NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

ZAGADUVAWETO NEMA GRANICI

Granicite na zemjite od celiot svet go obele`uvaat prostorot na dr`avite. Granicite gi sozdale lu|eto, tie postojat za niv, no ne i za `ivotnite i rastenijata. Volcite na primer, slobodno se {etaat od edna na druga strana od ~ove~kite granici. Toa go pravat i pticite, samo {to tie od visoko ja gledaat Planetata Zemja. Za niv isto taka nema granici, tie spokojno si letaat od sever kon jug, od jug kon sever, i taka iljadnici godini nanazad. Nim ne im trebaat paso{i, za niv ne va`at carinskite kontroli. U{te nekoj gi pominuva granicite napraveni od lu|eto, no ne vo potraga po hrana ili pak potopla klima, tuku kako lo{ duh od prikaznite koj se {iri po zemjata. Go ima vo vodata, se ~uvstvuva i vo vozduhot. Toa e zagaduvaweto koe gi minuva granicite bez paso{, ja obvitkuva Planetata i im {teti na site: i na rastenijata i na `ivotnite, no i na ne`ivata priroda, Na primer, mnogu od rekite te~at niz razli~ni zemji. Koga izviraat tie se sini, no, kako {to pominuvaat od edna zemja vo druga, gi menuvaat boite i stanuvaat se potemni i potemni. Koga }e dojdat do moriwata nemaat paso{, no se polni so razli~ni hemikalii i otpadoci koi gi uni{tuvaat ribite, razli~nite re~ni trevi i planktonite, bez razlika dali tie i pripa|aat na Republika Kina, na Grcija ili pak na Peru. A zagadeniot vozduh: toj e rasposlan okolu celata Planeta. Za da se odbranime od nego, eden den navistina }e treba da napravime ogromna za{titna maska i da ja stavime vrz liceto na Zemjata. Za da mo`e da di{e.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

BIDI ^UVAR NA OZONOT

Sostojbata so ozonot vo atmosferata stana mnogu alarmantna, bidej}i so pomo{ na satelitski snimki nau~nicite od svetot denes mo`at da gi zabele`at ozonskite dupki koi {to se opasnost za planetata Zemja. Ozonot gi {titi `ivite su{testva od negativnoto vlijanie na son~evite ultravioletovi zraci koi predizvikuvaat mnogu negativni efekti na siot `iv i ne`iv svet: izgorenici na ko`ata, go uni{tuvaat hlorofilot vo rastenijata, gi namaluvaat `etvenite prinosi, go uni{tuvaat i lanecot na ishranata vo moriwata, a vlijaat i na globalnoto zatopluvawe na Zemjata. Ozonot go uni{tuvaat mnogu hemiski materii sozdadeni od ~ovekot, a najpoznati se freonite i metil bromidot. Freonite gi sre}avame pri proizvodstvo na: lak za kosa, peni za bri~ewe, peni za izolacija, razni razreduva~i i uredi za ladewe. Denes vo svetot tie se pove}e se zamenuvaat so drugi hemiski sredstva. Kupuvajte proizvodi na koi pi{uva deka ne go o{tetuvaat ozonot i so toa stanuvate negov za{titnik i za{titnik na site `ivi su{testva.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

