P. 1
Kuran na Makedonski (prevod, latinica)

Kuran na Makedonski (prevod, latinica)

|Views: 1,429|Likes:
Published by Abu Said
Kuran na Makedonski (prevod, latinica)
Kuran na Makedonski (prevod, latinica)

More info:

Published by: Abu Said on Jul 04, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/06/2015

pdf

text

original

Prevod na Znachenjeto od

Chesniot Kur’an
na Makedonski Jazik (latinica)

Preveduvach: Kompjuterska izrabotka:

Хасан Џило („Fahd Kompleks“) Бешир Кадриоски

posledna aktualizacija na 11. Shaban 1433/1. Juli 2012

Sodrzhina
1 El-Fatiha (Otvor) 2 El-Bekara (Krava) 3 Ali Imran (Semejstvoto Imranovo) 4 En-Nisa (Zheni) 5 El-Maida (Sofra) 6 El-En’am (Dobitok) 7 El-A’raf (Bedemi) 8 El-Enfal (Plen) 9 Et-Tevbe (Pokajanje) 10 Junus 11 Hud 12 Jusuf 13 Er-R’ad (Grom) 14 Ibrahim 15 El-Hidjr 16 En-Nahl (Pchela) 17 El-Isra (Patuvanje nokje)
ii

1 2 30 47 64 77 92 109 116 128 137 147 156 161 166 171 181

iii

18 El-Kehf (Peshtera) 19 Merjem 20 Ta-ha 21 El-Enbija (Pejgamberi) 22 El-Hadjdj (Hadj) 23 El-Mu’minun (Vernici) 24 En-Nuur (Svetlina) 25 El-Furkan (Razdeluvach) 26 Esh-Shuara (Poeti) 27 En-Neml (Mravki) 28 El-Kasas (Kazhuvanja) 29 El-Ankebut (Pajazhina) 30 Er-Ruum (Vizantijci) 31 Lukman (Lukman) 32 Es-Sedjde (Sedjde) 33 El-Ahzab (Sojuznici) 34 Sebe 35 Fatir (Sozdatel) 36 Ja-sin (Jasin) 37 Es-Safat (Redici) 38 Sad 39 Ez-Zumer (Druzhini) 40 Gafir (Prostuvach)

190 199 205 213 220 227 234 241 247 257 264 272 278 283 286 289 296 301 305 310 317 322 329

iv

41 Fussilet (Potenko Objasnuvanje) 42 Esh-Shura (Dogovaranje) 43 Ez-Zuhruf (Nakit) 44 Ed-Duhan (Chad) 45 El-Djasie (Na kolena) 46 El-Ahkaf (Ahkaf) 47 Muhammed 48 El-Feth (Pobeda) 49 El-Hudjurat (Sobi) 50 Kaf 51 Ez-Zarijat (Duvachi) 52 Et-Tur (Tur) 53 En-Nedjm (Dzvezda) 54 El-Kamer (Mesechina) 55 Er-Rahman (Milostiviot) 56 El-Vakia (Sluchka) 57 El-Hadid (Zhelezo) 58 El-Mudjadele (Rasprava) 59 El-Hashr (Proteruvanje) 60 El-Mumtehina (Proverena) 61 Es-Saff (Redovi) 62 El-Djumu’a (Djuma) 63 El-Munafikuun (Dvolichnici)

336 341 346 352 355 358 362 366 369 371 374 377 380 383 386 390 394 397 400 403 405 407 409

v

64 Et-Tegabun (Megjusebna izmama) 65 El-Talak (Razvod na brak) 66 Et-Tahrim (Zabrana) 67 El-Mulk (Vlast) 68 El-Kalem (Kalem) 69 El-Hakk (Chas neizbezhen) 70 El-Me’aridj (Stepeni) 71 Nuh 72 El-Djin (Djinovi) 73 El-Muzemmil (Zavitkan) 74 El-Mudessir (Pokrien) 75 Propast na svetot (El-Kijame) 76 El-Insan (Chovek) 77 El-Murselat (Isprateni) 78 En-Nebbe’ (Kazhuvanje) 79 En-Naziat (Onie koi kinat) 80 Abese (Se namurti) 81 Et-Tekvir (Pomrachuvanje) 82 El-Infitar (Rascep) 83 El-Mutaffifuun (Skratuvachi) 84 El-Inshikak (Cepenje) 85 El-Burudj (Dzvezdi) 86 Et-Tarik (Denica)

411 413 415 417 420 423 426 428 430 432 434 437 439 441 444 446 448 450 452 453 455 457 459

vi

87 El-A’Ala (Sevishen) 88 El-Gashija (Poklopi) 89 El-Fedjr (Zora) 90 El-Beled (Grad) 91 Esh-Shems (Sonce) 92 El-Lejl (Nokj) 93 Ed-Duha (Utro) 94 Esh-Sherh (Shirokogradnost) 95 Et-Tin (Smokva) 96 El-Alek (Grushka) 97 El-Kadr (Kadr) 98 El-Bejjine (Jasnotija) 99 Ez-Zilzal (Zemjotres) 100 El-Adijaat (Trkachi) 101 El-Kari’atu (Udar) 102 Et-Tekasur (Zarabotuvachka) 103 El-’Asr (Stoletie) 104 El-Humeze (Potsmevanje) 105 El-Fiil (Slon) 106 El-Kurejsh (Kurejsh) 107 El-Maun (Milosrdie) 108 El-Kevser (Izobilie) 109 El-Kafiruun (Nevernici)

460 461 463 465 467 468 470 471 472 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 484 485 486

110 En-Nasr (Pomosh) 111 El-Mesed (Plamen) 112 El-Ihlas (Chistota) 113 El-Felek (Mugra) 114 En-Nas (Lugje)

487 488 489 490 491

Sura 1 El-Fatiha (Otvor)
Objaveno vo Mekka 7 Ajeti
1. Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 2. Blagodarenie na Allah, Gospodarot na svetovite, 3. Milostiviot i Somilosen, 4. Vladarot na Denot suden! 5. Nie samo Tebe Te obozhavame i nie samo od Tebe pomosh barame! 6. Upati ne po patot vistinski, 7. po patot na onie vrz koi ja razlea Tvojata blagodat, a ne po patot na onie vrz koi se razlea omrazata i koi vo zabluda skrshnaa!

1

Sura 2 El-Bekara (Krava)
Objaveno vo Medina 286 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, mim! 2. Eve Kniga vo koja nema somnenie, Patokaz za bogobojazlivite: 3. za onie koi veruvaat vo Tajnata, i koi se ispravaat namaz da izvrshat, i koi od dadenata im Nasha nafaka delat, 4. i koi veruvaat vo ona shto ti se objavuva, i vo ona shto pred tebe beshe objaveno, i vo Ahiret i koi vo seto toa se uvereni. 5. Onakvite, bidejkji odat po Patokazot od Gospodarot nivni, se spaseni. 6. Seedno e, navistina, na onie shto ne veruvaat kje gi opomenuvash ili nema da gi opomenuvash: onie, sepak, nema da veruvaat. 7. Allah gi zapechati i srcata nivni i ushite nivni, a pred opulot nivni e zavesa, i za niv ima kazna golema. 8. Megju lugjeto ima i takvi koi zboruvaat: ½I vo Allah i vo Denot ahiretski veruvame, - a, tie, tokmu, ne veruvaat. 9. Na Allah i onie koi veruvaat nameravaat, sekako, da gi izmamat, no ne usetuvaat deka samite sebesi se izmamuvaat. 10. Boleshtina ima vo srcata nivni: Allah ja zgolemuva i, zaradi toa shto lazhat, za niv ima kazna bolna. 11. I koga kje im se reche: ½Ne sejte bezredie na zemjava! Velat: ½Ne, nie samo red vospostavuvame, navistina! 12. No, ne! Bezrednici se! A za toa, sepak, ne se svesni.

2

SURA 2. EL-BEKARA

3

13. I koga, pak, kje im se reche: ½Veruvajte kako shto drugite veruvaat. Velat: ½Da veruvame li kako shto bezumnite veruvaat? No, ne! Tie, tokmu, se bezumnite. No, ete, toa ne go znaat. 14. I koga kje se sretnat so onie koi veruvaat, zboruvaat: ½Nie veruvame, a koga, pak, kje se najdat nasamo so shejtanite svoi, zboruvaat: ½Da, Nie sme so vas! Samo se ismevame, navistina! 15. Allah niv gi ismejuva i gi pushta da talkaat vo neverieto nivno. 16. Onakvite Patokazot, vsushnost, go zamenija so bespakje: ovaa trgovija nikakov kjar ne im donese, i onie ne se kako upatenite! 17. Slichni se na onie koi kje zapalat ogan... i bidejkji kje ja osvetli okolinata nivna, i shtom toa kje se zbidne, Allah kje ja grabne svetlinata i kje gi ostavi vo temnina - nishto nema da gledaat. 18. I gluvi se, i slepi se, i nemi se: pa, spored toa, ne mozhat da se vratat do Patokazot, 19. ili se kako onie koi, dodeka e oblakot nebesen so temnezh, i so molnji, i so sekavici, gi stavaat prstite svoi v ushi, zaradi gromovi, plashejkji se od smrtta. A Allah gi opfakja nevernicite! 20. Molnjata shtotuku ne im go odzede vidot nivni; i sekojpat koga sekavica kje sevne, odat po svetlinata nejzina, a koga temnezh vrz niv kje padne, kje zastanat. A koga, pak, Allah bi sakal bi im go zel i vidot nivni i sluhot nivni zashto Allah, navistina, e Kadar za se! 21. O lugje, obozhavajte go Gospodarot vash koj ve sozdade, i vas i onie pred vas, za da bidete bogobojazlivi, 22. Onoj Koj vi ja opredeli zemjata kako postela, a neboto kako zdanie, i On chini od neboto da se spushta voda i Koj, so nejzina pomosh gi vadi plodovite kako nafaka vasha - a, bidejkji znaete, togash, na Allah nemojte zdruzhenici da Mu pripishuvate! 23. Ako ste pri somnenie vo ona shto e objaveno do robot Nash, togash, donesete edno sure shto kje bide slichno na nemu objavenite, i povikajte gi za svedoci onie na koi, osven Allah, se povikuvate dokolku vistina zboruvate. 24. Pa, ako toa ne go napravite, a nema da go napravite, togash, navistina, chuvajte se od ognot koj za nevernicite e podgotven, chieshto gorivo se lugjeto i kamenjata! 25. I zaraduvaj gi onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat: za niv ima bavchi niz koi reki techat, navistina! I sekojpat koga kje probaat od plodovite, od 'rskot, kje rechat: ½Ova e ona shto porano go probavme

SURA 2. EL-BEKARA

4

- a im se dava samo onoj plod koj e slichen na nivniot; vo tie bavchi za niv kje ima i chisti zheni i tuka tie za navek kje ostanat. 26. Allah, sekako, ne se stesnuva da iznese primer: bilo mushichka bilo neshto od nea povozvisheno - pa, shto se odnesuva do vernicite znaat, sekako, deka toa e vistina od Gospodarot nivni; a shto se odnesuva, pak, do nevernicite, velat: ½Shto saka Allah da pokazhe so takov primer? So toa On mnogu lugje vo zabluda gi ostava, a na mnogu po patot vistinski gi upatuva. Kje bidat zavedeni samo rasipanite: 27. koi go krshat Vetuvanjeto Allahovo po Dogovorot skluchen so Nego, i koi go prekrshuvaat toa shto Allah go zapoveda da se odrzhuva, i koi na zemjata bezredie seat - onie se, tokmu, porazenite! 28. Kako ne veruvate vo Allah... ? Bevte mrtvi pa On ve ozhivi; potoa pak kje ve usmrti, potoa pak kje ve ozhivi, a potoa Nemu kje Mu se vratite. 29. Se shto e na zemjata Allah za vas go sozdade; potoa Svojata odluka kon neboto ja upravi i tamu sedum nebesa sozdade. On znae se! 30. I koga Gospodarot tvoj im reche na melekite: ½Da, Jas kje postavam na zemjata halifa! Onie rekoa: ½Kje go postavish li onoj koj bezredie see i koj krv proleva? A nie, zablagodaruvajkji se, velichie i blagoslov, Ti izrazuvame. On reche: ½Jas go znam ona shto vie, sekako, ne go znaete. 31. I On go pouchi Adema so iminjata na site neshta, i gi iznese pred melekite, pa On im reche: ½Iznesete gi iminjata nivni ako ste iskreni! 32. A onie rekoa: ½Slaven neka si! Nie poseduvame znaenje samo za ona za shto Ti ne pouchi; Ti si, navistina, Znalec i Mudar! 33. Allah reche: ½Soopshti im gi iminjata nivni!. I bidejkji gi soopshti iminjata nivni, Allah reche: ½Neli vi rekov deka Jas gi znam, tokmu, tajnite na nebesata i na Zemjata i deka go znam i ona shto go obelodenuvate i ona shto go kriete! 34. I koga na melekite Nie im rekovme: ½Padnete mu na sedjde na Adem! - site padnaa na sedjde, a Iblis toa ne go napravi; toj odbi, se iznaduva; beshe megju nevernicite! 35. I Nie rekovme: ½O Ademe, ti i zhenata tvoja zhivejte vo Djennetot i jadete od nego kolku shto sakate i od kade shto sakate, no ne priblizhuvajte se do ova steblo... kje bidete, togash, megju zulumkjarite! 36. I Shejtanot gi izmami i, togash, gi odvede vo toa mesto vo koe se naogjaa; i Nie rekovme: ½Slezete, edninadrugi neprijateli kje bidete. Zemjata vashe zhivealishte kje bide i uzhivanje do vreme opredeleno!

SURA 2. EL-BEKARA

5

37. I Adem, togash, gi usvoi nekoi zborovi od Gospodarot svoj i On mu go primi pokajanieto. On, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 38. I Nie rekovme: ½Izleguvajte od Djennetot site! Od Mene kje vi doagja Patokaz; pa, onie shto kje odat po Patokazot Moj... ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat! 39. A onie, pak, koi ne veruvaat i koi ajetite Nashi za lazhni gi smetaat, zhiteli djehennemski kje stanat i vo nego za navek kje ostanat. 40. O sinovi Izrailovi, setete se na blagodatite Moi so koi ve blagosloviv, i ispolnete go vetuvanjeto shto mi go dadovte, a i Jas kje go ispolnam vetuvanjeto shto vi go dadov. I samo od Mene, togash, plashete se! 41. Veruvajte vo ona shto go objaviv, vo Potvrdata na ona shto e vekje pri vas; i ne bidete prvi koi vo toa ne kje veruvate i ne prodavajte go za neshto shto malku vredi. Togash, samo od Mene plashete se! 42. I ne meshajte ja vistinata so nevistinata, i vistinata, znaejkji ja, ne krijte ja! 43. I namaz izvrshuvajte i zekat davajte; i so onie koi se poklonuvaat i vie poklonuvajte se! 44. Kje im nareduvate li na lugjeto da bidat dobrochiniteli, a na sebe zaboravate, vie shto Knigata ja kazhuvate? Nema li da se vrazumite? 45. I barajte sigurnost i vo trpelivost i vo namaz; vo namazot, navistina, ima znachenje golemo, no samo za potchinetite, 46. koi mislat deka, navistina, kje go vidat Gospodarot svoj deka, sekako, Nemu kje mu se vratat. 47. O sinovi Izrailovi, setete se na blagodatite Moi so koi ve blagosloviv i za toa shto, navistina, ve odlikuvav nad drugite svetovi; 48. i plashete se od Denot vo koj nikoj za nikogo ne kje mozhe nishto da napravi: koga nichie posreduvanje ne kje bide primeno, a nitu, pak, nadopolnuvanje nekakvo kje bide uvazheno, a nitu, pak, kje im se pomogne; 49. i koga od lugjeto faraonovi Nie ve spasivme koi vo kazna pakosna ve frlaa, kolejkji gi vashite sinovi, a ostavajkji gi vo zhivot vashite kjerki. Ete, toa vi beshe, od Gospodarot vash, belja golema, 50. i koga moreto Nie go razdelivme zaradi vas, pa, vas spasuvajkji ve, a lugjeto faraonovi, pred ochite vashi, potopuvajkji gi, 51. i koga na Musa chetirieset nokjevni vetuvanja Nie mu ispolnuvavme vie vo otsustvo negovo, tele obozhavavte i ete, taka, zulum sebesi si napravivte,

SURA 2. EL-BEKARA

6

52. a potoa Nie vi prostivme samo da se zablagodaruvate; 53. i koga na Musa Nie Kniga mu dadovme, Oddeluvach na vistinata od nevistinata, za da bidete upateni. 54. i koga Musa mu reche na narodot svoj: ½O narode, kon sebesi zulum si napravivte, navistina, so toa shto tele obozhavavte, zatoa, pak, pokajanie kon Sozdatelot vash, upatete i svoeto podlo sebe, ubijte go! Toa, kaj Sozdatelot vash, vi e podobro. Pa, On kje vi prosti. On e Prostuvach i Somilosen! 55. I koga na Musa vie mu rekovte: ½Ne kje ti veruvame se dodeka Allaha ochigledno ne go vidime! - pa, molnja ve shibna dodeka gledavte, 56. a po smrtta vasha Nie ve ozhiveavme za da se zablagodaruvate. 57. I Nie od oblakot ladovina vi napravivme, i mana i prepelica vi isprativme. I jadete od dobrata so koi nafaka vi dadovme. I nam zulum ne ni napravija, tuku samite sebesi zulum si napravija; 58. i koga Nie rekovme: ½Vlezete vo gradot ovoj, i jadete, togash, shto sakate i kolku shto sakate; vlezete niz portata nichkum, i rechete: ½Proshtenie! Nie kje vi gi prostime grevovite vashi, a na dobrochinitelite kje im dademe i povekje od toa. 59. Pa, zulumkjarite go zamenija kazhaniot im Zbor so onoj shto im beshe vekje kazhan, a na onie koi bea zulumkjari... kazna od nebo gi pogodi zatoa shto bea rasipani, 60. i koga Musa za narodot svoj se moleshe voda da se napie, Nie, togash, rekovme: ½Udri so stapot tvoj na kamenot! - i od nego dvanaeset izvori potekoa, i sekoja druzhina vekje znaeshe od koj izvor da pie. Jadete i pijte od nafakata Allahova i ne rushete po zemjata kako bezrednicite! 61. I koga vie rekovte: ½O Musa, nie ne mozheme edna hrana da podneseme: pa, upati molba vo ime nashe, do Gospodarot tvoj da ni pronikne od toa shto zemjata chini da 'rti: rastenija, krastavichki, luk, lekja i kromid! Toj reche: ½Barate li da go zamenite ona shto chini so ona shto ne chini? Odete vo Misir, pa tamu kje imate se shto kje posakate, navistina! I nemashtija i ponizhuvanje se isipaa vrz niv; go predizvikaa Allahoviot razgnev zashto ne veruvaa vo ajetite Allahovi, navistina! I bespravno gi ubivaa pejgamberite, navistina! I zashto neposlushni bea, i zashto vo zlodelata preteruvaa, navistina! 62. A onie, pak, koi veruvaa - Evrei, hristijani i Sabejci - i onie koi veruvaa vo Allah i vo Denot ahiretski, i koi rabotea dobri dela - pa, za niv ima nagrada kaj Gospodarot svoj, navistina! Onie ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat!

SURA 2. EL-BEKARA

7

63. I koga Dogovorot vash Nie go prifativme i koga nad vas rid podignavme: Slobodno prifatete go toa shto vi go dadovme, i sekjavajte se na toa shto e vo nego za da bidete bogobojazlivi. 64. A po toa plekjite gi svrtevte pa, da ne beshe Allahovata dobrina kon vas i milosta Negova, kje bevte megju porazenite, sigurno! 65. Vekje uznavte za onie od vas koi za Sabota zgreshija, i togash Nie im rekovme: ½Bidete majmuni prezreni! 66. Za sovremenicite i pokolenijata, togash, Nie odredivme toa da bide Opomena golema, a Uka za bogobojazlivite. 67. I koga Musa mu reche na narodot svoj: ½Da, Allah, navistina, vi naredi da zakolete krava. Rekoa: ½Si igrash li ti so nas? Reche: ½Da, Allah ne dade da bidam megju neznaenkovcite! 68. Rekoa: ½Upati molba, vo nashe ime, do tvojot Gospodar, da ni objasni shto e problemot so nea! Reche: ½On, navistina, veli deka taa ne e nitu stara a nitu, pak, mlada, tuku sredna: pa, izvrshete go ona shto vi se zapoveda! 69. Rekoa: ½Upati molba, vo nashe ime, do tvojot Gospodar, da ni objasni kakva e nejzinata boja. Reche: ½On, navistina, veli deka kravata treba da bide otvoreno zholta, taka shto nejzinata boja kje im se dopadne na gledachite. 70. Rekoa: ½Upati molba, vo nashe ime, do tvojot Gospodar, kakva treba da bide kravata: nam kravite slichni ni izgledaat i nie so posak Allahov, sekako, kje ja prepoznaeme. 71. Reche: ½On veli deka taa krava ne treba da bide istoshtena - navistina! - od oranje ili, pak, izmorena od navodnuvanje; treba da bide chista, bez nikakva mana. Rekoa: ½E, sega vistinata ja kazha! Pa, ja zaklaa i samo shto toa ne go napravija! 72. I koga ubivte eden chovek, togash, karajkji se za toa, i koga Allah go obelodeni ona shto go krievte 73. togash Nie rekovme: ½Udrete go so eden nejzin del; ete, taka, Allah gi ozhivuva mrtvite i ete, taka, On gi pokazhuva znamenijata Svoi za da se vrazumite. 74. Bidejkji srcata vashi zatvrdnaa kako kamen ili kako neshto ushte potvrdo... a megju kamenjata ima i takvi od koi reki techat, a ima i takvi koi pukaat i od niv voda potechuva, a i kamenja takvi koi, plashejkji se od Allah, se krshat, navistina! I Allah ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotite!

