarite.

Bidej}i ceremonijata treba{e da bide me{ana, ima{e
prisutni ~lenovi od dva ili tri reda. Edni imaa kafeavi mantii,
nekolkumina imaa beli turbani, a nekoi nosea obi~ni “efendi#
kostumi - toest evropski ali{ta so fes. ^ad od cigari i tivok
seriozen razgovor se razlevaa niz prostorijata. Kako {to doa|a{e
sekoj nov posetitel sekoj stanuva{e, so desnata raka tripati se
udira{e po gradite, i povtorno sednuva{e voozbilen. Poslu`ija
kafe. Se ~ine{e deka ni{to nema da se slu~i. Koga togaj, sosema
neo~ekuvano, mnogu moderen amerikanski ~asovnik na yidot ot~uka
osum, toest ~etiri ~asa pred zajdisonce - krajot na muslimanskiot
den. Poglednav vo mojot ~asovnik. Toj poka`iva{e 1.30 evropsko
vreme. Ova, se ~ini, be{e znakot za koj{to ~ekavme.
Sekoj stana, a nas ne povedoa vo sosednata soba, kade {to na
Konzulot i mene ni dadoa stolici. Se ~ini, ova be{e mestoto kade
{to treba{e da se odr`i slu`bata.
Toa be{e obi~na pravoagolna varosana soba bez mebel, so
tri prozorci so re{etki visoko od stranata na nadvore{niot yid.
Ima{e voobi~aena ni{a na Meka (Kibleh), bojosana sino i zlatno,
iznad i okolu, so tekstovi od Koranot. Na ednata strana od so-
bata na du{emeto nasproti yidot bea naredeni osum ko`uv~iwa
od jagne, po ~etiri na obete strani od Kiblehot, dodeka, pak, na
sredina od goloto istrieno du{eme vo polukrug ima{e edno dvae-
setina ko`uv~iwa sproti Kiblehot.
Osummina seriozni postari vernici gi zazedoa osumte
ko`uv~iwa na obete strani od Kiblehot. Poponiznite bra}a gi
zazedoa onie vo polukrug. Sekoj od vernicite, sednat krstnoze na
svoeto ko`uv~e, so svoeto ~elo ja dopre zemjata pred sebe, pred
povtorno da sedne na petici.
S¢ be{e mnogu mirno i spokojno.
Ceremonijata zapo~na ednostavno so Fatijah - musliman-
skata verska ispoved. Dodeka vernicite potpevnuvaa tie poleka
se ni{aa na kolena od levo na desno, intoniraj}i gi melodioznite
arapski zborovi kako pri baewe, predvodeni od eden od najvid-
nite ~lenovi sednat vedna{ do Kiblehot. Se redea red po red,
stih po stih, ma`ite ni{aj}i se poleka od desno na levo potpevnu-
vaj}i ednoglasno, nekoi od niv so zatvoreni o~i. Edno mom~e blizu
do sredinata na polukrugot be{e osobeno istaknato. Toj ve}e be{e
vo trans. O~ite mu bea svetnati. Vo povtoruvaweto glasot mu se
izdiga{e pisklivo. Teloto mu se ni{a{e nezavisno od negovata

220

`elba.

Vo toj moment site od polukrugot se ispravija od na kolena
i stoeja so desniot palec nad leviot. Gi trgnaa ko`uv~iwata i
poeweto po~na odnovo, prateno na tarabuka vrz koja udira{e eden
mnogu star, slab Dervi{. Vernicite vo polukrug seu{te se ni{aa
napred i nastrana, evociraj}i gi devedeset i devette imiwa na
Alah dodeka site ne se najdoa vo sostojba na potpolna hipnotizira-
na egzaltacija.

Odedna{ ~etvorica od polukrugot nastapija vo kvadrat,
gi ra{irija racete i po~naa da se vrtat, so glavata preku levoto
rame, vrtej}i se otprvin bavno, postepeno vrtej}i se s¢ pobrzo i po-
brzo, dodeka site ostanati okolu niv poeja. Proa|a{e minuta sled
minuta, a tie seu{te se vrtea, zasiluvaj}i se s¢ pobrzo i pobrzo,
dodeka rakavite od nivnite rizi ne im se ra{irija kako krilja i
sekoe telo izgleda{e kako zastanata ptica. Potem eden od ~etvor-
icata tropna so desnata noga, i tie vedna{ zaprea, o~igledno bez
nikakov znak na zamaenost, iako se vrtea otprilika edno deset
minuti. ^lenovite na redot povtorno kleknaa na kolena. I natamu
poeja. Potem ceremonijata zavr{i sosema brzo i tivko. “Ekstazata#
zavr{i.

Site nie se sobravme u{te edna{ vo priemnata soba. So
kafeto dojde do nevrzan razgovor za persiski tekstovi, i se ~ini
deka na{ite doma}ini potpolno zaboravija na svojot trans od
pred pomalku od polovina ~as. Verojatno tie mo`ea potpolno da
se premestat me|u dvete sostojbi na umot.
“I toa#, rekov jas, remetej}i ja ti{inata na vra}awe, “e ‘Der-

vi{ {to igra’ #.