NAPRAVI OKOLINATA DA BIDE ^ISTA

Planinite se sozdavaat so vekovi i niv gi sozdava prirodata. Naj~esto tie se pokrieni so {umi, livadi, pasi{ta, na niv ponekoga{ ima i planinski ezera, vo nivnite dlabo~ini izviraat reki i poto~iwa i se bogati so divi `ivotni, ptici, najrazli~ni rastenija. Takvite planini mu davaat ubavina na svetot vo koj `iveeme, a pokraj toa, tie se mnogu va`ni za najrazli~ni ekolo{ki procesi na planetata Zemja. No, dali ste zabele`ale deka se po~esto okolu nas "niknuvaat" i poinakvi, neobi~ni planini? Planini od |ubre! Tie ne se delo na prirodata, tuku se nedelo na ~ovekot, tie ne se sozdavaat so vekovi, tuku "niknuvaat" brzo, re~isi pred na{ite o~i. Na niv nema {umi, zeleni livadi i mirisni cve}iwa - tuku samo kupi{ta najrazli~en otpad. Nema nitu ptici, zaja~iwa, srni ili me~ki. Edinstvenite `ivi organizmi koi mo`at da opstanat na vakvite "planini" se bakteriite, a mnogu od niv se opasni za ~ovekovoto zdravje. Od otpadot na ovie "planini" ~estopati se hranat ku~iwa i staorci, koi mo`at da ni prenesat najrazli~ni zarazi. Vakvi grdi planini ne sakame! No, {to mo`eme da storime za da go spre~ime nivnoto "rastewe"? Mo`eme da sozdavame pomalku otpadoci. Najlonskata kesa, namesto vedna{ da se frli, mo`e da se upotrebi nekolku pati. Pa duri, koga odime na pazar ili vo prodavnica, mo`eme so sebe da poneseme korpa ili platnena torba - na toj na~in }e izbegneme kupenoto da ni go spakuvaat vo najlonski kesi, koi inaku bi trebalo da zavr{at na planinata od |ubre koja raste pokraj na{iot grad. Ova e samo eden primer kako da go namalime sozdavaweto na otpadot. Povtornoto iskoristuvawe na predmetite, s dodeka mo`at da se iskoristat ili pak odbegnuvaweto da se koristat nekoi predmeti, kako najlonskite kesi, e ona {to mo`e sekoj od nas da go stori za da gi namalime planinite od |ubre pokraj nas i da ostavime pove}e prostor na prirodata!

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

ZASADI POVE]E DRVA

[umite ne se samo mesta kade `iveat junacite od prikaznite kako Robin Hud, vrednite xuxiwa, lisicite, volcite, me~iwata. Tie se delovi od planetata Zemja kon koi treba mo{ne vnimatelno da se odnesuvame bidej}i se "fabriki za kislorod" i "filteri na zagadeniot vozduh". Nivnite stebla ispraveni kon sonceto, vo sebe gi krijat neophodnite materii za `ivot, go koristat jagleroddvooksidot vo procesot na fotosinteza i osloboduvaat kislorod. Tamu s funkcionira sovr{eno. Tie se "belite drobovi" na prirodata, no se i dom za pticite, ververi~kite, li{aite, pe~urkite i na mnogu drugi poznati i nepoznati {umski su{testva i organizmi. Koga se ispraveni i `ivi, osven {to davaat kislorod, ja spre~uvaat erozijata na po~vata i ja {titat od razni negativni vlijanija vo koi spa|aat i ~ove~kite vlijanija, a gi za{tituvaat i povr{inskite i podzemnite vodi. [umite se izlo`eni na ~ove~kata agresija: ~ovekot gi se~e za da pravi mebel, gi koristi za proizvodstvo na hartija, koja naj~esto po edna upotreba ja frla, a koga e vo {uma znae i bespotrebno da gi kr{i nejzinite granki, a mo`ebi, nitu edna{ vo svojot `ivot nema da zasadi drvo. Sadeweto drvja e blagorodna i blagodarna rabota. Ako nasadite samo edno drvo, ste podarile na prirodata mo`nost taa da obezbedi dom, senka, pesni na pticite, po~ista voda!