SURA 2. EL-BEKARA

8

75. A ochekuvate li da vi veruvaat, taka kako shto vie veruvate, a vekje nekoi nivni druzhini go slushaa Govorot Allahov a potoa, bidejkji go razbraa, znaejkji go iskrivija. 76. I koga kje gi sretnat onie koi veruvaat, velat: ½Nie veruvame, a koga, pak, vo samost kje se zdruzhat, velat: ½Kje im zboruvate li za ona shto Allah vi go otkri, za da bide toa kaj Gospodarot vash dokaz protiv vas? Nema li da se vrazumite?! 77. Ne znaat li deka Allah, navistina, go znae i ona shto go krijat i ona shto go obelodenuvaat? 78. Megju niv ima i nepismeni koi ne ja znaat Knigata; znaat samo da gataat, i, tokmu, zamisluvaat deka znaat. 79. Teshko na onie koi pishuvaat knigi so racete svoi za po toa da rechat: ½Ova e od Allah - za da pribavat malku korist; i teshko na onie koi so svojata raka pishuvaat takvo neshto, i teshko nim koi na takov nachin pechalat! 80. Onie zboruvaat: ½Ognot kje ne dopre samo edno opredeleno vreme. Kazhi: ½Go prifativte li Dogovorot Allahov, a Allah ne kje se otkazhe od Dogovorot Svoj, ili, pak, za Allah go zboruvate ona shto ne go znaete! 81. No, ne! Onie koi zulum pravat i koi se so grevovi obzemeni - pa, onakvite zhiteli djehennemski kje stanat i vo nego za navek kje ostanat! 82. A onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat - onakvite zhiteli djennetski kje stanat i vo nego za navek kje ostanat! 83. I koga od sinovite Izrailovi Nie Dogovorot go prifativme: samo Allaha da go obozhavate; kon roditelite, i kon bliskite i kon jetimite... ubavo da se odnesuvate; namaz da izvrshuvate i zekat da davate - a potoa na Dogovorot plekjite mu gi svrtivte, osven malkumina od vas i taka ramnodushni stanavte. 84. I koga Nie go prifativme Dogovorot vash: edninadrugi krv da ne prolevate i od ognishtata vashi da ne se proteruvate: potvrdivte a i svedochite deka e taka; 85. no, ete, ednizadrugi se ubivate, a nekoi celosno od ognishtata nivni gi proteruvate, i protiv niv megjusebno se potpomognuvate i vo krv i vo nasilie... a ako, pak, vi dojdat kako zatochenici - niv gi koristite, a ne vi e dozvoleno niv da gi progonuvate. Pa, zarem vo eden del od Knigata kje veruvate, a vo drug nema da veruvate!? Tie megju vas shto kje napravat takvo neshto, osven ponizhuvanje na ovoj svet nikakva nagrada nema da imaat, a na idniot svet na najgolema kazna kje bidat izlozheni. A Allah ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotite!

SURA 2. EL-BEKARA

9

86. Onakvite go prodadoa zhivotot na Ahiret za ovoj svet: pa, teshkotijata ne kje im se olesni, a nitu, pak, kje im se pomogne. 87. I vekje na Musa Nie Kniga mu dadovme i po nego niza pejgamberi isprativme... I na Isa, sinot na Merjem, jasnotii mu dadovme i so Duhot svet go poddrzhavme. I sekogash koga pejgamber vi doagjashe so ona shto ne vi se dopagjashe - se naduvavte. Nekoi pejgamberi, togash, za lazhni gi smetavte a nekoi, pak, gi ubivavte. 88. Tie zboruvaat: ½Srcata nashi se zakoraveni. No, ne! Zaradi neveruvanjeto nivno, Allah gi prokolni. Onie koi veruvaat - malkumina se! 89. I bidejkji im dojde Kniga od Allah, Potvrda za vekje taa koja im beshe doshla, i od porano baraa protiv onie shto ne veruvaa, i bidejkji im doagjashe ona shto vekje go uznaa, vo toa ne veruvaa. Pa, prokletstvoto Allahovo neka e nad nevernicite! 90. E, samo kolku losho e toa za shto gi prodadoa dushite svoi! Da ne veruvaat vo ona shto e objaveno od Allah, voznemireni zatoa shto On, zaradi dobrinata Svoja, objava spushta komu On saka od robovite Svoi. Edenpodrug gnev si predizvikaa. A za nevernicite sramna kazna ima! 91. I koga kje im se reche: ½Veruvajte vo ona shto go objavi Allah! Zboruvaat: ½Veruvame vo ona shto e objaveno do nas - a ne veruvaat vo ona shto e zad nego, a toa e Vistinata, Potvrda za ona shto e vekje pri niv dojdeno. Kazhi: ½Togash, ako ste vernici, zoshto gi ubivate pejgamberite Allahovi od porano? 92. I Musa so jasnotii vi dojde. Po nego, obozhavajkji go teleto, stanavte nevernici! 93. I koga Nie Dogovorot od vas go prifativme i nad vas rid podignavme togash prifatete go slobodno ona shto vi go dadovme, i chujte! Rekoa: ½Slushame ama nema poslushni da bideme. Srcata nivni, zaradi neverieto svoe, so teleto bea napoeni. Kazhi: ½E, samo kolku e losho ona kon shto neveruvanjeto vashe ve naveduva, ako ste vernici! 94. Kazhi: ½Ako Kukjata ahiretska e samo za vas nameneta, a ne i za drugite lugje, togash, ako ste iskreni, posakajte da umrete, 95. a nema da posakaat nikogash zaradi ona shto go napravija racete nivni. A Allah gi znae zulumkjarite! 96. Da, kje gi najdesh kako tezhneat, povekje od site lugje, kon zhivotot, duri povekje i od mnoguboshcite. Sekoj od niv bi posakal da pozhivee iljada godini; i tolku da pozhivee, kaznata, sepak, ne mozhe da ja izbegne. Allah go gleda ona shto go rabotat!

SURA 2. EL-BEKARA

10

97. Kazhi: ½I koj kje bide neprijatel na Djebrail? Pa, toj so odobrenieto Allahovo ti objavi vo srceto Potvrda za ona shto se objavuvashe, i Patokaz i Radosnica za vernicite. 98. Neprijatelite na Allah, i neprijatelite na melekite Negovi, i na pejgamberite, i na Djebrail, i na Mikail... pa, Allaha go imaat za svoj neprijatel, navistina! 99. I Nie vekje jasni ajeti ti objavivme vo koi ne veruvaat samo rasipanite! 100. I sekogash koga nekoe vetuvanje na sebe kje prezemat edna druzhina od niv kje go otfrli; no mnozinstvoto megju niv ne veruvaat! 101. I bidejkji im dojde pejgamber od Allah, Potvrda za ona shto go imaat pri sebe za vistinsko, edna druzhina od niv do koja dojde Knigata go otfrli toa; i zad sebe ja ostavija Knigata kako da ne znaat, 102. i go sledea ona shto go kazhuvaa shejtanite vo vreme na vladeenjeto na Sulejman, a Sulejman, pak, ne beshe nevernik, tuku shejtanite ne veruvaa, pouchuvajkji gi lugjeto so volshebnishtvo i so toa shto im beshe objaveno vo Vavilon na dvata meleka, Harut i Marut, koi nikogo ne pouchuvaa se dodeka ne rechea: ½Da, nie samo bezredie seeme! Pa, nemoj da ne veruvash! Lugjeto od niv uchea kako da gi razdelat mazhot i zhenata i tie nikomu, osven so odobrenieto Allahovo, ne mozhea shteta da mu nanesat. I pouchuvaa so ona shto shteta im donesuva a korist ne im donesuva. Ona shto tie go znaeja, sekako, e toa deka onoj shto se zanimava so takvo neshto nema da ima nikakva nagrada. Navistina e grdo toa, - e, samo koga bi znaele - za shto samite se prodadoa! 103. A koga bi veruvale i bi se plashele, nagradata Allahova mnogu podobra kje im beshe, navistina! E, samo koga bi go znaele toa! 104. O vernici, ne velete ½Daj ni prednost; tuku velete: ½Chuj ne! Za nevernicite ima kazna bolna. 105. Onie koi ne veruvaat megju Sledbenicite na Knigata, ni mnoguboshcite, ne sakaat da vi se objavi od Gospodarot vash dobro nekakvo. A Allah milosta Svoja kje ja posveti komu saka. A Allah poseduva dobrotija golema! 106. Nieden ajet Nie ne go ponishtuvame a nitu, pak, zaboravame a podobar ili slichen na nego da ne doneseme. Ne znaesh li deka Allah, navistina, e Kadar za se? 107. Ne znaesh li deka vlasta i na Zemjata i na nebesata e - Allahova, i deka vie, osven Allah, nemate ni prijatel ni poddrzhnik,

SURA 2. EL-BEKARA

11

108. ili posakuvate da go barate od pejgamberot vash ona shto se barashe od Musa porano? A koj kje go zameni veruvanjeto so neveruvanje toj vekje skrshnal vo zabluda, po patot losh! 109. Mnogumina od Sledbenicite na Knigata bi posakale, po vashiot iman, da ve vratat vo neveruvanje, zaradi zavidnosta nivna, iako vistinata im beshe objasneta. Pa, posluzhete se so proshka i zanemarete go toa dodeka ne stigne naredbata Allahova. A Allah e Kadar za se! 110. I namaz izvrshuvajte i zekat davajte, a za doboroto shto kje go spechalite za sebesi - nagrada kaj Allah kje najdete. Allah, navistina, go gleda ona shto go rabotite! 111. Onie zboruvaa: ½Onie shto ne se ni Evrei ni hristijani nema da vlezat vo Djennetot; ete, toa se prazni zhelbi nivni. Kazhi: ½Donesete vash dokaz ako ste iskreni! 112. No, ne! Onoj shto kje go predade liceto svoe na Allah, koj e Dobrochinitel, ima nagrada kaj Gospodarot svoj. Tie ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat! 113. Evreite zboruvaat: ½Hristijanite ne se po patot vistinski, a hristijanite zboruvaat: ½Evreite ne se po patot vistinski. A i ednite i drugite Knigata ja kazhuvaat. Onie koi ne znaat, ete, istite zborovi gi kazhuvaat. Pa, Allah na Denot suden kje im presudi za ona za shto, tokmu, stanaa delenici! 114. I koj e pogolem zulumkjar od onoj koj zabranuva da se spomenuva vo hramovite na Allah imeto Negovo i koj se trudi niv da gi rushi? Samo so strahopochit takvite vo niv treba da vleguvaat. Na ovoj svet za niv ima osramotuvanje, a na Ahiret kazna golema. 115. I Istok i Zapad se - Allahovi! Pa, kade bilo da se upravish - tamu e liceto Allahovo. Allah, navistina, e Neizmeren i Znalec! 116. I rekoa: ½Allah si prisvoi dete. Slaven neka bide On! No, ne! Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo! I na Allah se se potchinuva! 117. Allah e Sozdatel na nebesata i na Zemjata, i koga kje reshi za neshto, kje reche: ½Bidi! - i toa, tokmu, kje bide. 118. A onie koi ne znaat zboruvaat: ½Kako? Nema li Allah so nas da zboruva ili nema li da donese znamenie nekakvo? I onie koi bea pred vas istite zborovi gi kazhuvaa; i srcata nivni se slichni. I na potchinetiot narod, sekako, Nie ajetite mu gi objasnuvame! 119. I Nie, navistina, so vistina te isprativme kako Radosnica i Opomena. I ti nema da bidesh prashan za zhitelite djehennemski.

SURA 2. EL-BEKARA

12

120. I nikogash Evreite i hristijanite, dodeka ne ja prifatish verata nivna, nema da bidat zadovolni so tebe. Kazhi: ½Da, Patokazot na Allah e - Patokazot vistinski! I koga bi capal po zhelbite nivni, po, do tebe dojdenata Kniga, nikogo osven Allah ne bi imal ni zashtitnik ni poddrzhnik! 121. Onie do koi Nie Kniga objavivme - ispravno ja kazhuvaat: vo nea veruvaat, a onie koi vo nea ne veruvaat - pa, stradalnici se! 122. O sinovi Izrailovi, setete se na blagodatot so koj ve blagosloviv, i so shto ve odlikuvav nad drugite svetovi! 123. I plashete se od Denot vo koj nikomu nema da mu se pomogne, koga nadopolnuvanje nema da im se prima i koga posreduvanje nema da im koristi, a nitu, pak, kje im se pomogne! 124. I koga Gospodarot negov go iskusha Ibrahima so nekolku zborovi, Ibrahim, togash, gi sprovede sigurno! Allah reche: ½Jas, navistina, kje odredam na lugjeto imam da im bidesh! Ibrahim reche: ½I od potomstvoto moe? Allah reche: ½Vetuvanjeto moe nema da gi opfati zulumkjarite. 125. I koga Nie Kukjata ja odredivme da bide zasolnishte i sigurno mesto za lugjeto... a mestoto Ibrahimovo - odredishte za klanjanje, zemete go! I na Ibrahim i na Ismail Nie im zapovedavme: ½Ochistete ja Kukjata moja za onie koi kje kruzhat okolu nea, i koi tuka kje ostanat i koi na sedjde kje pagjaat. 126. I koga Ibrahim beshe rekol: ½Gospodare moj, opredeli ovoj da bide grad siguren i snabdi gi zhitelite negovi so plodovi: onie koi veruvaat i vo Allah i vo Denot ahiretski. Allah reche: ½Na onoj koj ne veruva kje mu dadam kratko uzhivanje a potoa kje go nurnam vo kaznata ognena. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 127. I koga Ibrahim i Ismail temelite na Kaba gi postavaa, se molea: ½Gospodare nash, primi go ova od nas. Ti si, navistina, Slushach i Znalec! 128. Gospodare nash, opredeli ne Tvoi Potchiniteli da bideme. I porodot nash, isto taka, neka Potchinet narod Ti bide. I pokazhi ni gi obredite; prosti ni. Ti si, navistina, Prostuvach i Somilosen! 129. Gospodare nash, isprati pejgamber megju niv koj kje gi kazhuva ajetite Tvoi i koj kje gi pouchuva vo Knigata, i vo Mudrosta... i koj kje gi ochisti. Ti si, navistina, Silen i Mudar! 130. Verata Ibrahimova ja izbegnuva onoj shto se srami od sebesi. A na Ibrahim Nie na ovoj svet go odbravme, a i na Ahiret kje bide megju dobrochinitelite, navistina!

SURA 2. EL-BEKARA

13

131. Koga Gospodarot negov mu reche: ½Bidi potchinet! Ibrahim reche: ½Potchinet sum na Gospodarot na svetovite! 132. I Ibrahim toa vo amanet go ostavi na sinovite svoi, a i na Jakub: ½Sinovi moi, Allah, navistina, ve odlikuva so vera, i nemojte smrtta neposlushni da ja dochekate; neposlushni da bidete; 133. ili, pak, svedoci bevte koga na Jakub mu se priblizhi smrtniot chas i koga na sinovite svoi im reche: ½Shto kje obozhavate po mene? Rekoa: ½Allaha, Koj e Eden, Allah na predcite tvoi, Ibrahim, Ismail i Ishak, nie kje obozhavame; i samo Nemu sme Poslushni! 134. Toj narod vekje ischezna: nemu mu pripagja ona shto si go spechali, a i vam vi pripagja ona shto si go spechalivte, a nema da bidete prashani za ona shto go rabotea. 135. Onie zboruvaa: ½Bidete Evrei i hristijani - kje bidete upateni! Kazhi: ½Ne, nie ja sledime verata Ibrahimova - vistinskata vera, a toj ne beshe megju mnoguboshcite! 136. Kazhete: ½Nie veruvame vo Allah, i vo ona shto ni e objaveno, i vo ona shto mu beshe objaveno na Ibrahim, i na Ismail, i na Ishak, i na Jakub, i na vnucite; i vo ona shto mu e dadeno od Gospodarot nivni na Musa, i na Isa, i na pejgamberite pred niv. Megju niv nie ne pravime nikakva razlika. I na Allah sme Poslushni! 137. Pa, ako veruvaat vo Nego, kako shto vie veruvate, kje bidat upateni, sekako! A ako, pak, gi svrtat plekjite... ta, kje se najdat daleku od patot vistinski! Allah od niv kje ve sochuva. A On e Slushach i Znalec! 138. Kon Allahovata nasoka! A koj ima podobra nasoka od Allahovata? Nie samo Nego go obozhavame! 139. Kazhi: ½So nas li kje raspravate za Allah, a On e i nash i vash Gospodar. Nam ni pripagjaat nashite dela, a vam vi pripagjaat vashite dela. I samo Nemu sme iskreno oddadeni! 140. Ili zboruvate: ½Ibrahim, i Ismail, i Ishak, i Jakub, i vnucite bea Evrei ili hristijani. Kazhi: ½Vie znaete povekje ili Allah? Ima li nekoj polosh od onoj koj go krie izrazuvanjeto na verata koja doagja od Allah? A Allah ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotite! 141. Ete, toj narod ischezna. Nemu mu pripagja toa shto si go spechali, a i vam vi pripagja toa shto si go spechalivte, i nema da bidete prashani za ona shto go rabotea. 142. Nekoi od bezumnite kje rechat: ½Zaradi shto gi svrtea plekjite od Kiblata svoja kon koja tie se upravuvaa? Kazhi: ½I Istok i Zapad se -

SURA 2. EL-BEKARA

14

Allahovi, i On upatuva kogo saka po patot vistinski. 143. I ete, taka, Nie ve napravivme sredishen narod za da bidete svedoci protiv lugjeto, a i pejgamberot da bide svedok protiv vas. Kiblata kon koja se upravuvashe ja promenivme samo zaradi toa da doznaeme koj go sledi pejgamberot a koj odi po stapalkite poraneshni. Toa im beshe, osven na onie koi se upateni od Allah, mnogu teshko. Allah nema da go prenebregne namazot vash. Allah, navistina, kon lugjeto e Sochuvstvitelen i Somilosen! 144. I Nie, navistina, kje ti ovozmozhime da se upravish kon onaa Kibla - a vekje primetivme kako liceto svoe go upravuvash kon nebo - so koja kje bidesh zadovolen. Pa, upravi go liceto svoe kon Mesdjidul Haram. I kade bilo da se najdete, upravete gi licata vashi kon Mesdjidul Haram. A i onie do koi dojde Knigata dobro uznaa deka toa e vistina od Gospodarot nivni. I Allah ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotat! 145. I onie so dostavenata im Kniga - i pokraj toa shto kje im gi dostavish site znamenija - nema da ja sledat Kiblata tvoja. A i ti nema da ja sledish Kiblata nivna. Nitu tie ednizadrugi kje ja sledat Kiblata nivna. A koga bi gi sledel strastite nivni, po znaenjeto koe vekje ti dojde, togash, bi bil, navistina, megju zulumkjarite. 146. Onie na koi Nie im ja dadovme Knigata go poznavaat pejgamberot kako shto gi poznavaat sinovite svoi. A nekoi od niv znaejkji, sekako, ja skrivaat vistinata. 147. Vistinata e od Gospodarot tvoj, pa, nemoj da bidesh megju somnevachite! 148. I sekoj kon svojata strana si se upravuva, pa prethodete ednizadrugi vo dobrini. I kade bilo da se najdete - Allah kje ve zbere. Allah, navistina, e Kadar za se! 149. I kade bilo da osamnesh... pa, upravi go liceto svoe kon Mesdjidul Haram. Vistinata e od Gospodarot tvoj. I Allah ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotite. 150. I kade bilo da osamnesh... pa, upravi go liceto svoe kon Mesdjidul Haram. I kade bilo da se najdete, upravete gi licata vashi kon Mesdjidul Haram za da ne donesat lugjeto dokaz protiv vas, izzemajkji gi od niv zulumkjarite od koi ne treba da se plashite, tuku, za da vi go zgolemam blagodatot i da ve upatam po patot vistinski, od Mene plashete se! 151. Megju vas Nie pejgamber isprativme koj kje vi gi kazhuva ajetite Nashi, i koj kje ve ochisti i koj kje ve pouchi i vo Knigata i vo Mudrosta i vo ona shto ne go znaevte!