“Toa#, re~e Konzulot, “e ‘Dervi{ {to igra’ #.
Toa po malku potse}a na metodite na amerikanskiot crnec
pri sredba vo kamp#, dodade toj. “Tie zaedno u~estvuvaat vo peewe
na himni i molitvi, a Dervi{ite so peewe na imeto na Boga dodeka
ne padnat vo trans#.

Vidov deka Konzulot e vo svojot element, taka go prekinav.
“Potpolno taka. Patem, }e piete li ~aj so mene ili jas so Vas?#
Toa go {trekna. Konzulot be{e krajno gostoprimliv. Se
nao|avme blizu do gr~kata slatkarnica na pat za doma.
“Vie doa|ate kaj mene#, re~e toj, nurkaj}i se preku pat vo du-
}anot za da se snabdi so izvonrednite slatki {to site tolku mnogu
gi sakavme.

Obyrnuvaj}i se sega nanazad, vo na~inot na koj se pre-
pravavme deka sme veseli ima{e ne{to pateti~no. Sekoj se prave{e

221

“vesel# kako primer za drugite. Konzulot be{e vesel bidej}i toj
go pretstavuva{e Kralot i Zemjata, zatoa {to nemu navistina mu
be{e `al za nas, zatoa {to be{e dovolno hrabar da go ignorira
faktot deka nie bevme opasno rizi~ni lu|e za da gi pokani doma.
Sestrata be{e vesela zatoa {to taa be{e edinstvenata
`ena {to ja imavme, pa taka zavisevme od nea.
Barkli i jas se prepravavme deka sme veseli samo nadvor
od na{ata bolnica. Vo na{ata sme{na male~ka soba, so niskiot
pokriv i zadu{liva poku}nina i u`asnata pe~ka na drva, so slika-
ta na Kral Petar vnatre, i maloto kamar~e na Sv. \or|i i so za-
paleno kandilo duri i no}e, koe }e se izgasne{e {tom go otvrevme
prozorecot, odbivavme da sme veseli osven po ve~erata koga }e ne
posete{e Sestrata.

Potoa povtorno se prepravavme. Seto toa be{e mnogu zamorno.
Sledniot den site na{i lu|e se ~uvstvuvaa polo{o. “Vod-
nikot# dobi desna hemiplegija 60 i vidno be{e na umirawe. Stiv
be{e mnogu raspolo`en, i uspea da go sokrie svojot avtomatski
pi{tol za da ne mo`e Sestrata da go najde. Malata @ena ja pre-
frlivme od na{eto smestuvali{te vo mojata stara soba tokmu pred
da isturi do`dot; posle toa be{e tolku bolna, {to odlu~ivme, i
protiv nejzina volja, navistina da zamolime od drugata Britanska
Bolnica da dojde nekoja sestra da de`ura no}e.
Se razbira tie u{te vedna{ ni ispratija sestra, i nie se
~uvstvuvavme najapsurdno blagodarni. Sega se ~uvstvuvavme tolku
ni{to`ni {to i najobi~na qubeznost ni izgleda{e kako da e prem-
nogu za nas.

Potoa ne{tata po~naa da se podobruvaat. Eden ~ovek kogo
go isprativ v planina se vrati so vre}a mraz za na{ite pacienti.
Taa no} Konzulot navrati da ne vidi.
“Odam za Solun#, re~e toj. “Dali imate kakva bilo po{ta za
pra}awe. ]e ja ponesam so sebe#.
Pomislata be{e qubezna. No nikoj nema{e sila da pi{uva
doma. Namesto toa se vpu{tivme vo nevrzan razgovor. Konzulot
be{e poln so entuzijazam za Sveta Gora; taa ~udna kolonija od
gr~ki, ruski, srpski i bugarski manastiri koi{to opstojale so ve-
kovi i pokraj turskoto vladeewe, prakti~ki avtonomni, na pomalku
od dva dena pat od Solun - u{te eden primer za tolerancijata na
Islamot.

60 Odzemenost kako rezultat ns mozo~en udar

222

Nie planiravme patuvawe do tamu. Zboruvavme opu{teno
za patuvawe so feluka 61od Solun po Egejskite ostrovi. Se sogla-
sivme da patuvame preku [panija na pat za doma vo Anglija, da
go posetime ona {to ostanalo od sjajot na Mavrite. I celo vreme
~uvstvuvav deka toa be{e sosema zaludno, {tom Srbija gi stavila
svoite zarazeni race vrz nas, deka nekoj od nas nema da gi vidi be-
lite grebeni na Anglija u{te edna{. Toa be{e `alosno me~taewe
po ne{tata, nevozmo`no no dobronamerno.
I ve~erta “Vodnikot# po~ina. Teloto go prenesovme vo
stra`arnicata, koja sega ja smetavme za mrtove~nica.
Potoa gi pregledav negovite raboti, pretresuvaj}i go negovi-
ot vnimatelno zdiplen {inel i `alnite mali li~ni predmeti, seto
spakuvano so pedantnost na star vojnik. O~igledno toj be{e osamen
~ovek. Nema{e nitu edna fotografija od `eni, pisma, drebulii. Se
~ini nikoj ne go poseduval. Vidno nemal nikogo komu da pi{uva, koj
bi go `alel. Ete toj `ivotot si go dal za lu|e {to ne gi poznaval,
za kauza koja ne ja razbiral. Prosto za ideja za dol`nost, za koja
nejasno no sepak `ilavo se dr`el. Ednostavno toj be{e qubezen,
skromen britanski Tomi 62, koj prifa}a{e naredbi, sproveduva{e
instrukcii, i slu~ajno umiraj}i vo nivnoto izvr{uvawe, kako i il-
jadnici koi{to podnesoa krajna `rtva, za{to, bez nitu edna jasno
formulirana misla osven da “prodol`i# s¢ do smrt, osven ako ne-
goviot povisok oficer ne naredil poinaku.
Mu priredija oficerski pogreb. ^e{kiot orkestar go svire{e
posmrtniot mar{ niz ulicite do grobi{tata. Vladikata, oble~en
purpurno, crveno i zlatno, pridru`uvan od negovite sve{tenici
vo jako zeleno, mavtaj}i so srebreni kadelnici so razgoren temjan,
kraj pogrebnata kola. Sve~enata pogrebna slu`ba na gr~kata crkva
ja peeja nad otvoreniot grob. Sekoj od nas go pozdravi spu{taweto
na kov~egot na na{iot drugar.
Potoa se vrativme vo bolnicata, pra{uvaj}i se komu }e mu