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

SLU[AJ GI ZVUCITE NA PRIRODATA

Koga posleden pat ste gi slu{nale zvucite na prirodata? Vozduhot kako strui pokraj va{ite u{i, crcoreweto na pticite, krekaweto na `abite, {umoleweto na lisjata na drvjata, "strugaweto" na {turcite, brm~eweto na bumbarot ili zueweto na p~elite? Onie koi `iveat vo selo se posre}ni, bidej}i zvucite na prirodata se poblisku do niv. Takvite zvuci gi ima s pomalku vo gradovite. Tie se zadu{eni so bu~avata {to ja sozdavaat avtomobilite, industriskite objekti, a `ivotnite, pticite ili insektite, ispla{eni od taa bu~ava, begaat od gradovite. Lu|eto koi `iveat vo gradovite nemaat kade da izbegaat - toa e nivniot dom. A vo toj dom s pomalku mo`at da se odmoraat, da u`ivaat vo ti{inata i vo pti~jiot poj. Bu~avata mnogu ~esto sozdava najrazli~ni zaboluvawa kaj ~ovekot, go pravi izmoren, nervozen, rasean... Zatoa, koga mo`ete, izlezete vo priroda. Namesto vikendite da gi pominuvate doma, povtorno opkru`eni so bu~avata od televizorot, radioto, doma{nite aparati - pro{etajte se vo okolinata na va{iot grad, nadi{ete se ~ist vozduh i naslu{ajte se od zvucite na prirodata. Ako zaprete i gi zatvorite o~ite i vnimatelno slu{ate, }e ~uete vistinska simfonija od najrazli~ni pesni, brm~ewa ili zuewa, koi gi sozdavaat `itelite na prirodata. A, koga }e se vratite vo va{iot grad, potrudete se da ja namalite bu~avata. Ka`ete mu na voza~ot na avtobusot da go izgasi motorot dodeka ~eka na poslednata postojka, a na onoj koj ve vozi vo avtomobil, da go izgasne dodeka ~eka na semafor. Taka, ne samo {to }e se namali {tetnata bu~ava, tuku i zagaduvaweto od soobra}ajot. I, mo`ebi, toga{ }e ja slu{nete pesnata na slavej~eto ili crcorot na vrap~iwata.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

ZA[TITI GI RAZLI^NITE @IVOTINSKI VIDOVI

Dali znaete deka vo pove}e evropski dr`avi, i toa vo onie porazvienite od Zapadna Evropa, pove}e nema re~isi nitu edna me~ka, ris ili volk? Vo rekite nema vidri, a nad neboto na ovie dr`avi letaat s pomalku ptici. Razvojot, za `al mnogu ~esto odi na {teta na prirodata. Iako na{ata dr`ava spa|a vo pomalku razvienite, kako i ostanatite dr`avi koi ni se prvi i podale~ni sosedi, raznovidnosta na `ivotinskite vidovi kaj nas e mnogu pobogata otkolku vo zapadna Evropa. Vo posledniov 20-ti vek, vo svetot izumrele 1,5 pati pove}e cica~i odo{to vo poslednite 19 vekovi, a u{te pobrzo izumiraat vidovite na ptici - se smeta deka vo posledniov vek re~isi sekoja godina is~eznuva po eden vid. Navistina e `alno da ja snema, na primer, me~kata, koja kako `ivotinski vid opstanala na na{ata planeta u{te od praistorijata. Zarem ~ovekot na 21-ot vek }e bide vinoven ako me~kata, risot ili nekoj drug `ivotinski vid, ja do`ivee sudbinata na pticata dodo, koja nekoga{ `iveela na na{ata planeta, a sega ne postoi nutu eden nejzin primerok? @alno e decata od idninata, me~kata da ne mo`at da ja vidat pove}e vo zoo-parkovite i edinstvenata nivna pretstava za ova ubavo `ivotno da bidat samo kafenite me~iwa i prikaznite koi im gi raska`uvaat babite i dedovcite. Svetot e ubav samo ako e bogat so `ivotni - {to pove}e razli~ni `ivotinski vidovi ima vo nego, toj e poubav. Divite `ivotni ne samo {to go krasat svetot, tuku tie se mo{ne va`ni za negoviot opstanok kako ekolo{ki svet. Sekoe `ivotno si ima svoe mesto vo prirodniot red, vo lanecot na ishranata i vo prirodnata borba za opstanok. Zatoa, ~uvajte gi `ivotinskite vidovi. Tie postojat ne za da se ubivaat, lovat, da im se uni{tuvaat `iveali{tata, tuku za da go delat so nas, lu|eto, `ivotniot prostor na Zemjata, na koja ima mesto i pri~ina za postoewe za sekoj `ivotinski vid.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