SURA 2. EL-BEKARA

15

152. Spomenuvajte Me a i Jas kje ve spomenuvam; bidete Mi blagodarni i nemojte da ne veruvate! 153. O vernici, i vo trpelivost i vo namaz pomosh barajte. Allah, navistina, e so trpelivite! 154. A za onie koi kje zaginat na Allahoviot pat ne velete deka se mrtvi. No, ne! Zhivi se, no vie toa ne go chuvstvuvate. 155. Nie kje ve iskushuvame, sigurno, so nekolku raboti: i so strav, i so glad, i so gubenje na imotot i zhivotot i letninite... no, zaraduvaj gi trpelivite! 156. Onie koi kje gi snajde nekakva nesrekja, zboruvaat: ½Nie sme, navistina, Allahovi i Nemu kje mu se vratime! 157. Vrz niv se spushtaat blagoslovi od Gospodarot nivni, i Milost, i onie, tokmu, se upatenite. 158. I Safa i Merva, navistina, se znaci Allahovi: koj kje ja hodochesti Kukjava ili koj kje izvrshi umra - nema grev ako napravi nekolku kruga od Safa do Merva. A onoj koj kje napravi nekoe dobro delo dobrovolno pa, Allah, navistina, e Blagodaren i Znalec! 159. Onie koi gi krijat i jasnotiite i Patokazot koi ni se objaveni po nivnoto objasnuvanje za lugjeto, vo Knigata, onakvite i od Allah i od prokolnuvachite kje bidat prokolneti, 160. osven onie koi, navistina, kje se pokajat i koi kje se popravat i toa ochigledno kje go napravat: nim kje im prostam. Jas sum Prostuvach i Somilosen! 161. Onie koi ne veruvaat i umrat, a nevernici se, vrz site niv kje se razlee prokletstvoto Allahovo, i prokletstvoto od melekite i od site lugje, 162. onie vo nego za navek kje ostanat i kaznata ne kje im stivnuva a nitu, pak, kje im se dade rok. 163. I vashiot Bog e eden Bog. Nema drug Bog osven Nego. On e Milostiv i Somilosen! 164. Vo sozdavanjeto na nebesata i na Zemjata, vo smenuvanjeto na nokjta i denot, vo brodot koj plovi po more natovaren so ona shto im koristi na lugjeto, i vo dozhdot shto Allah go spushta od nebo so shto ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino i po koja rasfrla zhivotni sekakvi, i vo promenata na vetrovite, i vo oblacite koi se vijat megju neboto i Zemjata... navistina, ima znamenija za onie koi sfakjaat! 165. Megju lugjeto ima i takvi koi, pokraj Allah, prifatija drugi zdruzhenici, ljubejkji gi kako shto se ljubi Allah. A onie koi veruvaat pocvrsto go

SURA 2. EL-BEKARA

16

ljubat Allaha. I koga zulumkjarite bi videle, a bidejkji kaznata kje ja vidat, kolkava e samo mokjta koja Nemu mu pripagja! A Allah, navistina, e Silen Kaznuvach, 166. koga kje se oddelat onie koi shto se sledat i onie shto sledat, i koga kje im se prekinat prichinite za koi se zdruzhuvaa... kje ja zdogledaat kaznata, 167. i koga onie shto gi sledat kje rechat: ½E, koga povtorno bi ozhiveale, od niv da se oddalechime kako shto tie od nas se oddalechija. I ete, taka, Allah im gi pokazhuva delata nivni za koi kje pretrpat shteti, i onakvite ne kje izlezat od ognot. 168. O lugje, jadete od ona shto e na zemjata, shto e halal i shto e prijatno. I ne sledete gi stapalkite shejtanovi! Toj vi e ochigleden neprijatel! 169. Toj samo zlo i sramno delo zapoveda i za Allah da go zboruvate ona shto ne go znaete. 170. I koga kje im se reche: ½Sledete go ona shto go objavi Allah! Tie velat: ½No, ne! Nie go sledime ona shto go zateknavme od predcite nashi! I togash li koga pretcite nivni ne sfakjaa nishto i ne se upatuvaa?! 171. Onie koi ne veruvaa se slichni na sushtestvo koe nishto ne slusha, osven povik i glas; i gluvi se, i slepi se, i nemi se, ne sfakjaat! 172. O vernici, jadete od dobrodetite so koi Nie nafaka vi dadovme i na Allah bidete blagodarni. Samo Nego treba da go obozhavate! 173. On vi zabranuva, navistina, i mrsha, i krv, i svinsko meso, i ona shto e zaklano vo drugo ime, a ne vo imeto na Allah. A onoj shto kje bide prisilen, ne so zhelba i ne od navika, togash, nema grev. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 174. Onie koi go krijat ona shto go objavi Allah vo Knigata Svoja, koi go prodavaat za neshto za shto malku vredi - onie vo stomacite svoi ogan goltaat. Na Denot suden Allah so niv ne kje razgovara, a nitu kje gi ochisti; za niv ima kazna bolna. 175. Onie go zamenija Patokazot so bespakje, a proshkata so kazna. Pa, kolku se onie netrpelivi kon ognot!? 176. Ete, taka Allah ja objavi Knigata so vistina, a za onie koi se razedinuvaat za Knigata, navistina, se vo puknatina dalechna! 177. Ne e dobrochinstvo vo upravenosta na vashite lica kon Istok i Zapad, tuku dobrochinstvo e da se veruva vo Allah, i vo Denot ahiretski, i vo melekite, i vo knigite, i vo pejgamberite; dobrochiniteli se onie koi go davaat ona shto najpovekje go sakaat: na blizhnite, na jetimite, na

SURA 2. EL-BEKARA

17

siromasite, na patnicite i na prosjacite, i koi robovi osloboduvaat, i koi se ispravaat namaz da izvrshat, i koi zekat davaat, i koi se pridrzhuvaat kon dogovorot shto kje go skluchat; i koi se trpelivi i vo nemashtija i vo nevolja i vo zlo vreme - onie, tokmu, se iskrenite i bogobojazlivite! 178. O vernici, propishana vi e odmazda za ubienite: sloboden za sloboden, rob za rob, zhena za zhena. Pa, na onoj shto kje mu bide prosteno od brat mu, neka postapi pristojno i neka mu vozvrati so dobrochinstvo. Ete, toa e i olesnenie i milost od Gospodarot vash. Pa, onoj koj kje vozvrati so nasilstvo po toa - ta, kazna bolna kje ima! 179. Vo odmazdata vi e zhivotot, o vie so razbir nadareni, za da bidete bogobojazlivi! 180. Vi se propishuva - koga nekomu od vas kje mu se priblizhi smrtta - da im se ostavi vasiet, ako se ostava dobro, i na roditelite i na rodninite; onie koi vistinski se plashat od Allah. 181. Pa, onoj shto kje go izmeni vasietot, bidejkji go slushnal... grev imaat onie shto go menuvaat. Allah, navistina, e Slushach i Znalec! 182. Pa, koj se plashi deka onoj koj ostava vasiet nepravedno postapil ili zgreshil, togash, neka gi pomiri: pa, nema grev za toa. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 183. O vernici, propishan vi e postot kako shto im beshe propishan i na onie pred vas za da bidete bogobojazlivi, 184. i toa odreden broj na denovi; koj kje bide bolen ili e na pat, togash, neka gi naposti tie denovi; a onie koi ne mozhat da postat - propushtenite denovi neka gi otkupat so nahranuvanje siromav. A koj, pak, dobrovolno kje dade povekje pa, toa e podobro za nego. A ako postete - toa e podobro za vas, samo da znaete! 185. Mesecot Ramazan e mesec vo koj e objaven Kur'anot kako Patokaz za lugjeto, jasnotii po Pokazot i Oddeluvach na vistinata od nevistinata. Pa, koj od vas kje se najde vo toj mesec - neka posti, a koj e bolen ili e na pat - neka gi naposti tie denovi. Allah so toa posakuva da vi olesni a ne da vi otezhni: opredeleniot broj denovi da gi nadopolnite, i Allaha da go velichate zatoa shto ve upati, i blagodarni da bidete. 186. I koga kje te prashaat robovite Moi za Mene pa, Jas sum, navistina, blisku. I se odzvivam na dovata na molitelot koga kje Me zamoli. Pa, neka mi se odzvijat, i neka vo Mene veruvaat za da bidat upateni. 187. Vi se dozvoluva preku nokj, dodeka trae mesecot na postot, da legnete so zhenite vashi. Tie se vasha obleka, a vie ste nivna obleka. Allah

SURA 2. EL-BEKARA

18

znaeshe deka megjusebno ne ste vozdrzhlivi pa vi prosti i go primi pokajanieto vashe: pa, sega sostanuvajte se so zhenite vashi i posakuvajte go ona shto Allah vi go opredeli; jadete i pijte se dodeka ne vi bide tolku jasno da mozhete da go razlikuvate beliot od crniot konec na mugrata; ottogash pa do nokje, postete! A ako ste vo I'tikaf po djamiite, togash, ne vi e dozvoleno da legnete so zhenite vashi. Ete, tie se granicite Allahovi. I ne priblizhuvajte se do niv. Ete, taka Allah im gi objasnuva ajetite Svoi za da bidat bogobojazlivi! 188. I ne troshete go imotot vash ednisodrugi nechesno! Zaradi imotot, ne sporete se pred sudot: greshno da ne potroshite del od imotot na lugjeto, znaejkji! 189. Te prashuvaat za mladicite. Kazhi: ½Tie za lugjeto se vreminja opredeleni. I za opredeluvanje na Hadjdjot. Ne e dobrochinstvo da vleguvate vo kukjite od pozadi, tuku dobrochinstvo pravi onoj koj e bogobojazliv. Niz vratite na kukjite vleguvajte! I od Allah plashete se da bidete spaseni! 190. Na Allahoviot pat ubivajte gi onie koi vas ve ubivaat. No, ne preminuvajte gi granicite; Allah, navistina, ne gi ljubi preteruvachite! 191. Na takvite koi ve napagjaat i vie napagjajte gi kade bilo da gi sretnete, i isteruvajte gi otade od kade tie ve isteruvaat... Spletkarenjeto e pogolem grev od ubistvoto. I ne ubivajte gi, dokolku tie ne ve ubivaat, pri Mesdjidul Haram. A ako, pak, ve ubivaat... pa, ubivajte gi i vie! Ete, taka Allah gi nagraduva nevernicite! 192. A ako prestanat da go pravat toa - ta, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 193. I borete se protiv niv dodeka ne ischezne spletkarenjeto i dodeka verata Allahova ne bide slobodna, a ako prestanat pa, prestanuva i neprijatelstvoto, osven kon zulumkjarite. 194. Svetiot mesec za svet mesec, a i vo svetite datumi ima odmazda. Onie shto kje ve napadnat, togash, napadnete gi i vie so ista mera, taka kako shto tie kje napravat. I plashete se od Allah. I znajte deka Allah, navistina, e so bogobojazlivite! 195. I troshete na Allahoviot pat. I ne frlajte se so svoite race vo propast. I rabotete dobro. I Allah, navistina, gi ljubi dobrochinitelite! 196. Zaradi Allah i hadjdj i umra izvrshete! A ako ste sprecheni, togash, kurban zakolete, i ne strizhete gi vashite glavi dodeka kurbanite ne stignat na svoe mesto. A onoj megju vas koj kje se razboli ili koj ima glavobolija pa, propushtenoto neka go nadopolni so post, so sadaka i

SURA 2. EL-BEKARA

19

so kurban. A ako se najdete vo voobichaena sostojba, izvrshete umra i hadjdj i zakolete kurban. A onoj koj ne e vo sostojba toa da go napravi, togash, neka posti tri dena na hadjdj i sedum dena koga kje se vrati doma: ete, polni deset dena. Ete, toa e za onoj shto zhivee vo MesdjidulHaram. I plashete se od Allah i znajte deka Allah, navistina, e Zhestok Kaznuvach! 197. Hadjdjot se izvrshuva vo poznatite meseci. Pa, onoj shto kje ja prifati taa obvrska za vreme na hadjdjot ne mozhe da ima odnos so zhenata i nesmee da raboti zli postapki a nitu da se kara. A za dobroto shto kje go napravite - Allah znae. I snabdete se so site potrebi, a bogobojazlivosta e - najdobrata! I samo od Mene plashete se o, vie so razbir nadareni! 198. Ne e grev da barate od Gospodarot vash dobrina. A koga od Arafat kje se vrakjate, spomenuvajte go Allaha pri svetite mesta. Spomenuvajte Go zashto On ve upati, a pred toa bevte megju skrshnatite vo zabluda! 199. A potoa trgnete otade od kaj shto trgnuvaat lugjeto, i od Allah barajte proshka. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 200. Pa, spomenuvajte Go Allaha kako shto gi spomenuvate predcite vashi, po izvrshenite propisi na hadjdjot, duri i povekje od niv; megju lugjeto ima koi zboruvaat: ½Gospodare nash, daj ni na ovoj svet! - takvite na onoj svet nikakvo dobro nema da imaat! 201. A nekoi, pak, od niv zboruvaat: ½Gospodare nash, daj ni dobro i na ovoj svet i dobro na Ahiret, i sochuvaj ne od kaznata ognena! 202. Nim im pripagja del shto go spechalija, a Allah e Brz Presmetuvach! 203. I spomenuvajte Go Allaha vo denovi opredeleni. Onoj shto kje pobrza i kje se zadrzhi dva dena, togash, nema grev. Nema grev ni onoj shto kje se zadrzhi i povekje, koj se plashi od Allah. I plashete se od Allah, i znajte deka site vie, navistina, kaj Nego kje se zberete! 204. Megju lugjeto ima takov chij govor ve odushevuva na ovoj svet i koj se povikuva na Allah kako svedok za ona shto go ima vo srceto negovo... toj e najlosh neprijatel! 205. A koga kje dojde na vlast se trudi da pravi bezredie po zemjata, da gi nishti plodovite i posevite. A Allah ne go ljubi bezrednikot! 206. I koga kje mu se reche: ½Od Allah, plashi se! - togash toj e uporen vo greshenjeto; Djehhenemot nego mu e dosta. E, samo kolku losho prestojuvalishte e toa! 207. Megju lugjeto ima i takov koj se zhrtvuva, sakajkji da mu ugodi na Allah, Koj, kon robivite Svoi, e Sochuvstvitelen!

SURA 2. EL-BEKARA

20

208. O vernici, neka traen mir bide megju vas. Ne sledete gi stapalkite shejtanovi. Toj vi e otvoren neprijatel! 209. Pa, ako skrshnete, po dojdenite vi jasnotii, togash, znajte deka Allah, navistina, e Silen i Mudar! 210. Ochekuvvat li onie da im dojde Allah, od oblak, i meleki, a rabotata e vekje reshena? I kon Allah rabotite se vrakjaat! 211. Zaprashaj gi sinovite Izrailovi kolku jasni ajeti Nie im ovjavivme! A koj kje ja promeni taa blagodat - bidejkji taa vekje im dojde? Pa, Allah, navistina, e Zhestok Kaznuvach! 212. Ovoj svet im se razubavuva na nevernicite; gi potchinuvaat na vernicite. A bogobojazlivite, onie koi veruvaat, na Denot suden kje bidat nad niv. Allah nafaka dava komu saka, neizmerno! 213. Lugjeto bea edna zaednica i Allah, togash, im isprakjashe pejgamberi: radosnici i opomenuvachi. Preku niv Kniga objavuvashe, so Vistina, za da im prosudi na lugjeto za ona shto se razedinuvaa. Onie na koi im e dadena Knigata se razedinija vednash po dojdenite im jasnotii, tokmu, zaradi nivnoto ednikondrugi greshenje. Pa, Allah so odobrenieto Svoe gi upatuva onie koi veruvaa vo vistinata za koja se razedinuvaa. A Allah upatuva kogo saka po patot vistinski! 214. Ili: Smetate li deka kje vlezete vo Djennetot a bez da vi dojde primerot na onie shto ischeznaa pred vas? Niv gi pogodija i siromashtija i nevolja. I kolku bea potreseni dodeka pejgamberite i vernicite koi bea so niv ne rekoa: ½Koga kje pristigne pomoshta Allahova? Ete, taka, pomoshta Allahova, navistina, e blisku! 215. Te prashuvaat shto da delat od imotot. Kazhi: ½Dobriot imot shto go raspodeluvate im pripagja na roditelite, na rodninite, na jetimite, na siromasite i na patnicite. A za dobroto shto go rabotite - pa, Allah, navistina, znae. 216. Vi se propishuva borba. A vie ja prezirate. Vo ona shto go prezirate mozhebi ima neshto dobro za vas, a vo ona shto go sakate, mozhebi ima neshto losho za vas. Allah znae a vie ne znaete! 217. Te prashuvaat za svetiot mesec i borbite vo nego. Kazhi: ½Borbata vo nego e golem grev! Odvrakjanjeto od Allahoviot pat, neveruvanjeto vo Nego i proteruvanjeto na zhitelite od Mesdjidul-Haram... kaj Allah e pogolem grev. Spletkarenjeto e pogolem grev od ubistvoto! Ako se onie vo mozhnost kje se trudat da ve odvratat od verata vasha, i ne prestanuvaat da ve ubivaat se dodeka, ako se vo mozhnost, ne ve odvratat od verata vasha. A onoj od vas koj kje se oddalechi od svojata vera - neka

SURA 2. EL-BEKARA

21

bide usmrten! Toj e nevernik. Delata nivni se bezvredni i na ovoj svet i na Ahiret. Onie se zhiteli na ognot i vo nego za navek kje ostanat! 218. Vernicite koi, navistina, se selat i koi se borat na Allahoviot pat... onakvite se nadevaat na milosta Allahova. Allah e Prostuvach i Somilosen! 219. Te prashuvaat i za vino i za kocka, kazhi: ½Vo niv ima golem grev i korist za lugjeto. No, grevot e pogolem od nivnata korist. Te prashuvaat shto da delat, kazhi: ½Vishotokot! Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite za da razmisluvate! 220. za ovoj svet i za Ahiret. Te prashuvaat i za jetimite. Kazhi: ½Da im se podobri sostojbata e podobro. A ako se druzhite so niv - pa, toa se brakja vashi. A Allah znae koj e obnovitel a koj bezrednik. Koga Allah bi sakal bi ve prokolnal. Allah, navistina, e Silen i Mudar! 221. I ne venchajte gi mnoguboshkite dodeka ne pochnat da veruvaat. Robinka koja veruva e podobra od mnoguboshka - iako ovaa vi se dopagja. I ne venchavajte gi mnoguboshcite se dodeka ne veruvaat. Rob koj veruva e podobar od mnogubozhec - iako ovoj vi se dopagja. Onie ve povikuvaat kon ognot. A Allah so odobrenieto Svoe ve povikuva kon Djennetot i proshkata. I na lugjeto im gi objasnuva ajetite Svoi za da Go spomenuvaat. 222. I te prashuvaat za mesechnoto pranje. Kazhi: ½Toa e neprijatno! Koga zhenite imaat mesechno pranje, togash, ne legnuvajte so niv. I ne priblizhuvajte im se dodeka ne se ochistat. A koga kje se ochistat, zdruzhete se onaka kako shto vi opredeli Allah. Allah, navistina, gi ljubi pokajnicite i chistite! 223. Zhenite vashi se bavchi vashi. I kako sakate prijdete im na bavchite vashi! I zadovolete se! I od Allah plashete se! I znajte deka so Nego kje se sretnete! I zaraduvaj gi vernicite! 224. Ne sluzhete se so vasheto kolnenje vo Allah kako prechka da rabotite dobri dela, da se plashite i da vospostavuvate dobri odnosi megju lugjeto. Allah e i Slushal i Znalec! 225. Allahovata kazna nema da ve obzeme dokolku se zakolnete nenamerno, tuku taa kje ve obzeme za ona shto go rabotea srcata vashi. Allah e Prostuvach i Blag! 226. Onie shto kje se zakolnat deka nema da im se priblizhat na zhenite imaat rok chetiri meseci. A ako im se vratat - ta, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 227. A ako mislat da se razvede brakot - ta, Allah, navistina, e Slushach i Znalec!

SURA 2. EL-BEKARA

22

228. Razvedenite zheni neka sami chekaat da pominat tri pranja. A ako veruvaat vo Allah i vo Denot suden ne im e dozvoleno da go krijat ona shto go sozdade Allah vo utrobite nivni. Sopruzite imaat polno pravo, ako sakaat dobri dela rabotat, da gi vratat. Pokraj dolzhnostite kon sopruzite zhenite imaat i prava. No, sopruzite vo odnos na soprugite imaat prednost za eden stepen. Allah e Silen i Mudar! 229. Za razvod na brakot vrzani se dve raboti. Obnoslivo da se zadrzhi ili ubavo da se raspushti. Vam ne vi e dozvoleno da go zemate ona shto vekje im go dadovte. Osven vo sluchaj ako dvajcata ne se plashat deka nema da gi ispolnat Allahovite granici. Ako se plashite deka Allahovite zabrani nema da gi ispolnat, togash, ne e grev toa da se otkupi. Ete, takvi se granicite Allahovi: pa, nemojte da gi preminuvate. A onie shto kje gi preminat granicite Allahovi, se, tokmu, nepravdenite! 230. A ako mazhot ja pushti zhenata po tret pat, togash, na mazhot ne mu e dozvoleno da ja vrati dodeka taa ne se vencha so drug mazh. Ako ovoj ja pushti, togash, nemaat grev da skluchat brak ako mislat, sekako, deka nema da gi preminat granicite Allahovi. Ete, takvi se granicite Allahovi koi On im gi objasnuva na lugjeto koi znaat! 231. I koga kje gi pushtite zhenite, a koi kje go dochekaat vremeto shto treba da pomine pa, obnoslivo zadrzhete gi ili ubavo pushtete gi. Ne zadrzhuvajte gi za da im napravite shteta so shto bi gi pominale granicite na dozvolenoto. Onoj shto taka kje postapi - za sebesi zlo kje napravi. I ne zemajte gi ajetite Allahovi kako igrachka. Setete se na Allahoviot blagodat kon vas, i za ona shto go objavi vo Knigata, i vo Mudrosta so koja ve sovetuva. I plashete se od Allah. I znajte deka Allah, navistina, znae se! 232. I koga kje gi pushtite zhenite, a koi kje go dochekaat vremeto shto treba da pomine, ne poprechuvajte im da se venchaat so mazhite svoi dokolku tie, sepak, se zadovolni so obnoslivosta nivna. Onie od vas koi veruvaat vo Allah i vo Denot suden - se sovetuvaat vo toa. Ete, toa vi e pochisto i pouredno. Allah znae a vie ne znaete! 233. Neka majkite gi dojat bebinjata svoi polni dve godini, i toa onie koi sakaat doenjeto da bide potpolno. Novorodencheto, od strana na roditelot, treba da bide dobro snadbeno i dobro oblecheno. Nikoj neka ne se optovaruva nad svoite mozhnosti. Nitu majkata da se oshteti zaradi deteto, a nitu baboto da se oshteti zaradi deteto. I naslednikot, isto taka, ima takva obvrska. Ako dvajcata sakaat, dogovorno, da go odbijat deteto, nemaat grev. Isto taka nemate grev i ako najdete doilka za vashite deca, koga vekje prifativte da im go dadete ona shto e vredno.