dojde redot.

Mislam deka toa be{e den koga duhot na ekipata splasna
do najniska to~ka. Vo na{ite umovi vladee{e neopislivo ~uvstvo
deka site nie sme vo stapica, deka naporot be{e bespolezen, deka
ni{to ne mo`eme da napravime {to bi im pomognalo na na{ite pa-
cienti ili nam. Prerabotenost, nedostig od medicinski sredstva,

61 Malo brot~e so edra ili so vesla. Zabele{ka na preveduva~ot.
62 Britanski vojnik. Zabele{ka na preveduva~ot.

223

o~iglednata beznade`nost deka oficijalnite vlasti voop{to }e
storat ne{to, ~uvstvoto na izoliranost od lu|eto od na{iot sop-
stven jazik, seto toa pomogna da se zasili takviot vpe~atok.
Taa ve~er se slu~i ~udna rabota. Vo Bolnicata be{e mnogu
mirno. Be{e blizu polno}. [erlok spie{e vo svojot krevet. Mal-
ata Crvena @ena le`e{e vo mojata stara soba, prefrlaj}i se vo
polusvest. No}nata sestra be{e otidena vo kujnata da podgotvi
bolni~ka hrana. Site vrati bea otvoreni. Ognot vo pe~kite tlee{e
nejasno crven. Vo sekoja prostorija svete{e po edna zapalena sve}a.
Krade{kum niz hodnikot prolazi edna figura, vleze vo mo-
jata soba, pojde, iznenadena koga ja vide Malata Crvena @ena tamu,
se pokoleba i potem se upati kon sobata na Stiv potaka.
Vratata be{e delumno podzatvorena, i, dodeka ja potturna
poleka, taa krcna. Toj seu{te krade{kum ja otvori i vleze. Stiv,
le`ej}i vo svojot krevet, se razbudi od {umot, se zavrti, i se is-
pravi tresej}i se - bela figura vo slabo osvetlena soba.
“Stoj! Koj odi tamu?# izvikna toj so ~uden zaripnat glas, za{to
jazikot mu be{e mnogu suv, i mo`e{e da artikulira so te{kotija.
Figurata {to se iskradnuva{e zastana, pogledna vo muckata na
pi{tolot Mauzer {to go dr`e{e Stiv vo rastreperenata raka,
svika brzo, se zavrte i nabrzina izleze, tokmu koga Stiv kolabira
onesvestuvaj}i se v krevet, a pi{tolot se istrkala na podot.
Toa be{e Ajk.
Sledniot den slu{nav deka go videle vo gradot, i pov-
torno si zaminal. [to prave{e vo na{eto smestuvali{te niko-
ga{ ne doznavme. Dali toj slu{nal ili ne deka pove}eto od
nas bea soboreni od tifus, ne mo`am da ka`am. Kako bilo, nie
nikoga{ povtorno ne go vidovme. Toj pogledna vo poluludite
o~i na Stiv. Evidentno znael deka toj e mnogu blizu do smrtta.
I Stiv. Toj podocna se se}ava{e mnogu nejasno. Od nekak-
va ~udna pri~ina toj se zalepi za svojot Mauzer za celo vreme od
bolesta, go krie{e od Sestrata, go premestuva{e koga mu go mestea
krevetot, postojano dr`ej}i go so sebe. Edna{ ili dva{ Barkli se
ubedi da go nabedi da mu go dade toj da mu go ~uva, no toj sekoga{
stanuva{e tolku besen, {to ovoj se otka`a.
“Pi{tol ti treba samo edna{ vo godinata#, Stiv ima{e
obi~aj da re~e, “no koga }e ti zatreba vistinski ti treba. Mislam
deka mojov }e si go ~uvam#.
Toa be{e ~udna epizoda, i ja ozna~i na{ata posledna sred-

ba so Ajk.