ZA^UVAJ GI REKITE I EZERATA

Rekite i ezerata se vodi koi gi gledame i vo niv mo`eme da se kapeme, da plivame, da lovime riba, da pu{tame brot~iwa od hartija. Ovie vodi ne se samo vodi koi lu|eto gi koristat za turizam, transport, ribolov, tuku so niv mnogu ~esto se navodnuvaat poliwata, a se koristat i kako vodi za piewe. Ovaa voda e del od kru`noto dvi`ewe na materijata vo prirodata, no i taa e del od ovoj vek vo koj {to ~ovekot osven {to u`iva vo nea, ja zagaduva od najrazli~ni na~ini: so ispu{tawe na komunalni otpadoci i otpadoci od industrijata. Mnogu ~esto zagadenata voda ne mo`e da se sokrie bide}i ja menuva bojata, otruenite ribi plivaat po povr{inata, lu|eto imaat problemi so svoeto zdravje, a od zagadenite vodi postepeno is~eznuvaat ubavite podvodni rastenija i `ivotni. Vodata vo rekite i ezerata lesno se zagaduva, a mnogu te{ko mo`e da se pro~isti. Lu|eto postavuvaat tabli na mestata kade kapeweto e zabraneto poradi zagadenosta na vodata, no koj da gi predupredi rastenijata i `ivotnite koi prirodata gi smestila vo tie vodeni bazeni? Kolku egoisti~no od strana na ~ovekot! Toj vlijae na sudbinata na rekite, ezerata, moriwata i na `iviot i na ne`iviot svet na planetata zemja, a se predupreduva samo sebesi kade i koga da se kape.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

ZA[TITI GO VODNIOT SVET

Kolku ja sakame vodata vo leto. Taa ni slu`i za piewe, za kapewe, za prskawe, plivawe, nurkawe. Ja obo`uvame, sakame da odime na bregovite na rekite, ezerata, moriwata, okeanite, zatoa {to taa, so svojata prirodna sila, n privlekuva nas lu|eto, n smiruva, n osve`uva, ni dava energija. No, ni nudi i poraki. Na primer, ponekoga{ taa isfrla na bregovite {kolki, koi, dokolku gi pribli`ime do na{ite u{i, mo`eme da gi ~ueme nejzinite poraki, da ~ueme prikazni od nejzinoto dno, od nejziniot svet, svetot na vodata. Nejzinite `iteli se algite, malite i golemite ribi, ~udesnite morski e`iwa i yvezdi, veselite delfini, serioznite kitovi, razli~nite vodeni rastenija, crv~iwata i bezbrojnite poznati i nepoznati su{testva. Toa e svet razli~en od na{iot, no negovite `iteli ne ni gi rasipuvaat na{ite `ivotni prikazni. Ne ni gi zagaduvaat na{ite domovi, ne ni gi uni{tuvaat na{ite gradovi i sela, a ni doa|aat na gosti edinstveno koga nie sakame, odnosno koga }e doneseme doma `itel od vodeniot svet, na primer riba, za ru~ek. Tie n po~ituvaat nas lu|eto, a nie ne go po~ituvame nivniot voden svet. Vo rekite, moriwata, okeanite, isturame otpadni materii, na dnoto od nivnite `iveali{ta ispolneti so sinilo mo`at da se najdat najrazli~ni otpadoci, od golemi brodovi, do buriwa so otpad, ~evli, milioni predmeti koi ~ovekot po upotrebata gi frlil. Site tie nenajaveno im doa|aat nim na gosti, gi voznemiruvaat, no i gi uni{tuvaat. Na{iot svet }e postoi edinstveno ako postoi vodeniot svet i zatoa treba da go po~ituvame i da go ~uvame. A i ubavinata na planetata Zemja, e tokmu vo razli~nite, vzaemno povrzani svetovi.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