SURA 2. EL-BEKARA

23

Od Allah, plashete se! I znajte deka Allah, navistina, go gleda ona shto go rabotite! 234. Od onie shto kje umrat od vas, a kje ostavat zheni, zhenite se dolzhni da chekaat chetiri meseci i deset dena. A koga kje go dochekaat vremeto shto treba da pomine, togash, vie nemate grev za ona shto onie kje go srabotat za sebe i od shto imaat korist. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 235. I nemate grev ako na zhenite im go iznesete toa deka sakate da gi pobarate ili, pak, ako toa go kriete vo dushite vashi... Allah znae deka vie za niv kje mislite, no skrishno nemojte da im vetuvate! Ne obvrzuvajte se za brak se dodeka ne pomine vremeto za chekanje. I znajte deka, navistina, Allah go znae ona shto go imate vo dushite vashi; pa, bidete pretpazlivi! Znajte deka Allah, navistina, e Prostuvach i Blag! 236. Nemate grev ako gi pushtite zhenite pred da se sostanete so niv ili pred da im podarite venchan podarok koj e obvrska. Neka podarokot vash bide izobilen! I imashniot spored svojata mozhnost i siromashniot spored svojata mozhnost! Da se uzhiva vo obnoslivosta! Obvrska e toa za dobrochinitelite! 237. A ako gi pushtite pred da se zdruzhite so niv, a ste ja podmirile obvrskata kon niv - tie, togash, imaat pravo na polovina od imotot, osven ako zhenite se otkazhat od toa ili ako se otkazhe onoj vo chii race e skluchuvanjeto brak; iako otkazhuvanjeto e poblisku do bogobojazlivosta. I ne zaboravete na dobrinata ednikondrugi! Allah, navistina, go gleda ona shto go rabotite! 238. Vnimavajte na namazot, a osobeno na sredishniot, i ispravete se pred Allah, potchineto! 239. A ako se plashite, togash, namazot mozhete da go izvrshite stoejkji ili javajkji. A ako ste, pak, bezbedni, spomenuvajte go Allaha onaka kako shto On ve pouchi za ona shto ne go znaevte. 240. Onie megju vas koi kje umrat, a kje ostavat zheni zad sebe, za zhenite svoi treba da ostavat vasiet za izdrshka vo traenje od edna godina, i da ne izleguvaat od doma. A ako, pak, izlezat nemaat grev za ona shto kje go napravat samite sebesi, a vekje e poznato. Allah e Silen i Mudar! 241. Za razvedenite zheni chesno treba da im se ostavat troshoci za izprakjanje. Ete, toa e obvrska za bogobojazlivite! 242. Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite Svoi za da se vrazumite! 243. Neli gi vide onie koi gi napushtija domovite svoi, plashejkji se od smrtta, a bea iljadnici, koga Allah im reche: ½Umrete!, a potoa gi ozhivi. Allah,

SURA 2. EL-BEKARA

24

navistina, poseduva dobrotija kon lugjeto! No, mnozinstvoto na lugjeto ne se zablagodaruvaat! 244. I borete se na Allahoviot pat i znajte deka Allah, navistina, e Slushach i Znalec! 245. Onoj koj kje mu pozajmi na Allah - pa, Allah vo izobilie kje mu zgolemi. Allah skratuva i izobilie daruva. Nemu kje Mu se vratite! 246. Neli gi vide kako golemcite megju sinovite Izrailovi po Musa mu vozvratija na pejgamberot svoj: ½Isprati ni vladar, pa da se borime na Allahoviot pat! Reche: ½Vie, mozhebi, ako vi e borbata propishana, nema da se borite! Rekoa: ½Zoshto da ne se borime na Allahoviot pat? I nie samite i sinovite nashi, isterani sme od domovite. I bidejkji im beshe propishano da se borat - se otkazhaa, osven malkumina od niv. Allah gi znae nepravdenite! 247. I pejgamberot nivni im reche: ½Allah za vladar, navistina, Taluda vi go isprati! Tie rekoa: ½Toj li da vladee so nas, a nie imame pogolemo pravo na vladeenje od nego? Nemu ne mu e dadeno bogatstvo golemo. Reche: ½Allah, navistina, go odbra megju vas i go osposobi so izobilie na znaenje i so mokj telesna. A vlasta Allah ja dava komu saka. Allah e Neizmeren i Znalec! 248. Pejgamberot nivni im reche: ½Znak za negovata vlast e toa shto kje vi donese kovcheg vo koj kje se najde smirna od Gospodarot vash i ostatok od ona shto go ostavi semejstvoto na Musa i semejstvoto na Harun; kovchegot - melekite kje do donesat. Za vas vo toa, navistina, ima znamenie, samo ako ste vernici! 249. I bidejkji Talud ja izvede vojskata, reche: ½Allah kje ve iskusha so reka. Koj kje se napie od nea - ne e moj, a koj kje se vozdrzhi - moj e, ako so shepa zafati od vodata. Pa, se napija od vodata samo nekolkumina. I bidejkji toj i nemu vernite ja pominaa rekata, rekoa: ½Nie denes nemame mokj da mu se sprotistavime na Djalut i na vojskata negova. A onie koi, sekako, imaa na um deka kje se sretnat so Allah, rekoa: ½Kolkupati mali vojski pobeduvaa, so odobruvanjeto na Allah, golemi vojski?! Allah e so trpelivite! 250. I bidejkji mu se priblizhia na Djalut i na vojskata negova, rekoa: ½Gospodare nash, daj ni trpenie, zacvrsti gi chekorite nashi i pomogni ni protiv narodot nevernichki! 251. I tie so odobrenieto na Allah gi sovladaa. I Davud go ubi Djaluta. I Allah mu dade i vlast i mudrost, i go pouchi vo ona shto go sakashe.

SURA 2. EL-BEKARA

25

I da ne e Allahovoto ednozadrugo sprechuvanje na lugjeto, na zemjata bezredie kje se sozdadeshe. No, Allah poseduva dobrina kon lugjeto! 252. Ete, toa se Allahovite ajeti koi vistinski, ti gi kazhuvame. I ti si, navistina, eden megju pejgamberite! 253. Megju pejgamberite edninadrugi odlikuvavme: od niv imashe i takvi so koi Allah zboruvashe, a i takvi koi na povisok stepen gi vozdignuvashe. I na Isa, sinot na Merjem, Nie jasnotii mu dadovme, i so Svetiot Djibril go potpomognavme. Onie koi bea po niv, da sakashe Allah, nemashe da se ubivaat: do pristignuvanjeto na jasnotiite do niv, no, ete, se razedinuvaa. Megju niv imashe i koi veruvaa i koi ne veruvaa. A Allah da sakashe onie nemashe da se ubivaat. No, Allah raboti ona shto go posakuva. 254. O vernici, delete od nafakata koja Nie vi ja dadovme pred da nastapi Denot koga povekje ne kje ima ni prodazhba, ni prijatelstvo, ni posreduvanje. A zulumkjarite se, tokmu, nevernici! 255. Allah! Nema drug Bog osven Nego! Zhiv i Postoen! Ne go obzema ni dremka ni son. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo! I koj mozhe kaj Nego, bez odobrenieto Negovo, da se zazeme!? On go znae i ona shto e pred niv i ona shto e zad niv. I od znaenjeto Negovo, samo so posak Negov, onie mal del opfakjaat. Prestolot Negov poshirok e i od nebesata i od Zemjata. Chuvanjeto na ovie ne e nikakva teshkotija za Nego. On e Vishen i Golem! 256. Vo verata nema nasilstvo zashto patot vistinski jasno se oddeluva od bespakjeto. Onoj koj ne veruva vo Tagut, a veruva vo Allah vekje go dofatil najcvrstoto jazhe vo koe nema iskinatina. Allah e Slushach i Znalec! 257. Allah e Zashtitnik na onie koi veruvaat: od temnini vo svetlina gi izveduva. A onie koi ne veruvaat - shejtanite za zashtitnici svoi gi imaat: od svetlina vo temnini gi turkaat. Ovie se zhiteli djehennemski i vo nego za navek kje ostanat! 258. Ne vide li onoj na koj Allah mu dade vlast kako raspravashe so Ibrahim za Gospodarot svoj? I koga Ibrahim reche: ½Gospodarot moj e onoj koj ozhivuva i koj usmrtuva. Reche toj: ½Jas sum toj shto ozhivuva i shto usmrtuva. A Ibrahim reche: ½Pa, Allah, navistina, opredeluva Sonceto da izleze na Istok, a opredeli togash ti, toa da izleze na Zapad! I ostana zbunet onoj shto ne veruvashe. I Allah ne go upatuva narodot nevernichki!

SURA 2. EL-BEKARA

26

259. Ili drugiot, koj, pominuvajkji niz isprazneta, opustoshena naselba, reche: ½Ta, navistina, kako Allah kje go ozhivi ova po mrtviloto negovo?! Nego Allah go usmrti i go ostavi sto godini, a potoa go ozhivi. Allah reche: ½Kolku ostana? Reche: ½Ostanav eden den, ili ½del od eden den. A Allah reche: ½Ne, ostana sto godini. Pogledni ja, togash, hranata i napitokot. Se ushte ne se rasipani, no pogledni go magareto tvoe! Pogledni gi koskite kako Nie gi postavuvame i kako so meso gi obvivavme od tebe znamenije za lugjeto da napravime. I bidejkji mu stana jasno, reche: ½Znam deka Allah, navistina, e Kadar za se! 260. I koga Ibrahim reche: ½Gospodare, pokazhi mi kako gi ozhivuvash mrtvite! Allah reche: ½Zarem ne veruvash? Reche: ½Da, no toa e za da se smiri srcevo moe! Reche: ½Zemi, togash, chetiri ptici, pripitomi gi. Sekoja od niv stavi ja na ritche poedinstveno, pa potoa povikaj gi. Kje ti dojdat brzo. I znaj deka, navistina, Allah e Silen i Mudar! 261. Onie shto go delat imotot svoj na Allahoviot pat se slichni na zrno od koe niknat sedum klasja, a vo sekoj klas po stotici zrna... Allah komu saka, sekako, udvojuva. Allah e Neizmeren i Znalec! 262. Onie shto delat od imotot svoi na Allahoviot pat bez da prosledat so prigovor i zazbor - nagrada imaat kaj Gospodarot svoj. Onie nema da stravuvaat i nema da taguvaat! 263. Dobriot zbor i proshkata vredat povekje od sadaka koja e prosledena so prigovor. Allah e Bogat i Blag! 264. O vernici, ne obezvrednuvajte di sadakite vashi so prigovor i zazbor kako onoj shto deli od imotot svoj vo ochigled na lugjeto: koj ne veruva ni vo Allah ni vo Denot ahiretski! Toj e slichen na karpesto ritche pokrieno so zemja: pa, shtom golem dozhd kje go zalee, togash, kje se ogoli karpata. Takvite nishto nema da postignat od ona shto go spechalija. Allah ne go upatuva narodot nevernichki! 265. A onie, pak, shto delat od imotot svoj, barajkji gi zadovolstvata Allahovi i zakrepnuvajkji gi dushite svoi, se slichni na gradina zasedena na ritche: pa, shtom golem dozhd kje ja zalee, togash, taa dava plod dvojni; a ako, pak, nema dozhd obilen, togash, gradinata stanuva samo orosena. Allah go gleda ona shto go rabotite! 266. Bi sakal li nekoj od vas da ima gradina so urmi i lozja megju koi reki techat, i kade shto za nego ima sekakov vid na plodovi, pa da go obzeme starost, a potomstvoto mu e nejako, pa da se zbidne vior na gradinata so ogan shto kje ja izgori? Ete, taka Allah vi gi objasnuva znamenijata za da razmisluvate!

SURA 2. EL-BEKARA

27

267. O vernici, delete od dobrata shto gi spechalivte i od onie shto vi gi vadime od zemjata. I ne odbirajte gi neubavite za da delite od niv, osven nenamerno. Znajte deka Allah e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 268. Shejtanot vi podgotvuva siromashtija i vi nareduva sramno delo, a Allah vi podgotvuva proshka i naklonost. Allah e Neizmeren i Znalec! 269. On dava mudrost komu saka, a na onoj komu shto mu e dadena mudrost, dadeno mu e, sekako, dobro neizmerno. Na Nego se sekjavaat samo nadarenite so razbir! 270. A za onaa sadaka shto kje ja dadete i za onoj podarok za koj kje se zavetuvate... Allah, navistina, znae! A za zulumkjarite nema poddrzhnici! 271. Ako javno delite sadaka - ta, toa ubavo e, no, ako toa skrishno go napravite, davajkji im ja na siromashnite, togash, toa e podobro za vas. Allah kje gi zanemari propustite vashi. I Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 272. Tvoe ne da gi upatuvash, tuku Allah upatuva kogo saka. A vo ona shto kje go podelite - ta, ima dobro za vas, i vo ona shto kje go podelite iscelno zaradi liceto Allahovo, i za ona dobro shto kje go podelite... nadomestok kje imate; nema da izgubite: 273. i toa na siromashnite, koi se kon patot Allahov upraveni a ne mozhat da stopanisuvaat. Za niv neupateniot, bidejkji se chestiti, misli deka se bogati, poznavajkji gi po likot nivni. Onie, molejkji gi lugjeto, ne zdodevaat. A dobroto shto kje go podelite... ta, Allah go znae toa! 274. Onie go delat imotot svoj denonokjno, tajno i javno, i kaj Gospodarot svoj imaat nagrada golema. Onie ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat! 275. Onie koi upotrebuvaat lihva kje se dignat kako shto se digaat onie koi kje gi izbezumi dopirot shejtanski. Ete, toa e zaradi tvrdenjeto nivno: ½Kupoprodazhbata, sekako, e slichna na lihvata. Kupoprodazhbata Allah ja dozvoli, a lihvata ja zabrani. Pa, na onoj shto kje mu dojde Uka od Gospodarot svoj, pa kje se vozdrzhi, mu pripagja ona shto porano si go spechalil. A naredbata za toa e - Allahova! A onie koi kje i se vratat na lihvata... pa, zhiteli djehennemski kje stanat i vo nego za navek kje ostanat. 276. Allah ja ponishtuva lihvata, a sadakite gi pravi plodni. Allah ne gi saka ni nevernikot ni greshnikot! 277. Onie koi, navistina, veruvaat i koi rabotat dobri dela, i koi se ispravaat namaz da izvrshat, i koi zekat davaat... nagradata nivna e kaj Gospodarot nivni. Onie ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat.

SURA 2. EL-BEKARA

28

278. O vernici, plashete se od Allah i, ako ste vernici, otkazhete se od preostanatiot del na lihvata! 279. A ako, pak, toa ne go napravite, togash, ja odobruvate vojnata od strana na Allah i pejgamberot Negov, a ako, pak, se pokaete, vam vi pripagja glavnina od imotot vash: nikogo ne nashtetuvate i nema da vi se nashteti. 280. A onoj koj e vo teshka sostojba... pa, treba da se pocheka dodeka ne mu dojde lesna sostojba. No, za vas podobro e da mu go prostite dolgot. Samo ako znaete! 281. I plashete se od Denot vo koj kje mu se vratite na Allah. Potoa sekoj, sosem sigurno, kje go naplati ona shto si go spechalil; nikoj nema da bide oshteten. 282. O vernici, koga kje odluchite edninadrugi da si pozajmuvate do eden rok opredelen, togash, zapishete go toa! Megju vas, toa neka go napravi pisarot, pravedno, i toj neka ne odbiva da napishe onaka kako shto Allah go pouchil. Toj neka pishuva, a dolzhnikot neka kazhuva. I neka se plashi od Allah, Gospodarot svoj. I neka ne smali nishto od toa. Pa, ako dolzhnikot e beden ili e slab ili ne e kadar da kazhuva, togash, zashtitnikot negov neka kazhuva pravedno. I pobarajte da posvedochat dva svedoka - i toa mashki. Ako nema dva mashki svedoka, togash, edno mashko i dve zheni so koi ste zadovolni da bidat svedoci. A ako edna od niv zaboravi, pa, drugata neka ja potseti. Svedocite, koi kje bidat povikani, neka ne odvivaat. I ne bidete alchni vo pishuvanjeto na dolgot do rokot opredelen, bilo da e dolgot mal ili golem, seedno! Toa vi e kaj Allah poispravno i posigurno svedochenje - daleku od somnevanjeto vashe. A ako, pak, se raboti za trgovija na stoka koja megjusebno ja razmenuvate ne e grev - ako toa ne go zapishete. No, koga dogovarate kupoprodazhba, zemete svedoci. Ni pisarot ni svedokot neka ne bidat oshteteni. A ako gi oshtetite, togash, grev imate, navistina! Plashete se od Allah; Allah ve pouchuva; Allah znae se! 283. A ako ste, pak, na pat i ne mozhete da najdete pisar, togash, dajte zalog. Pa, ako edninadrugi si doverite neshto, na onoj shto mu e dovereno, neka go opravda doverieto, i neka se plashi od Allah, Gospodarot svoj. I ne krijte go svedochenjeto: onoj shto go krie ima greshno srce, navistina! I Allah go znae ona shto go rabotite! 284. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! Allah kje vi sudi i za ona shto go kriete i za ona shto go obelodenuvate. Pa, On prostuva komu saka i On kaznuva kogo saka. Allah e Kadar za se!

SURA 2. EL-BEKARA

29

285. Pejgamberot veruvashe vo se ona shto mu beshe objaveno od Gospodarot negov, i vernicite: sekoj od niv veruvashe vo Allah, i vo melekite Negovi, i vo Knigite Negovi, i vo pejgamberite Negovi. ½Nie ne pravime razlika megju pejgamberite Negovi. Onie zboruvaa: ½Nie sme poslushni i potchineti, Proshkata, Gospodare nash, e Tvoja! Svratilishteto, Gospodare nash, e kon Tebe! 286. Allah ne ja optovaruva niedna dusha nad mozhnosta nejzina. Nejze i pripagja dobroto shto si go spechalila, navistina, i nejze i pripagja loshoto shto si go spechalila. - ½Gospodare nash, ne zemaj ni go za grev ona shto kje go napravime vo zaborav, ili ako zgreshime... Gospodare nash, i ne tovari ne onaka kako shto gi otovari onie pred nas! Gospodare nash, i ne optovaruvaj ne so ona shto ne e vo mokj nasha. Prosti ni! Izbrishi gi grevovite nashi i smiluj ni se! Ti si Zashtitnik nash! Pa, pomogni ni protiv narodot nevernichki!

Sura 3 Ali Imran (Semejstvoto Imranovo)
Objaveno vo Medina 200 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, mim! 2. Allah! Nema drug bog osven Nego! Zhiv i Postoen! 3. On ti objavi Kniga, so Vistina i so Potvrda za ona shto beshe: On objavi i Tevrat i Indjil 4. pred toa; Patokaz za lugjeto, a objavi i Oddeluvach na vistinata od nevistinata. Bolna kazna kje imaat onie koi ne gi priznavaat ajetite Allahovi, navistina! A Allah e Silen i Strog! 5. Od Allah, navistina, nishto ne mozhe da se sokrie: ni na Zemjata ni na nebesata! 6. On so posak Svoj vi dava izgled vo utrobite. Nema drug bog osven Allah. Silen i Mudar! 7. On ti objavi Kniga. Vo nea ima ajeti ednostavni. Ovie se majka na Knigata. I ajeti slozheni. Shto se odnesuva do onie koi vo srcata svoi imaat skrshnuvanje gi sledat, zaradi zbrka i svoe tolkuvanje, ajetite slozheni. Tolkuvanjeto nivno go znae samo Allah i onie koi se nurnale vo znaenje. Ovie velat: ½Nie veruvame vo seto toa i vo seto ona shto e od Gospodarot nash. Za toa se sekjavaat samo nadarenite so razbir! 8. ½Gospodare nash, ne skrshnuvaj gi srcata nashi koga vekje gi upati i daruvaj ni od milosta Tvoja. Ti si, navistina, Daritel! 9. ½Gospodare nash Ti si, navistina Zbirach na lugjeto na Denot vo koj nema somnenie. Allah, sekako, nema da ja zanemari Sredbata!