No za nego slu{nav podocna. Toj uspe{no ja vodel grupata an-

224

gliski medicinski sestri niz Albanija vo golemoto povlekuvawe
devet meseci podocna; i dobro se se}avam na negoviot portret vo
Sfera, so ~etiri pofalni reda ispi{ani odozdola “na{iot galan-
tent sprski voda~#.

Imam ~uvstvo deka jas nikoga{ ne go proceniv Ajk vo celost.
Sledniot den pristigna telegrama od [efot “Se vra}am so
dve sestri#; i odedna{ site povtorno se raspolo`ivme. Se razbi-
ra, toa be{e sosema nelogi~no. Za na{ite potrebi dopolnitelnata
pomo{ be{e kako kapka vo okean. Situacijata navistina ne ole-
sna; no sepak nie site se ~uvstvuvavme podobro, i koga novodojde-
nite se pojavija sekoj `ivna i povtorno se razvedri. Toa zna~e{e
ne{to. Duri i da vidi{ lu|e {to ne go pominale na{eto iskustvo.
Edna od sestrite be{e sve`o dojdena od Anglija; i ja zabele`avme
nejzinata zainteresiranost za sostojbite, nejzinata spremnost da
otpo~ne so rabota za da pomogne, dosta zagreano. Vo izvesna smis-
la ni se vrati ~uvstvoto za humor; i u{te edna{ bevme sposobni da
se smeeme dodeka gi preraska`uvavme komi~no-`alosnite sceni
niz koi pominavme. [to se odnesuva, pak, do mene, pokraj toa, mo-
jata sovest se smiri. Drugata nova sestra {to [efot ja donese od
Ni{ be{e bezdomna Angli~anka. Vo vrska so toa jas se ~uvstvuvav
nekako apsurdno zadovolen.

* * * * * * * *

Sega be{e sredinata na fevruari, 1915. Site vistin-
ski borbi prestanaa u{te od Bo`i}, taka sve`o raneti pove}e
ne doa|aa po prugata od Dunavskiot front. Me|utoa, sega zemjata
be{e zarazena so tifusna treska na nivo na epidemija, i vlastite
izgledaa nemo}ni da storat {to bilo za da go zaprat najzinoto
diveewe. Kru`ea prikazni deka od nea bile ispolegnati celi
sela, za gradovi kade {to po bolnicite le`ele po dve-tri iljadi
slu~ai bez lekari, bez lekarstva ili kakva bilo druga medicin-
ska pomo{. Se zboruva{e deka sekakvi golemi zgradi dol` pru-
gata bile polni ako ne i prepolni. Bolnite umirale po ulicite.
Umirale doktori. Gr~kite doktori {to bile vraboteni na nivno
mesto, se zboruva{e, deka gi zapostavuvale pacientite ili, pak, gi
napu{tale svoite rabotni mesta, ili, pak, i samite umirale. Site
gi krivea avstriskite zarobenici deka tie ja donele bolesta; no
bidejki bolesta vo Srbija e prisutna sekoja zima poverojatno e

225

deka zatvorenicite zasolnuvaj}i se vo kakvi bilo zgradi, golemi
tolpi od vojska odej}i napred-nazad, borej}i se pod nesanitarni
uslovi, kako i neo~ekuvaniot napliv od zarobenici za koi ne bilo
obezbedeno soodvetno kasarnsko smestuvawe, seto toa zaedno do-
prinelo obi~nata endemska sostojba da bukne vo epidemska.
Edinstvenata li~nost koja{to se ~ini deka ima nekakvo
razbirawe za sostojbata be{e Premierot M. Pa{i}. Slu{navme
deka toj telefoniral vo Francija i vo Anglija za sanitarna misija
od po sto lekari od sekoja zemja i deka ovie bile isprateni. Vo
me|uvreme na Ser Ralf Pexet i na na{iot [ef im bile dadeni
avtokratski prava vo Skopje; i deka tie povtorno vr{ele pritisok
vrz mesnite vlasti. Ona {to nie sakavme da go napravime be{e
da vospostavime tifusen kamp nadvor od gradot; i u{te edna{ ja
pobaravme Kadetskata {kola i Kowi~kata kasarna na kumanovski-
ot pat, za taa namena. Tie bea na visoko i na vetrovito mesto. A
u{te podobro {to zgradite bea novi, so voda vnatre, i imaa golemi
spalni soodvetni za bolni~ki sobi, so bawi vdol`. Se predlaga{e
jas da ja prezemam Kadetskata {kola, a, pak, d-r Majtland od Bol-
nicata na Pexet, Kowi~kata kasarna.
Te{kotijata be{e vo toa {to vo kasarnite ima{e smesteno
vojska; vo {koloto se odviva{e obuka za pitomci; i Komandantot
seu{te odbiva{e kategor~ki.
Okolu toa se raspravavme nekolku dena.
Vo me|uvreme, bidej}i jas treba{e da se gri`am za na{iot
del od kampot koga }e po~ne{e, otidov da go razgledam mestoto.
Be{e prekrasno proletno utro so sonceto visoko na runsko
sinoto nebo, i pe{a~eweto preku Vardar, pokraj Tvrdinata po
izvi{enoto plato nad gradot, be{e neobi~no prijatno. Na den kako
ovoj be{e nevozmo`no ~ovek da se ~uvstvuva bezdu{en. Potaka od
Tvrdinata minav kraj ciganskata naselba. Pove}eto od ma`ite bea
regrutirani, i protiv svoja volja, da slu`at so novite regruti koi
gi zemaa za da gi ispolnat ispraznetite redovi od srpskata vojs-
ka od 1914. No naselbata seu{te be{e prepolna so deca, crnooki,
so temna ko`a, ovde-onde nekolku vitki devojki i gradesti `eni
dre~livo oble~eni, yrnkaj}i so srebreni ukrasi po ubavite ~ela i
trkaleznite vratovi.