VOZI VELOSIPED
Velosiped, toa e eden od najdobrite ~ovekovi pronajdoci. Mal, ednostaven, brz, vi nudi nov na~in na gledawe na svetot. Koga go vozite se ~uvstvuvate slobodno kako ptica, mo`e da odite kade sakate, vozduhot vi udira po liceto, sonceto ve gree, ne ste zatvoreni vo nikakva kabina. Vozite, i del ste od prostorot kade {to minuvate. Cve}iwata ostanuvaat isti, ne ovenuvaat otkako vie }e pominete, `ivotnite ne ka{laat ako ste vo nivna blizina, naprotiv, vie ste im pobliski otkolku golemite i bu~ni avtomobili koi gi voznemiruvaat i zatoa, mo`ebi, ku~iwata tr~aat po niv, laej}i. Site znaat deka vozeweto velosiped ne ja zagaduva `ivotnata sredina i deka e korisno za ~ovekovoto zdravje. A va`no e isto taka deka vrteweto pedali e dobra zabava. U{te ako imate i drugar so velosiped, toga{ zabavata e pogolema. Zastanuvate, si razgovarate vozej}i, mo`ete da vlezete i vo tesni uli~ki, tamu kade {to ne mo`at ni da pomislat sjajnite i brzi avtomobili.. A ne vi trebaat nitu pari za gorivo, va`no e samo da go napolnite stomakot so hrana i da imate golema `elba za avanturi. Velosipedot e golem prijatel na decata i na vozrasnite. Mnogu vozrasni lu|e i vo zima vozat velosiped. Tie se primer kako se odr`uva kondicija, no i ramnote`a.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

NE PALI OGAN VO [UMITE

Kolku vol{ebno izgledaat {umite koga ste vo nivnoto carstvo! Kako zelen, {aren ili bel lavirint ( vo zavisnost od toa vo koj del od godinata ste vo niv ), vo koj vie ste malo su{testvo, a taa, {umata, golemata vol{ebna prikazna vo koja mo`e da se vidi kako funkcioniraat zakonite na prirodata. Tamu mo`ete da vidite kakov e lanecot na ishranata, koj kogo jade za da mo`e da pre`ivee. Mo`ete da vidite neizbrojni rastenija, cve}iwa so razli~ni mirisi, da slu{nete pesni na mnogu ptici, da slu{nete glasovi na srni, zaja~iwa, volci, me~ki, da ja po~ustvuvate silata na prirodata i da vidite deka i bez vas prirodata postoi i deka ima svoj raspored na ~asovi. [umskite po`ari vo najgolem del se predizvikani od nevnimanieto na lu|eto! Se smeta deka 90% od {umskite po`ari gi zapo~nuvaat lu|eto od nevnimanie so frleno dogor~e, cigara ili so neizgasnat ogan. Koga po`arot }e po~ne da se {iri toj brzo uni{tuva ne samo {umski stebla polni so `ivot, tuku i s {to }e mu se najde na patot, a koga }e go izgasnat, zad nego ostanuva pusto{: jaglenosani drvja, mrtvi `ivotni i rastenija, is~eznati organizmi i toj prostor dolgo vreme nema da mo`e da ja ima ubavata zelena boja.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