30

SURA 3. ALI IMRAN

31

10. Kaj Allah, nema da im koristat na onie koi ne veruvaat ni delata nivni, ni decata nivni, navistina! Onie se gorivo za ogan, 11. kako semejstvoto na faraonot i onie pred niv. Gi smetaa za lazhni ajetite nashi i Allah, zaradi grevovite nivni, gi snema. Allah e Strog Kaznuvach! 12. Kazhi im na onie koi ne veruvaat: ½Kje bidete pobedeni i zbrani vo Djehennemot. E, samo kolku odvratno prestojuvalishte e toa! 13. Imavte znamenie vo dvete sprotistaveni druzhini: ednata koja se boreshe na Allahoviot pat, a drugata: nevernichka shto i se prichinuvashe deka e dvojna pogolema od nea. Allah poddrzhuva kogo saka. Vo toa, sekako, ima ibret za nadarenite so jasen pogled. 14. Na lugjeto im se razubavuvaat rabotite koi gi sakaat: zhenite, decata, kovchezite polni so zlato i srebro, spremnite konji, dobitokot i posevite. Ete, toa e blagodat na ovoj svet. A vo blizinata Allahova e najubavoto prestojuvalishte! 15. Kazhi: ½Da ve izvestam li za nekolku raboti koi se podobri od seto ova? Bogobojazlivite, kaj Gospodarot svoj, imaat bavchi niz koi reki techat; vo niv za navek kje ostanat. Tamu ima i chisti zheni i zadovolstvo Allahovo. A Allah gi gleda robovite, 16. onie koi zboruvaat: ½Gospodare nash, nie, navistina, veruvame. Prosti gi grevovite nashi i sochuvaj ne od kaznata ognena! 17. Onie: trpelivite, iskrenite, potchinetite, daritelite i onie koi baraat proshka vo mugrite! 18. Allah svedochi, a i melekite i uchenite svedochat deka nema drug bog osven Nego. Chuvar, navistina, na pravdata. Nema drug bog osven Nego; On e Silen i Mudar! 19. Allahovata vera e - Islamot, navistina! Onie so dadenata im Kniga se razedinija tokmu togash koga im dojde znaenje. Bea edninadrugi sebichni. A onoj koj ne gi priznava ajetite Allahovi... pa, Allah e Brz Presmetuvach, navistina! 20. Ako, pak, se raspravaat, kazhi: ½Licevo moe edinstveno go predavam na Allah, a i onie koi me sledat. Kazhi im na onie so dadenata im Kniga i na neznaenkovcite: ½Nema li da ja prifatite Poslushnosta? Ako ja prifatat Poslushnosta, togash, kje odat po Patokazot, a ako, pak, gi svrtat plekjite... tvoe e, sekako, samo da izvestish, a Allah gi gleda robovite! 21. Izvesti gi onie koi ne gi priznavaat ajetite Allahovi, i onie koi gi ubivaat pejgamberite bespravno, i onie koi gi ubivaat lugjeto koi nareduvaat

SURA 3. ALI IMRAN

32

pravda... deka za niv ima kazna bolna. 22. Delata na onakvite se bezvredni i na ovoj svet i na Ahiret. Za niv nema poddrzhnici! 23. Ne gledash li deka onie do koi dojde del od Knigata kako povikuvaat megju niv da se sudi spored Knigata Allahova, a edna druzhina od niv gi vrti plekjite? A onie se, tokmu, ramnodushnite, 24. zatoa sho, navistina, zboruvaat: ½Ognot kje ne przhi samo nekolku dena. A klevetenjata nivni gi turkaat vo verata nivna. 25. Pa, kako kje bide koga Nie kje gi zberime na Denot vo koj nema somnenie, i koga sekoj kje si go dobie ona shto si go spechalil? I ne kje bidat oshteteni! 26. Kazhi: ½O Allah, vlasta e vo racete Tvoi: ja davash komu sakash i ja odzemash od kogo sakash. Ti so posak Svoj vozdignuvash, i Ti so posak Svoj ponizhuvash. Dobroto e vo racete Tvoi. Ti si, navistina, Kadar za se! 27. Ti ja vnesuvash nokjta vo denot i Ti go vnesuvash denot vo nokjta; Ti vadish zhivo od mrtvo i Ti vadish mrtvo od zhivo. Ti, kogo sakash,snabduvash neizmerno! 28. Vernicite ne gi zemaat nevernicite za zashtitnici namesto vernicite. Storitelot na toa nema nishto kaj Allah. Napravete go toa samo ako se plashite od niv. Allah ve opomenuva za Sebe i svratilishteto e kon Nego. 29. Kazhi: ½Kje go kriete li ona shto e vo srcata vashi ili kje go obelodenuvate - Allah znae. I On go znae se ona shto e na nebesata i se ona shto e na Zemjata. Allah e Kadar za se! 30. Na Denot koga dushata pred sebe kje si go najde dobroto shto si go spechalila, i zloto shto si go spechalila; kje posaka pomegju niv i nego da ima dalechina golema. Allah ve opomenuva za Sebe. Allah e Sochuvstvitelen kon robovite Svoi! 31. Kazhi: ½Ako go ljubite Allaha pa, sledete me! Allah kje ve ljubi i kje vi gi prosti grevovite vashi. Allah e Prostuvach i Somilosen! 32. Kazhi: ½Bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot! Ako gi svrtite plekjite... ta, Allah ne gi ljubi nevernicite, navistina! 33. Allah, sekako, gi izbra i Adema i Nuha i semejstvoto Ibrahimovo i semejstvoto Imranovo megju lugjeto, 34. potomstvo edniodrugi; a Allah e Slushach i Znalec!

SURA 3. ALI IMRAN

33

35. Koga zhenata Imranova reche: ½Gospodare, ova shto e vo utrobava Tebe ti go stavam vo sluzhba, navistina! Pa, primi go od mene. Ti si Slushach i Znalec! 36. I bidejkji se porodi, reche: ½Gospodare, rodiv zhensko, a Allah znae shto rodi taa - ½a mashkoto ne e kako zhenskoto. I dadov ime Merjem. I, navistina, vo pazuvite Tvoi, gi sklonuvam nea i potomstvoto nejzino od Shejtanot prokolnat. 37. I Gospodarot nejzin, togash, ja primi ubavo i ja porasna ubavo. I na Zekerija ja doveri na chuvanje. Sekojpat koga Zekerija kje vlezeshe vo Svetilishteto kje najdeshe hrana kaj nea. Veleshe: ½Od kade ti e ova, Merjem? Taa veleshe: ½Ova e od Allah. A Allah, navistina, snabduva neizmerno kogo saka! 38. Tamu, molejkji Mu se na Gospodarot svoj, Zekerija reche: ½O Gospodare moj, daruvaj mi dobro potomstvo. Ti si, navistina, Slushach na molbite! 39. I dodeka se klanjashe vo Svetilishteto, stoejkji, melekite go povikaa: ½Allah, navistina, kje ve zaraduva so Jahja koj kje go potvrdi zborot na Allah, kje bide prvak, chist pejgamber, megju dobrite! 40. Reche: ½O Gospodare moj, kako kje imam dete a vekje starosta me sovlada, a zhenata mi e nerotka!? Allah reche: ½Ete, taka Allah, so posak Svoj, raboti! 41. Zekerija reche: ½Gospodare moj, daj mi znamenie nekakvo! A Allah reche: ½Tvoe znamenie e toa shto kje mozhesh tri dena da zboruvash so lugjeto samo so ishareti. I mnogu spomenuvaj go Gospodarot! I slavi Go i prikvecherina i nautro! 42. I koga melekite rekoa: ½O Merjem, Allah, navistina, te odbra i te ochisti; On te odbra nad site zheni na svetov! 43. O Merjem, bidi Mu potchineta na Gospodarot tvoj! Padni na sedjde, i pokloni se so onie koi se poklonuvaat! 44. Ete, toa se del od kazhuvanjata za Tajnata, shto Nie ti gi objavuvame. Ti ne beshe tamu koga onie gi frlaa percata svoi za da vidat koj od niv kje se grizhi za Merjem, i ti ne beshe megju niv koga se karaa. 45. I koga melekite rekoa: ½O Merjem, Allah, navistina, ti donesuva radosnica; od Nego zbor: imeto mu e Mesih, sin na Merjem, kje bide viden i na ovoj svet i na Ahiret i eden e megju bliskite na Allah. 46. Kje im zboruva na lugjeto dodeka e vo kroshnata, i koga kje bide golem, i kje bide megju dobrite lugje.

SURA 3. ALI IMRAN

34

47. Taa reche: ½Gospodare nash, kako kje imam dete koga nieden mazh, navistina, ne me doprel? On reche: ½Ete, taka Allah so posak Svoj sozdava: koga neshto kje reshi samo kje reche: 'Bidi!' - i toa, tokmu, kje bide. 48. I On go pouchi i so Knigata, i so Mudrosta, i so Tevratot, i so Indjilot 49. i, ete, pejgamber do sinovite Izrailovi: ½Vi dojdov so znamenie od Gospodarot vash. Kje sozdadam za vas neshto, navistina, od kal shto kje bide slichno na ptica i kje duvnam vo nego i, so odobrenieto Allahovo, kje stane ptica; kje izlecham slep i leprozen i kje ozhiveam umren, so odobrenieto Allahovo; kje vi kazhuvam shto jadete i shto zbirate vo domovite vashi, so odobrenieto Allahovo. Ako ste vernici ete, vo toa, navistina, imate znamenie, 50. i, eve, tuka sum da go potvrdam Tevrat i da vi dozvolam neshto od ona shto vi beshe zabraneto; i vi doagjam so znamenie od Gospodarot vash. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 51. Allah, navistina, e Gospodar moj i Gospodar vash... pa, obozhavajte Go! Ova e patot vistinski! 52. I bidejkji Isa go useti neveruvanjeto nivno, reche: ½Koi kje mi bidat poddrzhnici kon Allah? Uchenicite rekoa: ½Nie kje bideme poddrzhnici Allahovi, vo Allah veruvame, a ti bidi svedok deka kje bideme, navistina, Poslushni! 53. Gospodare nash, nie veruvame vo ona shto go objavi i go sledime pejgamberot. Pa, zapishi ne megju svedocite! 54. I nevernicite izmisluvaa spletki, no Allah gi otstranuvashe, zashto On e Najdobriot vo toa! 55. Koga Allah reche: ½O Isa, navistina, kje te zemam i kje te vozdignam kon Mene, i kje te ochistam od onie koi ne veruvaat i kje opredelam onie koi te sledat da bidat nad onie koi ne veruvaat, na Denot suden. Potoa Mene kje mi se vratite pa kje vi presudam za ona za shto stanavte delenici! 56. ½A shto se odnesuva, pak, do onie koi ne veruvaa kje gi kaznam so kazna zhestoka i na ovoj svet i na Ahiret; kje nemaat svoi poddrzhnici! 57. So obilnost kje gi nagradam onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela. Allah ne gi ljubi zulumkjarite! 58. Ete, toa se ajeti koi Nie ti gi kazhuvame i Opomena mudra! 59. Da, kaj Allah primerot na Isa e slichen na primerot na Adem: On od zemja go sozdade, a potoa reche: ½Bidi! - i toj, tokmu, bi.

SURA 3. ALI IMRAN

35

60. Vistinata e od Gospodarot tvoj i, togash, nemoj da bidesh megju somnevachite! 61. Na onie koi raspravaa so tebe za nego, po znaenjeto koe ti dojde, pa, kazhi im: ½Dojdete, kje gi povikam i sinovite nashi i sinovite vashi, zhenite nashi i zhenite vashi, i nie lichno i vie lichno da se pomolime ponizno i prokletstvoto Allahovo vrz lazhgovcite da go povikame. 62. Ova se, sekako, kazhuvanja vistinski. Nema drug bog osven Allah! Allah, navistina, e Silen i Mudar! 63. Pa, ako onie gi svrtat plekjite... ta, Allah, navistina, gi znae bezrednicite! 64. Kazhi: ½O Sledbenici na Knigata, dojdete kon Zborot koj e i vash i nash: samo eden Allah da obozhavame, nishto da ne Mu pripishuvame i drugi bozhestva, osven Nego, da ne prifakjame. Pa, ako gi svrtat plekjite, kazhete: ½Svedochime deka sme Poslushni, navistina! 65. O Sledbenici na Knigata, zoshto raspravate za Ibrahim: objavuvanjeto na Tevrat i na Indjil e po nego. Nema li da se vrazumite? 66. Ete, vie ste onie koi raspravate za ona za shto, tokmu, malku znaete... pa, zoshto raspravate za ona za shto nishto ne znaete? Allah znae, a vie ne znaete! 67. Ibrahim ne beshe ni Evrein ni hristijanin, tuku beshe chist i musliman: ne beshe megju mnoguboshcite. 68. Najgolemite zashtitnici na Ibrahim megju lugjeto, sekako, se sledbenicite negovi, ovoj pejgamber i vernicite. A Allah e Zashtitnik na vernicite. 69. Nekoi Sledbenici na Knigata kon bespakjeto sakaat da ve nasochat, no onie samite kon bespakjeto se nasochuvaat, no, ete, toa ne go usetuvaat! 70. O Sledbenici na Knigata, zoshto ne gi priznavate ajetite Allahovi, a vie svedochite? 71. O Sledbenici na Knigata, zoshto vistinata ja pokrivate so nevsitina i, znaejkji, vistinata ja kriete? 72. Edna druzhina megju Sledbenicite na Knigata, zboruvashe: ½Veruvajte na pochetokot na denot vo ona shto im e objaveno na onie koi veruvaa, a ne veruvajte na krajot na denot za onie da se vratat? 73. I ne veruvaj nikomu, osven na onie koi ja sledat verata tvoja! Kazhi: ½Navistina, Allahoviot Patokaz e - vistinskiot Patokaz: nemu obajvenoto slichno e na nam objavenoto. Inaku kje raspravaat za Allah. Kazhi: ½Dobrotata, sekako, e vo racete na Allah; On so posak Svoj ja dava. A Allah e Neizmeren i Znalec!

SURA 3. ALI IMRAN

36

74. I On, so posak Svoj, ja daruva milosta Svoja. A Allah poseduva dobrina golema! 75. Megju Sledbenicite na Knigata ima i takvi koi, ako im doverish tovar zlato, kje ti go vratat, a megju niv ima i takvi koi, ako im doverish eden dinar, nema da ti go vratat. Postojano treba da go sledish zaradi tvrdenjeto nivno: ½Shto se odnesuva do neznaenkovcite Nie sme obvrzani da postapime na drug nachin. Za Allah, iako znaat, laga zboruvaat. 76. No, ne! Tuku sekoj onoj shto kje go ispolni vetuvanjeto svoe i koj e bogobojazliv... Allah, navistina, gi ljubi bogobojazlivite! 77. Da, onie koi go zamenuvaat vetuvanjeto Allahovo i svoite zakletvi so neshto malku vredno, na Ahiret, nikakvo dobro ne kje imaat. Allah so niv ne kje zboruva, na Denot suden nema da im obrne vnimanie i nema da gi ochisti. Za niv ima kazna bolna! 78. Megju niv ima edna druzhina lugje koi prevrtuvaat so jazicite svoi, chitajkji ja Knigata za da pomislite deka toa e od Knigata, a toa ne e od Knigata, i zboruvaat deka toa e od Allah a ne e od Allah. Za Allah, iako znaat, laga zboruvaat! 79. Na eden chovek komu Allah mu objavi i Kniga i Mudrost i pratenishtvo ne mu odgovara da im zboruva na lugjeto: ½Bidete moi, a ne Allahovi robovi! Tuku zboruva: ½Bidete Allahovi robovi, zashto vo Knigata pouchuvate i vo nea istrazhuvate. 80. Nema da vi nareduvaat da gi zemate melekite i pejgamberite za gospodari. Zarem kje vi nareduvaat neverstvo koga ste vekje Poslushni? 81. I koga Allah od pejgamberite go prifati Dogovorot -: Sekojpat koga kje vi obajvev od Knigata i od Mudrosta i koga potoa kje vi dojdeshe pejgamber, koj kje go potvrdeshe ona shto vekje go imavte, kje poveruvavte li vo toa i kje mu pomognevte li? Reche: ½Kje prifatite li? Kje primite li obvrska od mene? Rekoa: ½Prifakjame. Reche: ½Posvedochete, i jas sum od vas, megju onie koi svedochat. 82. Pa, onie koi kje gi svrtat plekjite... onie, tokmu, se rasipanite! 83. Pokraj Allahovata li vera onie baraat druga? I ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata, saka ili ne saka, na Allah e polsushno. Nemu kje Mu se vratat. 84. Kazhi: ½Nie veruvame i vo Allah i vo ona shto ni e objaveno, i vo ona shto e objaveno na Ibrahim, i na Ismail, i na Ishak, i na Jakub, i na vnucite; i vo ona shto mu e dadeno na Musa i na Isa - pejgamberite od Gopodarot nivni. Megju niv nie nikakva razlika ne pravime. Nie sme samo Nemu poslushni!

SURA 3. ALI IMRAN

37

85. Na onoj koj saka druga vera osven islamot - nema da mu se primi. No, toj na Ahiret kje bide megju porazenite. 86. Kako Allah kje go upati eden narod chii privrzenici ne veruvaa, a pred toa veruvaa, i svedochea deka pejgamberot e vistinski, i im doagjaa jasnotii! A Allah nema da go upati narodot nevernichki! 87. Kaznata nivna e: prokletstvoto Allahovo, prokletstvoto na melekite i na site lugje; 88. vo nego onie za navek kje ostanat; nema da im se olesni i nema da bidat poglednati, 89. osven na onie koi potoa kje se pokajat i kje se popravat. Pa, Allah e Prostuvach i Somilosen, navistina! 90. Pokajanieto na onie koi ne veruvaat, navistina, zacvrstuvajkji go ova, po veruvanjeto nivno nema da im bide primeno. Onie se, tokmu, bespakjnicite! 91. Nevernicite koi kje umrat, sekako, kako nevernici kako otkup ni seto zlato so koe e ispolneta zemjata ne kje im bide primeno; tie kje imaat kazna bolna i tie kje nemaat poddrzhnici! 92. Nema da postignete dobrochinstvo se dodeka ne go podelite ona shto go sakate; i za se shto kje podelite pa, Allah, navistia, znae za toa! 93. Sekoja hrana im beshe halal na sinovite Izrailovi, osven onaa shto ja zabrani Izrail za sebe pred da mu bide objaven Tevrat. Kazhi: ½Pa, donesete Tevrat, kazhuvajte go ako ste iskreni. 94. A onie koi, potoa, frlaa laga vrz Allah - ta, zulumkjari se! 95. Kazhi: ½Allah zboruva vistina. Sledete ja, togash, chistata vera Ibrahimova. Toj ne beshe megju mnoguboshcite. 96. Prva Kukja koja beshe podignata za lugjeto e onaa vo Mekka, navistina, blagoslovena, Patokaz za svetovite: 97. vo nea se znamenijata jasni, i mestoto Ibrahimovo. I koj kje vleze vo nea e bezbeden. Hadjdjot na Kukjata zaradi Allah, e obvrska za sekoj koj e vo mozhnost - za onoj koj kje se najde na pat. A onoj koj ne veruva - ta, Allah e Nezavisen od lugjeto! 98. Kazhi: ½O Sledbenici na Knigata, zoshto ne gi priznavate znamenijata Allahovi, a Allah e Svedok za ona shto go rabotite? 99. Kazhi: ½O sledbenici na Knigata, zoshto go odvrakjate onoj shto veruva sakajkji da mu go rasipete Allahoviot pat, a svedoci ste. A Allah ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotite!

SURA 3. ALI IMRAN

38

100. O vernici, ako i bidete poslushni na edna druzhina od onie so dadenata im Kniga kje ve vratat, po veruvanjeto vashe, vo neveruvanje. 101. Pa, kako mozhete da ne veruvate koga vekje vi bea kazhuvani ajetite Allahovi i koga megju vas e pejgamberot Negov? A koj cvrsto drzhi do Allah vekje e upaten po patot vistinski. 102. O vernici, plashete se od Allah so plashlivost vistinska. I umrete samo kako Poslushni! 103. I drzhete se cvrsto - site - za jazheto Allahovo; ne razedinuvajte se i setete se za blagodatite Allahovi kon vas: I setete se koga bevte neprijateli. On, togash, gi obedini srcata vashi; potoa, so blagoslov Negov, stanavte brakja. I koga bevte na granicata od ognenata bezdna - ve izbavi od toa! Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite Svoi za da bidete upateni. 104. Neka edna druzhina od vas povikuva kon dobro: neka nareduva dobro, i neka zabranuva zlo. Onakvite, tokmu, se spaseni! 105. I ne bidete kako onie koi se razgranaa ili razedinija po jasnotiite koi im dojdoa; da, za niv ima kazna golema 106. na Denot koga nekoi lica kje pobelat i koga nekoi lica kje pocrnat. Shto se odnesuva do onie chii lica kje pocrnat: ½Po veruvanjeto vashe ne veruvavte; pa, probajte ja kaznata zatoa shto ne veruvavte! 107. A shto se odnesuva, pak, do licata koi kje pobelat vo milosta Allahova kje se najdat. Onie vo nea za navek kje ostanat. 108. Ete, toa se ajetite Allahovi koi vistinski ti gi kazhuvame! A Allah ne posakuva da napravi zlo na lugjeto! 109. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! Stvarite kon nego se vrakjaat! 110. Vie ste najdobrata zaednica za lugjeto koja se pojavi: nareduvate dobro, odvrakjate od zlo; i veruvate vo Allah. A koga Sledbenicite na Knigata bi veruvale - toa bi bilo podobro za niv. Megju niv ima vernici, no mnozinstvoto od niv se rasipani! 111. Onie nikogash ne kje vi nanesat zlo; samo kje ve voznemiruvaat. A ako, pak, vi objavat vojna kje se dadat vo begstvo, a potoa nema da im se pomogne. 112. Kade bilo da se najdat ponizhuvanje kje gi snajde, ako ne se pod zakrilata Allahova i zakrilata na lugjeto. Allahovata lutina ja predizvikuvaat.