Tie so~inuvaa slikoviti grupi dodeka muabetea pisklivo
okolu ~e{mata od strana na patot, so stomni na ramena ili pak
namesteni na glava, frlaj}i brzi pogledi vrz srpskite oficeri
vo sini pelerini {to minuvaa javaj}i, potpolno zanemaruvaj}i gi
selanite oble~eni vo {aja~ki ali{ta {to proa|aa, odej}i nakaj

226

gradot, so natovareni magariwa so }umur ili, pak, so bali suv tu-
tun za Regija.

Pred dve godini seva ovaa zemja be{e turska; i u{te potaka
se nao|a{e malo dervi{ko te}e, so niska avlija okolu grobnicata
na svetijata so kube, nad koe se izdigaa redica visoki topoli, koi
se izdigaa viskoko kon neboto kako stra`ari. Od nikade se pojavi
eden star osamen dervi{ {to denta se gri`e{e za grobot na sveti-
jata, i gi sobira{e pari~kite {to vernicite gi pikaa niz ceput-
kata vo yidot. Raspa|aweto i op{tata atmosfera na zapu{tenost
ne navestuvaa izobilstvo, i kako {to minuvav spu{tiv srebren
dinar niz ceputkata, za{to za mene nema ni{to popateti~no kako
raspa|aweto na amblemite na verata na autsajderite, bez ogled
koi se tie.

Potaka od te}eto, po rabot od brdoto, poluzavr{en vlez
vode{e kon edna golema bela zgrada so mnogu prozorci, koja{to
prethodno bila palata na turskiot guverner; a zad nea ima{e na-
redeno edno {est ili osum dolgi zgradi, kako kasarni.
Ova be{e predelot {to go barav.
Palatata, kako {to vidov, ve}e be{e bolnica. Drugite zgradi
odzadi u{te bea zafateni so vojnici. Jas se upativ kon bolnicata.
Rumena vo obrazite, nao~ita, prili~no partalava Srbinka
na okolu triesetina me pre~eka vo tremot. Taa me pozdravi na an-
gliski i mi predlo`i da mi poka`e naokolu. Od nea doznav deka
bolnicata ima{e okolu 750 pacienti, pove}eto od novite regruti,
i mnogumina od niv imaa tifus. Eden gr~ki lekar i taa se gri`ele
za site niv so pomo{ na avstriski zarobenici. Trojcata prethodni
lekari umrele od tifus, a ovoj, re~e taa, si odel. Taa me pra{a
dali jas }e prezemam i izgleda{e razo~arana koga rekov:
“Ne. Nie sakame da ja zememe Kadetskata akademija a ovaa
da ja ostavime kako voena bolnica#.
Ja pra{av zarem ne se pla{i da ne ja prefati tifus. Taa gi

sobra ubavite ramenici.

“Ne. Komu e gri`a? Jas ne, seu{te me nema fateno. Gi negu-
vav site trojca doktori {to umrea. Se ~ini deka na doktorite
takva im e sudbinata. Ovoj seu{te ne fatil. Ako go fati i toj }e
umre#. Taa pogledna vo mene ta`no. “Mestovo nema sre}a. Nemojte
da se pla{ite. Gi sakam Angli~anite. Pred vojnata rabotev kako
stjuardesa na Vodot Crvena Kotva. Ete zo{to go zboruvam Va{iot
jazik, Ako sakate da me zemete }e dojdam vo drugata bolnica so
Vas#. Taa me pogledna odedna{. “Izvadete me odovde. ]e bidam
mnogu dobra za Vas#, dodade poleka, potoa go zavrte pogledot.

227

“@alam#, odgovoriv ne`no. “Ve}e imam tri sestri

Angli~anki#.

Na toa taa se omalodu{i. “Potpolno Ve razbiram#, re~e taa

vle~ej}i go glasot.