^ISTA OKOLINA ZA ZDRAV @IVOT

Poglednete go vnimatelno gradot ili seloto vo koe `iveete. Sigurno }e vidite otpadoci frleni na ulicite i trotoarite, na zelenite povr{ini i vo parkovite. Vo okolinata na gradovite i na selata ~estopati ima |ubri{ta prepolni so otpad. Okolinata koja e ne~ista i zagadena so otpadoci ne e zdrava za `iveewe, a ne e nitu ubava za gledawe. Eden od na~inite za namaluvawe na otpadocite e postapkata koja se vika reciklirawe. Vo mnogu gradovi i sela vo drugite dr`avi, postojat kontejneri vo koi lu|eto gi frlaat razli~nite vidovi otpadoci. Taka, vo poseben kontejner se frla hartijata, vo drug stakloto, vo tret metalnite otpadoci. Potoa doa|aat kamioni koi gi sobiraat tie kontejneri i gi nosat vo fabriki, kade {to od niv se pravat novi proizvodi - nova hartija, novo staklo, novi limenki ili drugi metalni proizvodi. Takvite proizvodi se vikaat reciklirani i tie se mnogu va`ni bidej}i se napraveni od materijal koj bil otpadok i koj namesto da se najde na |ubri{te i da ja zagaduva i nagrduva na{ata okolina, se pretvoril vo ne{to korisno. Za proizvodstvo eden ton hartija, na primer, potrebni se dva tona drvja i 200.000 litri voda, a ovie ograni~eni prirodni bogatstva mo`at da se spasat so prerabotka na starata hartija. Zatoa, recikliranite proizvodi se narekuvaat "prijateli na prirodata" i se odbele`eni so poseben znak - tri zeleni strelki od koja sekoja poka`uva kon drugata. Toa go simbolizira recikliraweto, koe vsu{nost zna~i deka materijalite treba da se "vrtat" vo krug - od starata hartija da se pravi nova, od upotrebenoto staklo da se pravat novi {i{iwa i drugi proizvodi. Zatoa, ako vo mestoto kade `iveete postojat kontejneri za stara hartija, sobirajte gi pro~itanite vesnici, obvivkite od ~okoladite, ispi{anite listovi hartija i frlajte gi vo niv. Ako nema takvi kontejneri, mo`ete da se zainteresirate zo{to stariot otpad se frla na |ubri{tata, a ne se iskoristuva. Mo`ebi }e pottiknete nekoj od vozrasnite da razmisluva deka na |ubri{tata koi ja nagrduvaat na{ata okolina se krijat korisni materijali, koi se vsu{nost besplatni.

C M Y K

NEMAME REZERVNA PLANETA

SRE}NA NOVA PLANETA

STARA PLANETA ZA NOVIOT MILENIUM

Planetata Zemja, edinstveniot na{ golem dom poln so detska smea, vleguva vo noviot milenium. Zamislete kolku treba da bide gorda na{ata doma}inka, stara 4 600 milioni godini, na site svoi ubavini koi se u{te gi ima. Po nea tr~aat buba~ki, srni, deca, me~iwa, leopardi, po grankite skokaat majmuni, vo vodite s u{te plivaat kitovi, a gi ima i malite foki so o~iwa kako xamlii. Tuka rasne zelena treva, ima neproodni xungli, ogromni `e{ki pustini, prostori ispolneti so sneg i mraz. Taa e {arenolika, sino - zelena, prekrasna, edinstvena planeta na koja {to znaeme deka ima `ivot. Te`i okolu 6.000 milioni milioni milioni toni, sekoj den ja gree sonceto, a dru{tvo pravat i mese~inata i sjajnite yvezdi~ki. No, ima i svoi golemi gri`i, se bori kako da ja za~uva svojata `iva i ne`iva priroda od golemite lu|e, koi mislat deka nejziniot prostor e rastegliv kako guma za xvakawe i na nego mo`at da gi smestat site mo`ni zagaduvawa koi tie sekojdnevno gi prireduvaat. Za{titete ja starata ubava gospo|a, taa treba i vo idnina, na va{ite deca, vnuci i pravnuci, da im gi poka`uva svoite nebroeni tajni, da im gi otkriva prekrasnite boi na prirodata, da im gi nudi no}ite polni so sladok son.

C M Y K

PLANETA
PRIRA^NIK ZA NASTAVNICI

SRE}NA NOVA

C M Y K

C M Y K

Programa Nemame Rezervna Planeta Izdava~: OHO Maksim Gorki 2/5, Bitola Kancelarija vo Skopje : Pra{ka 46 www.oxo.org.mk Kreativen direktor: Pece Taleski Proekt menaxer: Aleksandra Mladenovska Avtori na tekst : Katerina Bogoeva Marija Ivanova Lektura i korektura: Zoran Kole}eski

OHO i Biro za razvoj na obrazovanieto na Republika Makedonija Ilustracii i dizajn: Aleksandar Sotirovski Finansirano od [vajcarskata agencija za sorabotka i razvoj Potpomognato od Fondot za `ivotna sredina

C M Y K

C M Y K