SURA 3. ALI IMRAN

39

I beda kje gi snajde. Ete, toa e zaradi: neveruvanjeto nivno vo znamenijata Allahovi, ubivanjeto bespravno na pejgamberite, zatoa shto bea neposlushni i zatoa shto preteruvaa. 113. Ne se isti sledbenicite na Knigata. Megju niv ima zaednica stabilna, koi gi kazhuvaat ajetite vo tekot na nokjta, tokmu, na sedjde pagjajkji; 114. veruvaat i vo Allah i vo Denot ahiretski, nareduvaat dobro i odvrakjaat od zlo; se natprevaruvaat vo dobri dela. Onakvite se megju dobrite lugje; 115. i kakvo bilo dobro da srabotat pa, nema da im bide zanemareno. Allah znae za bogobojazlivite! 116. Da, na nevernicite nema da im pomogne kaj Allah vo nishto: ni imotot nivni, ni decata nivni; onie se zhiteli djehennemski i vo nego za navek kje ostanat . 117. Ona shto kje go podelat vo zhivotot na ovoj svet slichno e na posevot na onie koi zgreshile protiv sebe - koga kje go pogodi vetar laden pa, kje go unishti. Onie na Allah zlo ne Mu nanesoa tuku sebesi zlo si nanesoa! 118. O vernici, ne zemajte doveriteli drugi lugje osven megju vas; vashite nema da ve izneverat. Onie, osven vas, sakaat da ve vidat nurnati vo propast. Omraza od nivnite usti izleguva, a ona shto go krijat vo gradite svoi e poopasno. Taka Nie vi gi objasnuvame znamenijata Nashi samo ako sfakjate! 119. Vie, ete, niv gi ljubite a tie ne ve ljubat. Vie vo Knigata veruvate, celosno! Koga kje ve sretnat, zboruvaat: ½Nie veruvame; a koga, pak, kje se osamat, zaradi nivnata omraza kon vas, gi grizat vrvovite od prstite svoi. Kazhi: ½Umrete vo vashata omraza! Allah, navistina, go znae ona shto e vo gradite! 120. Koga kje vi se sluchi dobro - loshotija gi obzema, a koga kje vi se sluchi zlo - radost gi obzema. Nivnata spletka - ako ste trpelivi i bogobojazlivi - vo nishto ne kje vi nashteti. Allah, navistina, go opfakja ona shto go rabotat! 121. I koga ti na vernicite, nautro, ostavajkji go semejstvoto, im go opredeli mestoto za borba... Allah e Znalec i Slushach! 122. I koga dve pleminja od vas ne sakaa da se pomestat... Allah gi zashtiti. Pa, vrz Allah neka se potpiraat vernicite! 123. Allah, na Bedr, vi pomogna. Mal broj bevte. Pa, plashete se od Allah za da bidete blagodarni! -

SURA 3. ALI IMRAN

40

124. i koga ti im reche na vernicite: ½Nema li da vi bide dovolno toa shto Gospodarot ve poddrzha so spushtanje tri iljadi meleki? 125. Da, ako bidete trpelivi i bogobojazlivi; i, ako onie ve napadnat, vo toj sluchaj, Allah kje ve poddrzhi so pet iljadi meleki, obelezheni! 126. Allah saka da ve zaraduva, da gi smiri srcata vashi. Pomoshta doagja samo od Allah, Silen i Mudar! 127. Edna druzhina saka da ja razbie od onakvite nevernici, ili da gi frli niz strmnina, pa, da se vratat porazeni. 128. Da, ti nishto ne mozhesh da im napravish: On kje im prosti ili kje gi kazni. Onie, navistina, se zulumkjari! 129. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! Allah prostuva komu saka i kaznuva kogo saka. Allah e Prostuvach i Somilosen! 130. O vernici, ne jadete od lihvata koja se udvojuva i plashete se od Allah za da bidete spaseni! 131. I plashete se od ognot koj e za nevernicite podgotven! 132. Bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot za da bidete smiluvani! 133. I pobrzajte kon proshkata od Gospopdarot vash i kon Djennetot koj se prostira kolku nebesata i Zemjata - podgotven za bogobojazlivite, 134. za onie koi delat i koga se vo radost i koga se vo maka, i koi ja nadminuvaat omrazata, i koi im prostuvaat na lugjeto. Allah gi ljubi dobrochinitelite! 135. I za onie koi, koga kje napravat sramno delo ili koga kje si nanesat napast sebesi, pa, go spomenuvaat Allaha i baraat proshka za grevovite svoi, - a koj kje gi prostuva grevovite osven Allah? - i koi ne se istrajni vo ona shto go srabotile, i koi, tokmu, znaat... 136. niv gi chekaat: nagrada, proshka od Gospodarot nivni i bavchi niz koi reki techat. Onie vo niv za navek kje ostanat. E, samo kolku e ubava taa nagrada za onie koi go pravat toa! 137. Pred vas pominaa nasledstva mnogu... ta, patuvajte po zemjata i gledajte kakva beshe kaznata za lashkovcite. 138. Ova e jasnotija za lugjeto, a Patokaz i Uka za bogobojazlivite. 139. I ne gubete hrabrost i ne razocharuvajte se: kako vernici kje bidete najsilni! 140. Ako vi se zadade rana, ednakvo, se zadava rana i na lugjeto, navistina! A vo tie denovi megju lugjeto davame prednost, naizmenlivo: Allah,

SURA 3. ALI IMRAN

41

taka, znae koi se vernici i gi zema megju vas shehidite! Allah ne gi ljubi zulumkjarite! 141. I vernicite On da gi ochisti a nevernicite On da gi snema. 142. Ili smetate li deka kje vlezete vo Djennetot, a Allah da ne znae za onie koi se borea od vas i da ne znae za trpelivite? 143. A vie vekje smrtta ja posakavte vekje pred da se sretnete so nea i ochigledno ja zdogledavte. 144. Muhammed e samo pejgamber! I pred nego imashe pejgamberi pa, ako umre ili ako bide ubien kje se vratite li po stapalkite vashi? A onoj koj kje se vrati po stapalkite svoi na Allah vo nishto ne kje mu nashteti, a blagodarnite Allah kje gi nagradi! 145. Sekoj umira so odobrenieto Allahovo vo chasot opredelen. Od nagradata kje mu dademe na onoj koj ja saka na ovoj svet i od nagradata kje mu dademe i na onoj koj ja saka na Ahiret. Nie kje gi nagradime blagodarnite! 146. I mnogu pejgamberi imashe so koi se borea mnogu pobozhni lugje i ne gubea hrabrost zaradi ona shto im se sluchi na Allahoviot pat, ne se otkazhuvaa i koi ne se predavaa? A Allah gi ljubi trpelivite! 147. Edinstveni nivni zborovi bea: ½Gospodare nash, prosti gi grevovite nashi i propustite nashi vo odnesuvanjata nashi, i pomogni ni protiv narodot nevernichki! 148. Pa, Allah, togash, im dade nagrada na ovoj svet, i kje im dade nagrada dobra na Ahiret. Allah gi ljubi dobrochinitelite! 149. O vernici, ako bidete poslushni na nevernicite On kje ve vrati po stapalkite vashi... ta, kje stanete porazeni. 150. No, ne! Allah e Zashtitnikot vash. On od poddrzhnicite e Najdobriot! 151. Vo srcata na nevernicite kje vleeme strav zatoa shto na Allah drugar mu zdruzhuvaa, za koj On nikakov dokaz ne objavi. Ognot e prestojuvalishteto nivno. E, samo kolku losho pribezhishte za zulumkjarite e toa! 152. Allah, sekako, go ispolni vetuvanjeto Svoe kon vas koga gi istrebuvavte, so odobrenieto Negovo, neprijatelite se do vremeto koga oslabnavte i raspravavte za naredbata. Neposlushni bevte po ona shto posakavte da go vidite. Megju vas imashe: onie koi go sakaa ovoj svet i onie koi go sakaa Ahiret. Potoa On ve odvoi od niv za da ve isproba. I On, sekako, vi prosti. Allah poseduva neizmerna dobrina kon vernicite!

SURA 3. ALI IMRAN

42

153. Koga otstapivte, ne upravuvajkji vnimanie kon nikogo, i koga pejgamberot ve povikuvashe odnazad Allah ve kazni so grizha nad grizha za da ne taguvate za ona shto vi se oddalechi i shto ne vi se sluchi. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 154. Potoa po tagata On vi spushta smirna: Nekoi od vas dremka gi obzema, a nekoi se grizhea za sebesi. Ovie za Allah go pomisluvaa ona shto ne e vistina, ona shto se pomisluvashe za Allah vo djahilijjetot, zboruvajkji: ½Shto ni ostana od taa pobeda? Kazhi: ½Seta pobeda, navistina e - Allahova! Vo nivnite dushi go krijat ona shto pred tebe ne go obelodenuvaat. Zboruvaat: ½Da pobedevme ne kje izginevme tuka! Kazhi: ½I da bea vo kukjite svoi smrtta kje gi stigneshe, onie na koi im e zapishano da umrat, na mestata nivni. Za Allah da go ispita ona shto e vo gradite vashi, i da go ochisti ona shto e vo srcata vashi. Allah go znae ona shto go krijat gradite! 155. Onie megju vas koi gi zavrtija plekjite na denot koga se sretnaa dvete vojski - Shejtanot gi natera da padnat zaradi ona shto porano go steknaa. Allah vekje im prosti. Allah e Prostuvach i Blag! 156. O vernici, ne bidete kako nevernicite koi, dodeka brakjata nivni po zemjata patuvaat i bitka bijat, zboruvaat: ½Da bea so nas ne kje umrea i ne kje zaginea. Allah sakashe so toa da gi ozhalosti srcata nivni. Allah ozhivuva i Allah usmrtuva. Allah go gleda ona shto go rabotite! 157. A ako zaginete na Allahoviot pat ili ako umrete, proshkata i milosta Allahova se podobri od ona shto go zbiraat. 158. Ili da zaginete ili da umrete kaj Allah kje se zberete. 159. Samo so milosta Allahova ti si blag kon niv. A da si grub i so tvrdo srce kje pobegnat od tebe, daleku. Prosti im, togash, i baraj proshka za niv, i dogovaraj se so niv vo naredbata. A koga kje reshish - potpri se vrz Allah! Allah, navistina, gi ljubi onie koi se potpiraat vrz Nego! 160. A ako Allah vi pomogne pa, ne kje ve pobedat, a ako On ve ostavi koj, togash, po Nego, kje vi pomogne? Pa, vernicite neka se potpiraat vrz Allah! 161. Na pejgamberot ne mu dolikuva da sokrie neshto. Onoj shto kje sokrie neshto kje go donese na Denot suden. Tamu sekomu kje mu se dade ona shto si go spechalil. I ne kje im se nashteti. 162. Ne se ednakvi onoj koj go zasluzhi zadovolstvoto Allahovo i onoj koj ja predizvika lutinata Allahova. Prestojuvalishteto na ovoj e Djehennemot. E, samo kolku losho svratilishte e toa!

SURA 3. ALI IMRAN

43

163. Kaj Allah ima stepeni. A Allah go gleda ona shto go rabotat! 164. Da, Allah gi daruvashe vernicite: Koga pomegju niv isprati pejgamber od niv da im gi kazhuva ajetite Negovi, da gi ochisti i da gi pouchi vo Knigata, i Mudrosta iako porano bea vo zabluda ochigledna! 165. Koga ve snajde nevolja - kakva shto vie dvojno vozvrativte na neprijatelot - vie rekovte: ½Kako sega ova? Kazhi: ½Toa e od vas samite. Allah, navistina, e Kadar za se! 166. I ona shto ve snajde na denot koga se sretnaa dvete vojski - beshe so odobruvanje Allahovo za da se znaat vernicite, 167. i da se znaat dvolichnite koga im se reche: ½Dojdete! Borete se na Allahoviot pat ili branete se! Rekoa: ½Da znaevme deka kje ima borba kje ve sledevme. Togash, onie se poblisku do neveruvanjeto otkolku do imanot: go zboruvaat so svoite jazici ona shto ne e vo srcata nivni. Allah najdobro go znae ona shto go krijat. 168. Onie koi im zboruvaa na brakjata svoi i koi si sedea: ½Da ne poslushaa ne kje zaginea! Kazhi: ½Ako ste iskreni, togash, odgodete ja od sebesi smrtta. 169. I ne smetajte gi za mrtvi onie koi zaginaa na Allahoviot pat. No, ne! Zhivi se. Kaj Gospodarot nivni se snabdeni, 170. i radosni se so ona shto im go dade Allah od dobrinata Svoja i donesuvaat radosnica za onie koi kje im se prikluchat po niv: Nema da stravuvaat i nema da taguvaat. 171. Donesuvaat radosnica za berikjetot i dobrinata Allahova, i deka Allah, navistina, ne ja smaluva nagradata na vernicite. 172. Ima golema nagrada za onie koi se odzvaa na povikot od Allah i pejgamberot po zadobienite rani, i koi dobro rabotat i koi se bogobojazlivi... za niv ima nagrada golema! 173. na koi im rekoa lugjeto: ½Site lugje, navistina, se sobrale protiv vas i chuvajte se od niv - i ova im go zgolemi imanot i rekoa: ½Allah ni e Dovolen. E, samo kakov Zakrilnik e On! 174. Pa, se opsipaa so berikjetot i dobrinata Allahova; zloto ne gi dopre. Go sledea zadovolstvoto Allahovo. A Allah poseduva dobrina golema. 175. Vas samo Shejtanot ve zaplashuva, navistina, so negovite zashtitnici. Pa, od niv ne plashete se tuku, ako ste vernici, od Mene plashete se! 176. Neka ne te zagrizhuvaat onie koi se stremat da odat vo propast. Vo nishto, navistina, na Allah nema da mu nashtetat. Allah saka da ne im dade nagrada na Ahiret. Za niv ima kazna golema!

SURA 3. ALI IMRAN

44

177. Da, onie koi go kupuvaat neveruvanjeto za veruvanje vo nishto na Allah nema da mu nashtetat. Za niv ima kazna bolna. 178. Onie koi ne veruvaat neka ne mislat deka, navistina, e dobro za niv toa shto im dadovme dolg zhivot. Dolg zhivot Nie im dadovme samo da im go zgolemime grevot, navistina! Za niv ima kazna sramna. 179. Allah nema da gi ostavi vernicite vo taa sostojba vo koja ste vie dodeka On ne go odvoi dobroto od loshoto. Allah ne vi ja obelodenuva Tajnata, tuku Allah odbira, megju pejgamberite, so posak Svoj. I veruvajte, togash, vo Allah i vo pejgamberite Negovi. Ako veruvate i ako se plashite - pa, za vas ima nagrada golema! 180. Neka ne mislat onie koi skrzhavat vo ona shto Allah im dade od dobrinata Svoja deka e toa dobro za niv, tuku toa e losho za niv: Na Denot suden ona vo shto skrzhavat kje im bide za vrat obeseno. Mirazot na nebesata i na Zemjata e - Allahov! A Allah e Izvesten za ona shto go rabotite. 181. A Allah vekje go slushna zborot na oni koi zboruvaa: ½Allah, navistina, e siromashen, a nie sme bogati. Kje go zapisheme ona shto go zboruvaa i ubivanjeto na pejgamberite bespravno, i kje recheme: ½Iskusete ja kaznata ognena! 182. Ete, toa e zaradi ona shto go napravija racete vashi, a Allah, navistina, ne e nepraveden kon robovite! 183. Onie koi zboruvaa: ½Da, Allah ni naredi da ne mu veruvame na nieden pejgamber dodeka ne ni dojde so kurban shto kje go sprzhi ognot. Kazhi: ½I porano, sekako, vi doagjaa pejgamberi i so jasnotii i so ona shto go zboruvate - e, pa, zoshto gi ubivavte ako ste iskreni? 184. Ako te smetaat za lashko - pa, i pejgamberite pred tebe, koi doagjaa so jasnotii i so stranici-sahi i so Kniga prosvetlena, se smetani za lashkovci. 185. Da, sekoj kje ja proba smrtta, i samo na Denot suden kje vi se ispolnat nagradite. Koj kje se oddalechi od ognot a kje vleze vo Djennetot - toj vekje pobedi; zhivotot na ovoj svet e samo lazhno uzhivanje. 186. Da, kje bidete staveni vo iskushenie i so imotite vashi i so zhivotite vashi, i kje se naslushate so mnogu navredi vrz nekoi od onie pred vas na koi im e dadena Knigata. A ako ste, pak, trpelivi i bogobojazlivi pa, toa, tokmu, e edna od golemite raboti. 187. I koga Allah go prifati Dogovorot od onie na koi im e dadena Knigata: ½Vie kje im go objasnite na lugjeto i nema da go kriete - i onie go

SURA 3. ALI IMRAN

45

zanemarija i go prodadoa za mala vrednost. E, samo kolku e losho ona shto go posluvaat! 188. I ne misli nikako deka onie koi se raduvaat so dadenoto im i koi sakaat da im se zablagodari za nesrabotenoto i ne smetaj gi... deka kje bidat spaseni od kaznata. Za niv ima kazna bolna! 189. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! Allah e Kadar za se! 190. Vo sozdavanjeto na nebesata i Zemjata i vo promenata na denot i nokjta za nadarenite so razum, navistina, ima znamenija, 191. za onie koi go spomenuvaat Allaha i stoejkji i sedejkji i lezhejkji i koi razmisluvaat za sozdavanjeto na nebesata i na Zemjata: ½Gospopdare nash, ti ova ne go sozdade zaludno. Vozvishen si Ti, sochuvaj ne od kaznata ognena! 192. Gospodare nash, onoj shto kje go frlish vo ognot, navistina, si go ponizhil. Za zulumkjarite nema poddrzhnici. 193. Gospodare nash, nie, sekako, chuvme eden povikuvach shto povikuvashe vo iman: 'Veruvajte vo Gospodarot vash!' Nie veruvame, Gospodare nash, prosti ni gi grevovite i zanemari gi propustite nashi i odredi da umreme zaedno so dobrite! 194. Gospodare nash, daj ni go ona shto im go veti na pejgamberite Tvoi. Ne ponizhuvaj ne na Denot suden. Ti, navistina, vetuvanjeto ne go zanemaruvash! 195. I Gospodarot nivni, togash, im vozvrati na molbata nivna: ½Ne kje go ponishtam, navistina, deloto na onoj koj kje go napravi od vas, bilo mashko ili zhensko, zashto vie ste ednizadrugi. A onie koi se iselija i koi bea progoneti od ognishtata svoi, i koi bea maltretirani na Mojot Pat i koi se borea i koi ginea kje im gi prostam grevovite nivni i kje gi vovedam vo bavchite djennetski niz koi reki techat. Nagradata e Allahova! A kaj Allah nagradata e najubava! 196. I nikako neka ne te izmami patuvanjeto po zemjata na onie koi ne veruvaat! 197. Malku zadovolstvo, a potoa prestojuvalishteto nivno e - Djehennemot. E, samo kolku losho pribezhishte e toa! 198. No, bogobojazlivite, od Gospodarot nivni, gi chekaat bavchi djennetski niz koi reki techat; vo niv za navek kje ostanat, i takva e, ete, pochivkata kaj Allah. A ona shto e dobro kaj Allah najdobro e za dobrochinitelite! 199. Megju sledbenicite na Knigata ima koi veruvaat i vo Allah i vo ona shto vam vi se objavuva i vo ona shto im e objaveno, i koi se plashat od

SURA 3. ALI IMRAN

46

Allah i koi ne gi prodavaat zborovite Allahovi za bezvredno. Nagradata nivna e kaj Gospodarot nivni. Allah, navistina, e Brz Presmetuvach! 200. O vernici, bidete trpelivi i izdrzhlivi, drzhete se cvrsto i plashete se od Allah za da bidete spaseni!