Vo toj mig pristigna doktorot Grk. Toj nose{e srpska vojni~ka
uniforma, i izgleda{e mnogu umoren. Sepak, toj qubezno me pov-
ede naokolu, i dobiv vpe~atok deka na grub, i prakti~en na~in ne-
govata bolnica be{e onolku efikasna kolku {to mu dozvoluva{e
materijalot {to mu be{e na raspolagawe.
Site vidovi streseni le`ea na kreveti za zarazni, i me|u
niv toj prave{e razliki na prakti~en na~in, fa}aj}i gi za palecot
od nogata na minuvawe. Ako tie se stutkaa i ja povle~ea nogata za
niv vele{e deka imaat tifus. So mene ne nosev knigi, no nejasno
se se}avav deka sum pro~ital takvo ne{to, verojatno kaj Mar~ison,
Grejvs, ili Stouks za “ne`nite tufusni palci#, i bev qubopiten
da go isprobam kaj moite slu~ai podocna. Nema somnenie deka na
takvoto testirawe odgovaraa 60-80%. No togaj imav ne golem broj
na slu~ai koi zavr{uvaa so gangrena na esktremitetite, sostojba
mnogu neobi~na kaj podobro neguvanite, pooslabeni slu~ai {to
~ovek gi sre}aval kako student vo Irska.
Nekako ~udno go zasakav ovoj neraspolo`en, umoren ~ovek.
Mi re~e deka rabotata mu ja prepu{ta na eden avstriski doktor,
zarobenik, a toj se vra}a vo Solun; no so staroto keltsko predz-
naewe za smrtta {to na ~oveka mu doa|a, znaev deka nikoga{ nema
da se vrati, i ~uvstvuvav deka i `enata {to ide{e po nas i taa
znae{e, isto traka, za{to izgleda taa se odnesuva{e so nego so
qubeznost {to e rezervirana samo za onie {to se osudeni.
Mislam deka po okolu dve ili tri nedeli povtorno go vidov.
Toj se razbole od bolesta nedela ili deset dena po mojata pose-
ta, i na barawe na gr~kiot konzul, be{e prefrlen vo Bolnicata
Idadija, za negova nesre}a, za{to toj ne saka{e da ja ostavi `enata.
Koga nikoj ne go gleda{e, edno popladne toj stana od krevet,
vo bunilo, so nekakva nejasna misla da se vrati kaj nea, i sose
ali{ta se obide da go prepliva Vardar, pote~en od led studenata
voda od Karadak. Na polovina pat popreku stigna do edno ostrov~e,
i tuka po~na da si gi soblekuva ali{tata. Od bregot go zabele`a
eden srpski vojnik, dopliva i go vrati, ispliva u{te edna{ i mu
gi vrati ali{tata, i togaj, koga vide deka mu gi zaboravil ~izmite,
ispliva povtorno po niv. Dotogaj mojata bolnica ima{e zapo~nato
so rabota i go donesoa kaj mene. No, toj ima{e dvojna pnevmonija i
krajot be{e neizbe`en.

228

Se se}avam na doa|aweto na negoviot konzul da me pose-
ti vo vrska so nego. Stoe{e nadvor od bolnicata i se dr`e{e
na dvaesetina metri rastojanie od mene. Gledav deka mnogu se
pla{i od zaraza. Go pra{av dali saka da go vidi pacientot i toj
nabrzina se izvini so No! Mon Dieu! Non! Non!# 63 S¢ {to saka{e
da znae be{e dali so nego se postapuva kako so oficer. Jas pove-
}e pati go ubediv vo toa, i negovata oficijalna du{a be{e za-
dovolena. Go pogrebavme so site voeni po~esti sledniot den.
@enata - ne mislam deka dojde na negoviot pogreb. Mislam
deka nejze ne £ be{e mnogu gri`a za nego. Kako bilo, jas nikoga{
pove}e svesno ne ja vidov. Mislam deka se izvle~e nepovredena.
[to £ se slu~i dokolku taa be{e seu{te tamu koga Bugarite se pro-
bija vo 1915, za toa ne se gri`am da mislam.
No da rezimiram. Zad bolnicata ima{e i drugi zgradi pove}e
ili pomalku naseleni so vojska, artileriski {upi polni so za-
robeni pu{ki, i bivaci vo koi se sobiraa vo grupi okolu ognot Al-
banci, Vlasi, Srbi, Cigani, seu{te vo nivnite selski ali{ta so
nivnoto oru`je na kup kraj niv. Nekoi gotvea, nekoi si gi ~istea
pu{kite, nekoi bezgri`no pu{ea posmatraj}i gi edinicite {to
nesmasno ve`baa na paradnoto dvori{te vo blizina. Site bea so
bezgri`en dobro raspolo`en vojni~ki izgled.
Dodeka minuvav frliv pogled vrz razli~nite zgradi,
razgleduvaj}i gi mo`nostite za nivno koristewe kako improvizira-
ni bolnici. Potaka naidov na dolga redica kowi~ki {tali, pred
koi {etaa dvajca stra`ari so postaveni bajoneti. Dodeka vleguvav
vo grloto me udri smrdea i dodeka o~ite mi se naviknaa na poluos-
vetlenata prostorija zabele`av deka taa be{e polna so avstriski
zarobenici so sino-sivi ispartaleni uniformi, ispolegnati po
slamata od {talata, so tup izraz, apati~ni, anemi~ni, ispieni.
Eden uredno oble~en oficer artilerec vedna{ mi padna v o~i.
Duri i vo vakvite odvratni okolnosti toj uspeal da si ja so~uva
svojata uniforma, da se dr`i doteran i ~ist, i da si ja odr`i svo-
jata samopo~it. Negoviot brz pogled vedna{ me zabele`a.
“Vie odgovoren ovde?#
“Da, gospodine#.
Tolku dobro se naviknav na dobriot angliski {to go zboru-
vaa Avstrijcite, {to ni najmalku ne se iznenadiv koga doznav deka
toj bil vo London so godini.