Sura 4 En-Nisa (Zheni)
Objaveno vo Medina 176 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O lugje, plashete se od Gospodarot vash koj ve sozdade od eden chovek. Od nego sozdade zhena. I od niv rasea i mazhi i zheni mnogu. Plashete se od Allah, so Chie ime se povikuvate, i megju rodninite. Allah, navistina, bdee vrz vas! 2. Dajte go na jetimite imotot nivni, i ne zamenuvajte go dobroto so loshoto, i ne troshete go imotot nivni so imotot vash. Toa, sekako, e golem grev. 3. A ako se plashite deka nema da bidete pravedni kon jetimite zheni, togash, venchavajte gi onie zheni koi vi se dozvoleni: po dve, po tri, po chetiri. A ako, pak, se plashite deka nema da bidete pravedni, togash, dosta vi e edna; ili so onie koi vi se dadeni vo sopstvenost. Ete, taka kje bidete najdaleku od nepravdata. 4. I dajte im gi na soprugite od se srce nivnite venchani podaroci, a, ako pak, onie vi podarat neshto od toa, troshete go na najdobar nachin i so uzhivanje. 5. I ne davajte go imotot vash na bezumnite, koi Allah vi gi dade da upravuvate so niv, a imotot nivni za nivna ishrana i obleka troshete go, i zboruvajte im uchtivo! 6. I proveruvajte gi jetimite se dodeka ne stasaat za brak, i koga kje usetite deka se zreli, togash, predajte im go imotot nivni. I ne troshete go rasipnichki i brzo dodeka ne porasnat. Koj e bogat - neka se vozdrzhi, a koj e siromashen - neka troshi skromno. Koga kje im go predadete imotot nivni, pobarajte prisustvo na svedoci. Dovolno e polaganjeto smetka kaj Allah!

47

SURA 4. EN-NISA

48

7. Na mazhite im pripagja del od ona shto go ostavile roditelite i blizhnite, i na zhenite im pripagja del od ona shto go ostavile roditelite i blizhnite, bilo da e mnogu bilo da e malku: delot propishan! 8. A ako se prisutni pri raspodelbata od potesnata familija, jetimi i siromashni, nim, od imotot, podarete im, i zboruvajte im ubavi zborovi. 9. A ako onie, pak, ostavat zad sebe potomstvo bez zashtita neka se plashat. I neka se bojazlivi od Allah i neka zboruvaat vistina. 10. Onie koi go jadat imotot na jetimite bespravno, navistina, frlaat ogan vo stomacite svoi; naskoro kje se przhat vo ognot Seir. 11. Ete, Allah vi ostava vo vasiet, shto se odnesuva do vashite deca, da im ostavite: na mashkoto del kolku od dve zhenski. A ako, pak, bidat zhenski povekje od dve nim im pripagjaat dve tretini od ona shto go ostavil a ako e edno mu pripagja polovina. A na roditelite, za sekoj poedinechno, shestina od ona shto go ostavil ako ima dete, a ako nema dete, vo sluchaj da go nasleduvaat roditelite, na majkata i pripagja edna tretina. A ako ima brakja - na majkata i sleduva shestina. Ova e po vasietot i podmiruvanjeto na dolgot. Vie ne znaete koi vi se poblisku, vo pogled na korist, roditelite vashi ili sinovite vashi. Toa e naredba od Allah. Allah, navistina, e Znalec i Mudar! 12. I vam vi pripagja polovina od ona shto go ostavaat zhenite vashi ako nemaat dete, a ako imaat dete, vam vi pripagja chetvrtina od ona shto go ostavaat po napraveniot vasiet so koj se odreduva ili po podmiruvanjeto na dolgot. A nim im pripagja chetvrtina od ona shto kje go ostavite ako nemate dete, a ako imate dete, nim im pripagja osmina od ona shto kje go ostavite po napraveniot vasiet so koj se odreduva ili po podmiruvanjeto na dolgot. A ako mazhot i zhenata nema komu da ostavat, od nagorna ili nadolna loza, a imaat brat ili sestra - na sekoj od ovie mu pripagja po edna shestina, a ako gi ima povekje, togash, site zaedno uchestvuvaat vo tretina po napraveniot vasiet ili po podmiruvanjeto na dolgot bez da bide nekoj oshteten. Vasietot e od Allah. Allah e Znalec i Blag! 13. Ete, toa se granicite Allahovi. Onoj koj e poslushen na Allah i na pejgamberot Negov kje vleze vo djennetskite bavchi niz koi reki techat. Vo niv za navek kje ostane. Ete, toa e pobeda golema! 14. A onoj koj e neposlushen na Allah i na pejgamberot Negov, koj gi preminuva granicite Negovi, kje vleze vo ognot. I vo nego za navek kje ostane. Za nego ima kazna sramna. 15. Koga nekoja od zhenite vashi kje napravi preljuba pobarajte chetiri

SURA 4. EN-NISA

49

svedoci protiv niv, a ako, pak, ovie posvedochat, togash, zadrzhete gi vo domovite dodeka ne gi stigne smrtta ili dodeka Allah ne im otvori pat. 16. A ako, pak, dvajcata toa go napravat, od vas, togash, prekorete gi, a ako se pokajat i ako se popravat, togash, pominete preku toa! Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 17. Da, prostuvanjeto kaj Allah, navistina, e za onie koi kje napravat losho od neznaenje i koi potoa vednash kje se pokajat - taka, nim Allah kje im prosti. A Allah e Znalec i Mudar! 18. Prostuvanjeto ne e za onie koi rabotat loshi dela. Koga nekomu od niv kje mu se priblizhi smrtta, kje reche: ½Jas, navistina, sega se kajam. Ne e, tokmu, ni za onie koi kje umrat kako nevernici. Za niv Nie podgotvivme kazna bolna! 19. O vernici, ne vi e dozvoleno da gi nasleduvate zhenite sprotivno na nivnata volja. I ne nanesuvajte im shteta za da grabnete del od ona shto im go podarivte osven ako ne napravat ochigledno sramno delo. I uchtivo odnesuvajte se kon niv. A ako, pak, imate nekakov prezir kon niv mozhebi vo ona shto gi prezirate Allah kje vi dade dobro golemo. 20. A ako sakate da ja zamenite zhenata so druga zhena i ako nejze i dadovte mnogu bogatstvo od toa nishto ne zemajte. Zarem toa nasilno kje i go odzemete. Toa, ochigledno, e grev! 21. I kako kje im go odzemete koga bevte otvoreni ednisodrugi i koga onie od vas dobija cvrst dogovor za brak. 22. I ne venchavajte gi zhenite koi gi venchavaa vashite babovci. Ona shto beshe - vekje pomina. Toa e sramno delo, gnasota i losh pat, navistina! 23. Zabraneti vi se da stapite vo brak: majkite vashi, i kjerkite vashi, i sestrite vashi, i sestrite na babovcite vashi, i sestrite na majkite vashi, i kjerkite na brat vi i sestra vi, i majkite vashi koi ve doeja, i sestrite vashi po mleko, i majkite od zhenite vashi, i pastorkite, koi se pod vasha zakrila od zhenite vashi ako so ovie imavte brachen odnos, no ako so niv ste nemale brachen odnos, nemate grev. Zabraneto vi e da stapite vo brak i so zhenite na vashite rodeni sinovi i so dve sestri istovremeno. Ona shto beshe - pomina. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 24. i mazhenite zheni, osven onie za koi kje steknete sopstvenost preku zarobenishtvo; toa e pravilo Allahovo za vas! A ostanatite vi se dozvoleni dokolku posakuvate, od imotot vash, venchani podaroci da im podarite, a ne samo blud da napravite. A zhenite vashi, so koi uzhivavte, pa dajte im ja, spored propishanoto, nagradata nivna. I, dokolku se

SURA 4. EN-NISA

50

spogodite po obvrskata, ne vi e grev da se zadovolite. Allah, navistina, e Znalec i Mudar! 25. A onoj megju vas koj ne mozhe, zaradi podarokot, da vencha nemazhena zhena, vernichka, togash, neka se vencha so vernichka od onie devojki koi se preku zarobenishtvo vo vasha sopstvenost - a Allah najdobro go znae vashiot iman - bidejkji vie ste edniodrugi. Venchavajte gi, togash, so odobruvanje od nivnite sopstvenici i dajte im gi podarocite nivni uchtivo kako na chestiti zheni koi ne pravat preljuba i koi ne zemaat prijateli skrishno. A ako, pak, ovie pravat preljuba, kako mazheni, im pripagja polovina od kaznata predvidena za mazhenite zheni. Ete, toa e za onoj od vas koj se plashi od preljuba. No, za vas e podobro da se strpite. Allah e Prostuvach i Somilosen! 26. Allah posakuva da vi objasni i da ve upati po patishtata po koi odea onie pred vas, i da vi prosti. Allah e Znalec i Mudar! 27. Allah posakuva da vi prosti, a onie koi se poveduvaat po strastite, posakuvaat da ve turnat niz strmnina golema. 28. Allah posakuva da vi olesni, a chovekot e sozdaden slabichok. 29. O vernici, ne troshete go ednisodrugi imotot vash na nedozvolen nachin. Trgovijata, ako ednisodrugi se dogovorite, ne vi e zabraneta. I ednisodrugi ne ubivajte se. Allah, navistina, kon vas e Somilosen! 30. A na onoj shto kje go napravi toa nasilno i nepravedno Nie kje go frlime vo ognot. Ete, toa za Allah e mnogu lesno! 31. Ako gi izbegnuvate golemite grevovi, koi vi se zabraneti, Nie kje vi gi prostime malite grevovi, i kje ve vovedeme niz blagoroden vlez. 32. I ne tezhnejte kon ona so shto Allah ve odlikuva edninadrugi. Na mazhite im pripagja del od ona shto go spechalija, a i na zhenite im pripagja del od ona shto go spechalija. Barajte od Allah za da vi dade del od dobrinata Svoja. Allah, navistina, znae se! 33. I Nie za sekogo ostavivme naslednici na ona shto kje go ostavat roditelite i blizhnite. A onie so koi skluchi dogovor - dajte im go delot nivni. Allah, navistina, e Svedok za se! 34. Mazhite se pojaki od zhenite spored ona shto Allah gi odlikuva edninadrugi i spored imotot svoj koj go troshat. Pa, dobri zheni se onie koi se pobozhni i koi se chuvari, vo skrishnosta, na ona shto treba da se chuva, i vo shto Allah gi chuva. A za onie za koi se plashite deka nema da bidat poslushni - posovetuvajte gi, odvojte gi vo postelata i udrete gi! A ako, pak, vi se poslushni ne barajte nachin zlo da im nanesite. Allah, navistina, e Vozvishen i Golem!

SURA 4. EN-NISA

51

35. A ako se plashite deka i dvajcata kje se razvedat, togash, pobarajte pomiritel od negovoto semejstvo i pomiritel od nejzinoto semejstvo: a ako dvajcata posakuvaat da se pomirat - ta, Allah kje gi pomiri. Allah, navistina, e Znalec i Izvesten! 36. I obozhavajte go Allaha i nishto nemojte da Mu zdruzhuvate, i kon roditelite, i kon blizhnite, i kon jetimite, i kon siromashnite, i kon sosedite bliski i sosedite dalechni, i kon patnicite, i kon onie koi so posredstvo na zarobenishtvo gi poseduvate - odnesuvajte se dobro. Allah, navistina, ne gi ljubi onie koi se nadueni i gordelivi! 37. Onie koi se skrzhavci i koi im nareduvaat na lugjeto skrzhavost i koi go krijat ona shto im go dade Allah od dobrinata Svoja. A za nevernicite Nie podgotvivme kazna sramna, 38. i onie koi go delat imotot svoj vo ochigled na lugjeto i koi ne veruvaat ni vo Allah ni vo Denot ahiretski. Onoj koj Shejtanot go ima za drugar, navistina, kolku losh drugar ima! 39. A shto kje im bide ako veruvaat vo Allah i vo Denot ahiretski i ako delat od nafakata shto Allah im ja dade? Allah za niv znae se! 40. Allah nikomu nema da napravi nepravda ni kolku troshka. A ako napravi dobro Allah kje mu go udvoi i od Sebe kje mu dade nagrada golema. 41. Kako, togash, koga kje doneseme od sekoja zaednica po eden svedok, a tebe kje te doneseme kako svedok protiv niv! 42. Na Denot toj, onie koi ne veruvaa i koi ne bea poslushni na pejgamberot, povekje bi posakale da gi pokrie zemjata. Od Allah ne kje mozhat da sokrijat nitu eden zbor. 43. O vernici, ne pristapuvajte vo namaz vo pijana sostojba se dodeka ne znaete shto zboruvate, nitu djunubi dodeka ne se izbanjate, osven ako ste na pat. A ako ste bolni i ako ste na pat, ili nekoj izvrshi nuzhda ili pak se sostanete so zhenite, a ne najdete voda, togash, zemete tejemmum so chista prashliva zemja. So nea, so isprashenite race, doprete gi licata vashi i racete vashi. Allah, navistina, e Pomiluvach i Somilosen! 44. Ne gi gledash li onie na koi im e daden del od Knigata kako rabotat so bespakjeto: posakuvaat da skrshnete od praviot pat. 45. Allah najdobro gi znae neprijatelite vashi. Allah e Dovolen Zashtitnik i Dovolen Poddrzhnik! 46. Od Evreite ima koi go odzemaat vistinskoto znachenje na zborot i zboruvaat: ½Chuvme ama ne sme poslushni ili: ½Chuj ama nikoj neka

SURA 4. EN-NISA

52

ne te chue ili: ½Daj ni prednost, prevrtuvajkji so jazicite svoi i napagjajkji ja verata. A koga tie bi rekle: ½Slushnavme i poslushni sme i: ½Chuj, i pogledni ne! kje beshe toa, togash, podobro za niv, i poispravno. No, Allah gi prokolni zaradi neverstvoto nivno. Megju niv veruvaat samo malkumina. 47. O vie, na koi vi e dadena Knigata, veruvajte vo ona shto Nie go objavivme, shto e Potvrda za ona shto vekje e pri vas, pred Nie da gi izbrisheme licata i ne im dademe izgled kako shto e zadnata strana ili pred da gi prokolnime onaka kako shto gi prokolnivme pretstavnicite na Sabota. Naredbata Allahova e delotvorna! 48. Allah, navistina, nema da prosti da Mu se zdruzhuva zdruzhenik, a se, osven ova, prostuva komu saka. A onoj koj Mu zdruzhuva na Allah zdruzhenik, toj, lazhejkji, pravi golem grev. 49. Ne gi gledash li onie koi gi chistat svoite dushi? No, ne! Allah chisti kogo saka. I nim ne kje im se napravi shteta ni kolku golushka urmina. 50. Gledaj kako frlaat laga vrz Allah. Ova e dovolno za da se napravi jasen grev! 51. Ne gi gledash li onie na koi im e daden del od Knigata kako veruvaat i vo volshebnishtvo i vo Tagut, i koi zboruvaat za nevernicite: ½Ovie se poispravni od onie koi veruvaat ispravno. 52. Tie se onie koi Allah gi prokolni: a na onoj shto kje go prokolni Allah - toj nikogash ne kje najde poddrzhnik! 53. Ili koga onie bi im dale udel vo vlasta, togash, ni najmalku nema da davaat na lugjeto, 54. ili im zaviduvaat na lugjeto za ona shto im go dade Allah od dobrinata Svoja. I na semejstvoto Ibrahimovo Nie mu dadovme i Kniga i Mudrost i vlast golema! 55. Pa, od niv imashe i koi veruvaa vo toa i od niv imashe koi odvrakjaa od toa. Djehennemot Seir e dovolen za niv! 56. Na onie koi, navistina, ne veruvaat vo ajetite Nashi kje gi frlime vo ognot, sigurno: Koga kozhite nivni kje se ispechat Nie kje gi zamenime so drugi kozhi za da ja iskusat kaznata. Allah, sekako, e Silen i Mudar! 57. Na onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela Nie kje gi vovedeme vo bavchite djennetski niz koi reki techat; vo niv za navek kje ostanat, i za niv vo Djennetot ima chisti zheni, i Nie kje gi vovedeme vo senka ladna.

SURA 4. EN-NISA

53

58. Allah, navistina, vi nareduva da im gi dadete na lugjeto amanetite nivni, i koga kje sudite megju lugjeto da sudite pravedno. Sovetot so koj ve sovetuva Allah, sekako, e najdobriot. Allah, navistina, e Slushach i Gledach! 59. O vernici, bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot i na onie megju vas koi vi se pretpostaveni. Ako ne se soglasuvate vo neshto, dokolku veruvate vo Allah i vo Denot ahiretski, togash, obratete se do Allah i do pejgamberot. Ete, toa e najdobroto objasnuvanje! 60. Ne gi gledash li onie koi mislat deka veruvaat vo ona shto ti se objavuva i vo ona shto beshe pred tebe objaveno; posakuvaat da im se sudi pred Tagut a vekje im beshe naredeno da ne veruvaat vo nego. Shejtanot saka da gi talne vo bespakje dalechno. 61. I koga kje im se kazhe: ½Dojdete kon ona shto go objavi Allah i kon pejgamberot - kje gi vidish dvolichnite kako sosema odvrakjaat od tebe! 62. Pa, kako kje bide koga kje im se sluchi nesrekja zaradi ona shto go napravija racete nivni? Potoa kje ti dojdat, kolnejkji se vo Allah: ½Nie samo sakame da napravime dobro i da ima razbiranje. 63. Onie za koi Allah znae shto ima vo srcata nivni. Ne obrnuvaj im, togash, vnimanie, posovetuvaj gi i kazhi prodorni zborovi! 64. Nie isprativme pejgamber samo da mu se bide poslushen so odobrenieto Allahovo. A onie koi napravija zulum za sebesi da dojdat kaj tebe i da pobaraat, navistina, proshka od Allah i za niv pejgamberot da pobara proshka - kje vidat deka Allah e Prostuvach i Somilosen! 65. No, ne! Se kolnam vo Gospodarot tvoj! Onie ne kje veruvaat se dodeka ne te imenuvaat za sudija za ona za shto se raspravaat ednisodrugi, se dodeka, potoa, ne usetat vo dushite svoi - za ona za shto kje im presudish - tesnotija, i se dodeka potpolno ne se predadat. 66. A Nie da im propishavme: ½Ubivajte se! ili: ½Isteruvajte se od ognishtata vashi - toa kje go napravea samo mal broj od niv. A da postapea spored ona so shto se sovetuvaa kje beshe podobro za niv i kje bea pocvrsti vo verata, 67. togash kje im dadevme, od Nasha strana, nagrada golema, 68. i Nie kje gi nasochevme po patot vistinski! 69. Na Allah i na pejgamberot poslushnite kje bidat so onie koi Allah gi daruva so dobrinata Svoja: pejgamberite, iskrenite, shehidite i dobrite. E, samo kolku dobri drugari se tie!

SURA 4. EN-NISA

54

70. Ete, toa e dobrinata Allahova; dovolno e shto Allah znae! 71. O vernici, ne napushtajte gi pretpazlivostite vashi, trgnete vo mali druzhini ili trgnete vo golemi druzhini! 72. Od vas ima, navistina, i takvi koi kje se otkazhat i koi, ako vi se sluchi nesrekja, velat: ½Allah me daruva so Negovata blagodat so toa shto ne bev so niv prisuten, 73. a, ako, pak, vi se sluchi da pobedete, so dobrinata Allahova, kje rechat, sosem sigurno, kako da nemashe nikakva ljubov megju vas i megju Nego: ½Kakva shteta, pa, da bev so niv kje imav dobivka golema! 74. Pa, neka se borat na Allahoviot pat onie koi go prodavaat ovoj svet za Ahiret. A na onoj koj se bori na Allahoviot pat, bilo da zagine bilo da pobedi, Nie kje mu dademe nagrada golema! 75. I shto vi e pa ne se borite na Allahoviot pat za potlachenite: mazhite, zhenite i decata koi zboruvaat: ½Gospodare nash, izvadi ne od ovaa naselba chii zhiteli se nasilnici; pomogni ni Tvojot udel da ni bide zashtitnik, i pomogni ni Tvojot udel da ni bide poddrzhnik! 76. Onie koi veruvaat se borat na Allahoviot pat, a onie koi ne veruvaat, se borat na shejtanoviot pat. Borete se, togash, protiv prijatelite shejtanski. Spletkata na Shejtanot, navistina, e slaba! 77. Zarem ne gi vide onie na koi im e recheno: ½Zaprete gi racete, namaz izvrshuvajte i zekat davajte! I bidejkji im beshe propishana borbata, edna druzhina megju niv se zastrashuvashe od lugjeto, kako shto e zastrashuvanjeto od Allah, ili nekoe zastrashuvanje ushte posilno, velejkji: ½Gospodare nash, zoshto ni propisha borba? Da ne poshtedeshe do edno vreme blisko? Kazhi: ½Uzhivanjeto na ovoj svet e malo. Za bogobojazliviot... ta, Ahiret e podobar. Nema da vi se nashteti ni kolku troshka. 78. I kade bilo da se najdete... ta, smrtta kje ve stigne. Pa, bilo da ste i vo kuli visoki. A ako gi snajde dobro zboruvaat: ½Ova e od Allah, a ako, pak, gi snajde zlo, zboruvaat: ½Ova e od tebe Kazhi: ½Se e od Allah. No, shto e so onie lugje? Ni malku ne razbiraat od govorot? 79. Sekoe dobro shto kje ti se sluchi - ta, od Allah e, a za sekoe zlo shto kje ti se sluchi - ta, od tebe e. Nie za lugjeto pejgamber isprativme. Dovolno e shto Allah e Svedok! 80. Onoj koj e poslushen na pejgamberot toj e poslushen i na Allah. A onoj koj gi vrti plekjite - ta, Nie ne te isprativme kako nivni chuvar!