63 Fr. - Ne! Bo`e moj! Ne! Ne! Zabele{ka na preveduva~ot.

229

Dodeka odevme naokolu niz smrdlivata zgrada go

raspra{uvav.

Da, lu|eto sposobni za rabota sekoj den odea da go popravaat
kumanovskiot pat. Dokolku ~ovek ne be{e sposoben ne ode{e; no, se
razbira, negovoto sleduvawe ne be{e tolku dobro. No, Srbite ne
gi preoptovaruvaa so rabota. Pove}eto od niv bea Hrvati - samiot
toj be{e Hrvat - i protiv niv nema{e omraza. Priznavaa deka tie
ne sakaa da se borat protiv Srbite. Lekuvawe. Pa, ako ~ovek be{e
bolen toj treba{e da se javi kaj gr~kiot doktor gore vo bolnicata.
Ponekoga{ tie go pravea toa, ponekoga{ bea premnogu slabi ili
bolni za da izvestat. Toga{ tie samo le`ea na slamata i umiraa
ili se oporavuvaa. Navistina, ne be{e ni~ija gre{ka. Vo bolni-
cata ima{e mnogu malku mesto. Gr~kiot doktor nema{e vreme da
se simne dolu. Drug nema{e. Ne, toj ne gi krive{e Srbite. Koga tie
}e se razbolea i na samite nim ne im se obrnuva{e pogolemo vni-
manie. Avstrija ne be{e mnogu podobra. @ivotot nasekade be{e
mnogu evtin. Ne be{e kako vo Anglija ili Amerika kade {to javnoto
mislewe ne gi odobruva{e takvite raboti. Toj znae{e za podobro
no drugite ne znaeja. Tie samo le`ea i umiraa kako nemi `ivotni.
Toj i samiot ima{e tifus - za malku da umre - no nekako se oporavi.
Zboruva{e ramnomerno, ~udno ottrgnat. Od toa mi se slo{i.
Se se}avam kako pogledav vo edna {tala.
“Toj ~ovek izgleda mrtov#, rekov.
“Da, gospodine. Toj e mrtov. Ova utro ima ~etvorica umreni.
Koga rabotnata grupa }e se vrati napladne, }e gi izvle~eme nadvor
i }e gi zakopame#.

Pogled vo teloto. Toa be{e na{areno so tifus. Dvajca spieja
vo {talata pokraj ona {to ostanalo od nivniot drugar. Ve~er nekoj
drug ~ovek }e go zazeme negovoto mesto vo slamata. Nema da ima
dezinfekcija, ni izolacija. Negovite inficirani ali{ta i ~izmi
}e si gi podelat negovite drugari zatvorenici.
Be{e stra{no, no sepak neizbe`no. Znaev deka ako seto toa
im go izlo`am na voenite vlasti }e bide beskorisno. Nivnite sop-
stveni problemi bea mnogu te{ki, {to nemaa vreme da se gri`at
za voenite zatvorenici. Duri be{e seedno i faktot deka ovie za-
tvorenici bea postojan izvor na opasnost za vojnicite okolu niv.
Nema{e ni{to {to mo`ev da napravam osven da si vetam deka
koga }e dojde na{ata bolnica }e se potrudam da bidat zgri`eni.

230

* * * * * * * *

Toa popladne slu{nav deka voenite vlasti bile pritesne-
ti, i nie treba{e da gi dobieme zgradite na Voenata akademija
koi se nao|aa severno od bolnicata i kasarnite {to gi posetiv
utroto.

Zatoa, slednoto utro izlegovme so [efot vo devet ~asot i
zgradite gi zateknavme isprazneti. Taa be{e dolga ~etiriagolna
zgrada, so spijali{ta vo sredina, i mali dnevni sobi i kancelarii
na obata kraja. Vsu{nost, taa vo isto~noto krilo ima{e klozeti i
sprovedena voda; i nie blikavme od radost, za{to toa be{e ne{to
najblisku {to bi mo`elo da se nare~e bolnica {to do sega bevme
videle vo Srbija.

I sega nastapi mnogu raboten period. Imavme na raspola-
gawe ogromna prazna zgrada sposobna da sobere {estotini bolni,
srpski stil, ili okolu trista angliski stil. Nie napravivme kom-
promis vetuvaj}i da zememe maksimalno ~etiri stotini; i na{a
rabota be{e da iznajdeme oprema i personal.
Srbite mi dodelija “intendant# za da mi pomaga, ili kako
{to tie go vikaat “magacioner#. Negova dol`nost be{e da ne snab-
duva so materijali, nabavuvaj}i od intendantskata slu`ba onolku
kolku {to e mo`no, i da ni pomaga so soveti kade bi mo`ele da go
kupime ostatokot. Taka toj be{e odgovoren pred Vladata za bez-
bednosta na site ovie rezervi.
Na{iot “magacioner# be{e nabien vesel ~ovek na edno ~etir-
ieset i pet, so kratko potstri`ena kosa, so edno ~udo zazdraveni
posekotini od sabja, so svetol i vesel pogled, i so neuni{tiv op-
timizam. [to bilo da pobaravme toj se soglasuva{e u{te vedna{
so brzo “dobro, dobro# (all right), }e bide.
Nie sakavme da zapo~neme do 2 popladne - dobro, dobro.
Sakavme edna premorena grupa od petnaeset Avstrijci da ni
gi varosaat sobite za smestuvawe na bolni i koridorite -dobro,
dobro.

Baravme klu~evi za da se doteraat raznite sobi i da se

obele`at - dobro, dobro.
S¢ be{e dobro.
Tamu pristignav vo dva ~asot. “Magacionerot# go nema{e,
nema{e grupa premoreni. Nitu klu~ovi, ne napravil ni{to.
Vo tri ~asot, mnogu lut, otidov vo glavnata bolnica. Ni trag
od magacionerot. Najposle pristigna i jas mu se vdadov. Na lic-

231

Slika XV. - Zgradata na Voenata akademija (Kadetskata zgrada)
{to ja pretvorivme vo tifusna bolnica

Slika XV. - “Malo dervi{ko te}e, so niska avlija okolu grobot na
Svetijata#

232

eto mu se pojavi bolen izgled. Me ubeduva{e deka bezuspe{no se
obiduval celo utro da nabavi ~etki za varosuvawe od Intendatu-
rata, najposle moral sam da gi kupi vo gradot. Mnogu go zasegna
{to namesto pofalba naide na osuda. Be{e stra{no razo~aran. Za
pet minuti negovoto dr`ewe me dovede do sostojba na izvinuvawe;
i nie stanavme dosta prijatelski raspolo`eni koga toj najposle
sredi da zapo~neme slednoto utro vo 8 ~asot.
Mojot avstriski redar Xejms, koj sega potpolno se oporavi
od tifusot, be{e zadol`en da se gri`i za bolni~kata zgrada i
klu~ovite. Go ostaviv nego i magacionerot da izgotvat nara~ki za
takva rabota i materijal {to ni treba i se vrativ kaj [efot da mu
raportiram.

Slednoto utro me zatekna v bolnica mnogu rano i mnogu
nestrpliv. Xejms im naredi na svoite lu|e i tie rabotea mnogu
poleka, i mlitavo, varosuvaj}i so golemi zastoi. Kutrite tie, jas
ne se ~udev. Polovinata bea poluizgladneti anemi~ni Avstrijci
koi {totuku se oporavile od tifus. Jas specijalno pobarav lu|e
{to se oporavile poradi opasnosta od rabotata po onie {to ne se
“zapipereni#, i ova be{e najdobroto {to tie mo`ea da go napravat
za mene. Stra{no be{e da se poteraat, no rabotata treba{e da se
zavr{i, i jas go stegnav srceto, vetuvaj}i im ekstra sleduvawe na
site onie za koi }e dobijam povolen izve{taj. Za da go dobijat toa,
avstriskite zarobenici, op{to zemeno, rabotea dobro. Se razbira
tie kradea koga }e im se uka`e{e mo`nost, gi ograbuvaa umrenite,
go jadea sleduvaweto na pacientite, i vo celost tie nikoga{ ne
bea dovolno qubezni kon bespomo{nite, i koga bea nadgleduvani
tie gi izvr{uvaa dadenite zadol`enija pod uslovi koi{to mora
da bea neizostavno te{ki za lu|e {to treba{e da bidat staveni vo
domovi za oporavuvawe. Povremeno nekoj }e padne{e mrtov koga
pomaga{e da se nosat nosila; no nikoga{ ne se slu~uva{e da nema
koj da ja popolni prazninata, bidej}i se pogri`ivme sekoj redar da
ima svoja postela za spiewe, pokriv nad nego, odredeni uslovi za
rabota koi{to ne bea premnogu naporni i redovna hrana. Isto taka
se gri`evme da bide iskapen i oble~en.
Bidej}i be{e o~igledno deka dodeka se sobere bolni~kata
oprema }e potrae izvesno vreme, [efot sugerira{e da ja posetam
Bolnicata br.2 na Britanskiot Cerven Krst vo Vrwa~ka Bawa,
dodeka da se sredat rabotite, za da se vidi kakva dopolnitelna
pomo{ }e mo`eme da dobieme od niv, {to oprema bi mo`ele da
dobieme od niv, osobeno koga bi mo`ele da ni dadat ambulantna
kola. Dosega ne ni treba{e ambulantna kola zatoa {to na{ata stara

233

bolnica be{e vo blizina na stanicata, no ovde bevme oddale~eni
tri milji, i so podobruvaweto na vremeto, pa sledovatelno po
taka nare~enite pati{ta, mislevme deka bi mo`elo da se koris-
ti ambulantna kola. Takvo ne{to nema{e vo cela Ju`na Srbija,
no slu{navme deka ekipata {to idela posle nas vsu{nost imale
tri od tie udopstva. Mo`ebi bi ni pozajmile edna. Isto taka tie
imaa medicinski sestri - vistinski neguvatelki - edno triesetina
ili ~etiriesetina. Mislevme deka tie sigurno bi ni dozvolile da
dobieme dvanaesetina, a mo`ebi eden do dva doktori. Site nie
bevme umorni, a i iscrpeni. Od nas ostanaa malkumina, i eve ja
prezemame odgovornosta za ovaa nova golema bolnica, obiduvaj}i
se da ja rabotime vrz pravi bolni~ki pravila.

234

G L A V A X I

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->