SURA 4. EN-NISA

55

81. Onie zboruvaat: ½Poslushnost! I koga te napushtija edna druzhina megju niv, togash, nokje, zamisluvaat neshto drugo. A Allah go pishuva ona shto go zboruvash vo son. Izbegnuvaj gi! Potpri se vrz Allah! Allah e Dovolen Zakrilnik! 82. Zoshto onie ne razmisluvaat za Kur'anot? Da beshe toj od nekoj drug, a ne od Allah, vo nego kje najdevte sigurno nesoglasija golemi. 83. A koga kje im dojde nekoja vest za bezbednosta ili za zagrizhenosta ja razglasuvaat. A ako ja prenesat na pejgamberot ili na onie megju niv, koi nareduvaat, bi go znaele onie megju niv ona shto bi mozhele da go znaat. A dobrinata i milosta Allahova da ne e kon vas, osven mal broj, kje go sledevte Shejtanot. 84. Pa, bori se na Allahoviot pat - odgovornosta tvoja e samo tvoja - i pottiknuvaj gi vernicite. Samo Allah mozhe da ja dopre silata na onie koi ne veruvaat. Silata i kaznata Allahova se najjaki! 85. Na onoj koj se zalaga za dobro posreduvanje mu pripagja eden del od toa, a na onoj koj se zalaga za zlo posreduvanje mu pripagja del od odgovornosta za toa. Allah bdee nad se! 86. A koga kje bidete pozdraveni, otpozdravete i vie so pozdrav ushte podobar ili vozvratete go istiot. Allah, navistina, kje presudi za se! 87. Allah, nema drug bog osven Nego! Na Denot suden, vo koj nema somnenie, On kje ve zbere. A koj ima od Allahovite zborovi poiskreni!? 88. Shto vi e pa da se oddelite vo dve druzhini vo vrska so dvolichnite? A Allah gi potisna zaradi ona shto go spechalija. Posakuvate li da go upatite onoj kogo Allah go ostavi vo zabluda? A onoj kogo Allah go ostava vo zabluda nikogash ne mozhe da go najde patot! 89. Onie bi sakale vie da bidete nevernici kako shto onie se nevernici: da bidete ednakvi. Pa, niv ne zemajte gi za zashtitnici se dodeka ne se iselat na Allahoviot pat. A ako gi svrtat plekjite - togash, pofakjajte gi i ubivajte gi kade bilo da gi najdete. Od niv ne zemajte ni zashtitnik ni poddrzhnik! 90. osven onie koi kje se sokrijat kaj pleme pomegju koe i vas ima dogovor, ili koi vam kje vi dojdat a ne si dozvoluvaat nivnite srca da se borat protiv vas ili, pak, da se borat protiv lugjeto svoi. A Allah da saka mokjta nivna kje ja upravi protiv vas i onie, togash, kje se borat protiv vas. Pa, ako ne ve zadiraat i ako ne se borat protiv vas - i vi ponudat mir, Allah ne vi dade za pravo da bidete protiv niv. 91. Vie kje naogjate i drugi koi posakuvaat da bidat bezbedni kaj vas i kaj lugjeto nivni. Sekojpat koga kje se povikaat kon spletka ... ta, prifakjaat.

SURA 4. EN-NISA

56

Pa, ako ve zadiraat, i ako ne vi nudat mir i ako ne gi spushtat racete, togash, pofakjajte gi i ubivajte gi kade bilo da gi stignete. Shto se odnesuva do niv, Allah vi dozvoluva protiv niv jasna vlast. 92. Vernik ne mozhe da ubie vernik osven po greshka. Onoj koj kje ubie vernik pogreshno, togash, treba da oslobodi eden rob vernik i da dade krvnina na chlenovite od negovoto semejstvo osven ako ne vi se smiluvaat. A ako e od onoj narod koj vi e neprijatel a e vernik treba da se oslobodi rob vernik. A ako e od onoj narod megju kogo i vas ima primirje neka dade krvnina na chlenovite od semejstvoto negovo i neka oslobodi rob vernik. Pa, ako ne najde, neka posti dva meseca, edenzadrug, barajkji proshka od Allah. A Allah e Znalec i Mudar! 93. A onoj koje kje ubie vernik namerno, togash, kaznata negova e Djehennemot. Vo nego za navek kje ostane. Allah vrz nego kje go razlee gnevot Svoj, kje go prokolni i kje mu podgotvi kazna golema. 94. O vernici, koga kje trgnete na Allahoviot pat mislete dobro, i na onoj koj kje vi upati pozdrav, ne velete mu: ½Ti ne si vernik! Gi barate li dobrata od zhivotot na ovoj svet? Pa, kaj Allah ima bogatstvo golemo. I vie porano bevte kako niv pa Allah vi dade prednost. I mislete dobro! Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 95. Ne se ednakvi vernicite koi ostanuvaat doma - osven nesposobnite - i onie koie se borat na Allahoviot pat i so imotot svoj i so zhivotot svoj. Onie koi se borat na Allahoviot pat, i so imotot svoj i so zhivotot svoj, Allah gi odlikuva so eden stepen nad onie koi ostanuvaat doma. Allah na site im veti nagrada. Allah gi odlikuva so nagrada golema onie koi se borat nad onie koi ostanuvaat doma; 96. so stepenite Negovi, proshka i milost. Allah e Prostuvach i Somilosen! 97. Na onie koi kje si nanesat zlo za sebesi, melekite koga kje im gi zemaat dushite, kje im rechat: ½Shto beshe so vas? Kje rechat: ½Bevme potchineti na zemjava. Kje rechat: ½Ne beshe li zemjava Allahova shiroka da ne mozhete da se iselite? Pa, Djehennemot e prestojuvalishteto nivno. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 98. Osven za nemokjnite mazhi, za zhenite, za decata koi ne mozhat da se snajdat i koi ne mozhat da se upravat po patot. 99. Nim Allah, ima nadezh, da im prosti. Allah e i Pomiluvach i Prostuvach! 100. Onoj koj kje se iseli na Allahoviot pat na zemjata kje najde mnogu mesta i prostor. A onoj koj kje izleze od svojot dom, iseluvajkji se kon Allah i pejgamberot Negov i kogo kje go zatekne smrtta, nagradata negova e - Allahova. A Allah e Prostuvach i Somilosen!

SURA 4. EN-NISA

57

101. A koga kje krenete na pat po zemjata, kje nemate grev da go skratite namazot. I ako se plashite deka nevernicite, kje vi napravat spletka. Nevernicite se, navistina, vashi ochigledni neprijateli! 102. A koga kje se najdesh megju niv i koga kje izvrshuvash namaz so niv, edna druzhina od niv neka klanja namaz so tebe, i neka go zeme oruzhjeto svoe. Koga kje pagjate na sedjde, togash, neka onie bidat zad vas, i neka dojde druga druzhina koja ne izvrshila namaz i neka izvrshi zaedno so tebe, i neka go zeme oruzhjeto i neka vnimava zashto nevernicite bi sakale vie da ne vnimavate na oruzhjeto vashe i na tovarot vash pa da navalat vrz vas vo eden zamav. Nemate grev ako ste sprecheni od dozhd, ili ako ste bolni, da go polozhite oruzhjeto vashe, no, sepak, bidete vnimatelni! Allah, navistina, na nevernicite im podgotvi kazna sramna! 103. A koga kje zavrshite so namazot, togash, spomenuvajte Go Allaha i stoejkji i sedejkji i lezhejkji. A koga ste bezbedni, togash, navistina, namaz izvrshuvajte. Namazot za vernicite, sekako, e propishan vo vreme odredeno. 104. I vo potragata na neprijatelite ne malaksajte! Ako, spored toa, vie podnesuvate bol... pa i tie, navistina, podnesuvaat bol, onaka kako shto i vie podnesuvate. Vie od Allah se nadevate na ona shto tie ne se nadevaat. Allah, sekako, e Znalec i Mudar! 105. Nie, navistina, ti objavivme Kniga so vistina za da sudish megju lugjeto so ona shto Allah ti go obelodeni... I nemoj da bidesh optovaren so predavnicite! 106. I baraj proshka od Allah. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 107. I ne raspravaj za onie koi samite sebesi se izneverija! Allah, navistina, ne go ljubi iznevernikot i greshnikot! 108. Baraat da se skrijat od lugjeto, a ne baraat da se skrijat od Allah, i On, tokmu, e so niv i koga drdorat zborovi so koi On ne e zadovolen. Allah go opfakja ona shto go rabotat! 109. Ete, vie ste tie koi razgovarate so niv za ovoj svet, no pred Allah, na Denot suden, koj kje razgovara so niv? Ili koj kje bide zakrilnikot nivni? 110. Onoj koj sraboti zlo ili koj sebesi si nashteti, potoa pobara proshka od Allah - kje go najde Allaha Prostuvach i Somilosen! 111. Onoj koj kje spechali grev, navistina, kje go spechali za sebesi. Allah, sekako, e Znalec i Mudar!

SURA 4. EN-NISA

58

112. A onoj koj kje spechali propust ili grev pa go pripishe na onoj koj ne e kriv, jasno, kje ponese i kletva i grev. 113. A da ne beshe dobrinata Allahova kon tebe i milosta Negova edna druzhina od niv imashe namera da te natera vo zabluda, no onie samite sebesi vo zabluda se nateraa, i vo nishto ne ti nashtetija. Allah ti objavi i Kniga i Mudrost, i te pouchi so ona shto ne go znaeshe. Dobrinata Allahova kon tebe, navistina, e golema! 114. Nema nikakvo dobro vo sostanocite nivni tajni osven onoj koj nareduva sadaka ili javno dobro ili sloga megju lugjeto. A na onoj koj ova go raboti zaradi zadovolstvata Allahovi Nie kje mu dademe nagrada golema! 115. Onoj koj kje se odvoi od pejgamberot, bidejkji mu beshe objasnet Patokazot, i koj kje sledi drug pat od onoj na vernicite, Nie kje go svrtime onaka kako shto se vrti toj: kje go frlime vo Djehennemot. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 116. Allah, navistina, nema da prosti da mu se pripishe zdruzhenik, a kje prosti, komu saka, se drugo osven toa... Onoj koj mu pripishuva zdruzhenik na Allah vekje padnal vo bespakje dalechno. 117. Onie povikuvaat osven Nego: se povikuvaat na zheni kipovi, se povikuvaat samo na Shejtanot neposlushen: 118. Allah nego go prokolni. Reche: ½Kje im go odzemam, sigurno od robovite Tvoi, delot propishan. 119. I sosem sigurno kje gi skrshnuvam, i sosem sigurno kje im donesuvam lazhni nadezhi, i sosem sigurno kje im nareduvam, i sosem sigurno kje mu gi sechat ushite na dobitokot, i sosem sigurno kje im nareduvam pa kje go menuvaat tvorenjeto Allahovo. A onoj koj kje go zeme Shejtanot za prijatel, a ne Allah, kje se nurne vo propast ochigledna. 120. On im nudi vetuvanja i gi izneveruva. A Shejtanot vetuva samo izmama. 121. Prebivalishteto nivno e - Djehennemot. I od nego ne kje mozhat da se spasat. 122. Na onie koi veruvaat i koi pravat dobri dela Nie kje gi vovedeme vo bavchi djennetski niz koi reki techat; vo niv za navek kje ostanat. Vetuvanjeto Allahovo e - vistinsko vetuvanje. A koi se poiskreni zborovi od Allahovite!? 123. Toa ne zavisi ni od zhelbite vashi ni od od zhelbite na Sledbenicite na Knigata. Koj kje napravi zlo kje se kazni i ne kje najde, osven Allah, ni zashtitnik ni poddrzhnik.

SURA 4. EN-NISA

59

124. I onoj koj kje napravi dobro delo, vernik: mashko ili zhensko... onakvite kje vlezat vo Djennetot i ne kje im se nanese zlo ni kolku golushka od urma. 125. A koj ima podobra vera od onoj koj go predava liceto na Allah, a dobrochinitel e? Ja sledi chistata vera Ibrahimova. A Allah Ibrahima go prifati za prijatel! 126. I se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! A Allah opfakja se! 127. I onie baraat od tebe reshenija vo vrska so zhenite. Kazhi: ½Allah vi donesuva reshenie za niv - i ona shto vi e kazhuvano vo Knigata - i za zhenite jetimi na koi vie ne im go davate ona shto e propishano, a vie sakate da skluchite brak, i za nejakite deca - i kon jetimite da bidete pravedni. I za sekoe dobro koe kje go spechalite - pa, Allah, navistina, go znae toa! 128. Ako nekoja zhena se plashi od bezverieto na nejziniot mazh ili od ramnodushnosta - togash, nemaat grev da se skluchi dogovor megju niv; dogovorot e najdobar, zashto dushite se nakloneti kon lakomost. Ako pravite dobro i ako se plashite - Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 129. I kolku da sakate vie nikogash ne kje mozhete pravedno da se odnesuvate kon zhenite vashi. Kon nikakva naklonetost, togash, ne ponesuvajte se, edna od niv vo neizvesnost da ja ostavite. A, ako se dogovorite i ako se plashite, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 130. Ako dvajcata se razdelat, Allah od darezhlivosta Svoja, kje im dade vo izobilie. Allah e Neizmeren i Mudar! 131. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! Na onie koi bea pred vas, na koi im e dadena Knigata, a i vam, vo naredivme da se plashite od Allah i da veruvate zashto, navistina, se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! A Allah e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 132. Se shto e na nebesata i na Zemjata e -Allahovo! A Allah e Dovolen Zashtitnik! 133. Koga bi sakal, On bi ve snemal, - o lugje! - i bi donel drugi mesto vas. Allah, navistina, e Kadar za toa! 134. Koj saka nagrada na ovoj svet - ta, kaj Allah e nagradata na ovoj svet i na Ahiret. Allah e Slushach i Gledach! 135. O vernici, bidete postojani pri pravdinata, svedochete zaradi Allah, bilo da e toa protiv vas ili protiv roditelite ili protiv bliskite, iako e bogat ili siromav, zashto Allah ima prednost nad niv. Ne sledete ja strasta, pa

SURA 4. EN-NISA

60

da bidete nepravedni! A, ako ja zaobikoluvate ili ako ste ramnodushni kon pravdinata, pa, Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 136. O vernici, veruvajte vo Allah, i vo pejgamberot Negov i vo Knigata koja ja objavi na pejgamberot Svoj i vo sekoja kniga koja ja objavi porano. Onoj koj ne veruva vo Allah i vo melekite Negovi i vo knigite Negovi, i vo pejgamberite Negovi i vo Denot ahiretski vekje talnal po bespakjeto dalechno! 137. Na onie koi veruvaat a potoa ne veruvaat pa potoa veruvaat, pa potoa ne veruvaat i potoa go zgolemuvaat neveruvanjeto... Allah nikogash ne kje im prosti i ne kje gi upati po patot. 138. Izvesti gi dvolichnite deka, navistina, za niv ima kazna bolna, 139. onie koi, navistina, gi zemaat za prijateli nevernicite a ne vernicite. Kaj niv li ja posakuvaat silata? Pa, seta sila, navistina, na Allah mu pripagja! 140. Za vas, vo Knigata, e vekje objaveno: Koga kje slushnete kako Allahovite ajeti nekoj od vas ne gi priznava i gi ismeva... ne sedete so niv dodeka ne navlezat vo drug razgovor inaku, navistina, kje bidete slichni na niv. Allah, sekako, vo Djehennemot kje gi zbere site: i dvolichnite i nevernicite. 141. Onie koi ostanuvaat vo ischekuvanje na vashiot pogled - ako vi dojde pobedata od strana na Allah, zboruvaat: ½Ne bevme li so vas? - a ako na nevernicite im dojde del od pobedata, zboruvaat: ½Nemavme li prilika da ve pobedime? Neli ve zashtitivme od vernicite? Pa, Allah kje vi presudi na Denot suden. I Allah nikogash ne kje dozvoli nevernicite da iznajdat nachin protiv vernicite. 142. Dvolichnite, navistina, nastojuvaat da go izmamat Allaha, no Allah niv gi mami. I koga se ispravaat namaz da izvrshat se ispravaat mrzlivo samo zaradi toa da gi gledaat lugjeto, a Allaha samo malku go spomenuvaat; 143. se dvoumat vo toa: ne se priklonuvaat ni kon ovie ni kon onie. Za onoj za kogo Allah kje opredeli da bide vo bespakje... za nego nikogash ne kje najdesh pat. 144. O vernici, ne zemajte gi nevernicite za prijateli, za da gi ostavite vernicite. Posakuvate li da donesete za Allah jasna vlast protiv sebe? 145. Dvolichnite, navistina, kje bidat vo najdlabokata bezdna na ognot. Za niv ne kje najdesh poddrzhnik;

SURA 4. EN-NISA

61

146. osven za onie koi kje se pokajat i kje se popravat i koi kje se drzhat za Allah i koi kje ja predadat chista svojata vera na Allah. Pa, takvite se so vernicite. A Allah na vernicite kje im dade nagrada golema! 147. Allah ne raboti na toa da ve kazni ako se zablagodarite i ako veruvate. Allah e Blagodaren i Znalec! 148. Allah ne saka da se zboruva za zlo na visok glas; mozhe samo onoj komu mu e naneseno zlo. Allah e Slushach i Znalec! 149. Ako go obelodenuvate dobroto ili ako go kriete ili ako prostuvate za nekoe losho delo - ta, Allah, navistina, e Pomiluvach i Kadar! 150. Onie koi, navistina, ne veruvaat vo Allah i vo pejgamberite Negovi, i koi sakaat da napravat razlika vo veruvanjeto megju Allah i pejgamberite Negovi, i koi zboruvaat: ½Vo neshto veruvame a vo neshto ne veruvame, - i koi sakaat megju toa da prifatat nekoj pat 151. da, onakvite, se vistinski nevernici. A za nevernicite Nie podgotvivme kazna sramna. 152. A onie koi veruvaat vo Allah i vo pejgamberite Negovi, i koi ne pravat razlika megju niv, koj bilo od niv... On kje im ja dade nagradata nivna. Allah e Prostuvach i Somilosen! 153. Sledbenicite na Knigata od tebe baraat da im spushtish Kniga od nebo. A onie vekje od Musa baraa i povekje od toa. Pa, zboruvaa: ½Pokazhi ni go Allaha, ochigledno. I zaradi zulumot nivni molnja gi shibna, i potoa prifatija tele. Po jasnotiite koi vekje im dojdoa! I zatoa Nie im prostivme. I na Musa Nie jasen dokaz mu dadovme. 154. I zaradi dogovorot nivni, nad niv, Nie rid podignavme, i im rekovme: ½Vlezete niz vratata nichkum! I im rekovme: ½Ne pravete prestap za Sabota, - i od niv Nie cvrsto go prifativme Dogovorot. 155. Seto toa dojde zaradi nivnoto krshenje na dogovorot nivni, i neveruvanjeto nivno vo ajetite Allahovi i ubivanjeto na pejgamberite bespravno, i zboruvanjeto nivno: ½Srcata nashi se zamracheni. No ne! Allah niv gi zapechati so neveruvanjeto nivno. Pa, samo malkumina veruvaa, 156. i zaradi neveruvanjeto nivno, zboruvanjeto nivno i klevetite golemi za Merjem, 157. i zaradi izjavata nivna: ½Da, nie, navistina, go ubivme Hrista, Isa, sinot na Merjem, Allahoviot pejgamber. Ne go ubija i ne go raspnaa! Tuku toa im se prichini. A onie koi, navistina, ne se soglasija vo toa, vo somnevanje se: nishto ne znaeja za nego, samo se somnevaa... Ne go ubija sigurno,

SURA 4. EN-NISA

62

158. tuku Allah go digna kon Sebe. Allah e Silen i Mudar! 159. I nikoj od Sledbenicite na Knigata nema sigurno da ne poveruva vo toa pred smrtta svoja; na Denot suden kje bide svedok protiv niv. 160. I zaradi zulumot na onie Evrei i zaradi odvrakjanjeto nivno od Allahoviot pat na mnogumina... Nie im gi zabranivme nekoi od dobrata koi im bea dozvoleni; 161. zemaa i lihva a vekje im beshe zabraneta; i bespravno go troshea imotot na lugjeto. A za nevernicite od niv Nie podgotvivme kazna bolna. 162. No, onie koi se nurnaa vo znaenje od niv, i vernicite... veruvaat vo ona shto e objaveno do tebe i vo ona shto e objaveno pred tebe... i onie koi izvrshuvaat namaz, i koi davaat zekat, i koi veruvaat vo Allah i vo Denot suden. Nie kje im dademe nagrada golema! 163. Nie, navistina, ti objavivme onaka kako shto mu objavivme na Nuh i na pejgamberite po nego. Mu objavivme i na Ibrahim, i na Ismail, i na Ishak, i na Jakub, i na vnucite, i na Isa, i na Ejub, i na Junus, i na Harun; a na Sulejman i na Davud Zebur im dadovme: 164. imashe pejgamberi za koi Nie vekje ti kazhuvavme porano i pejgamberi za koi ne ti kazhuvavme. A Allah so Musa zboruvashe, sigurno 165. pejgamberi, radosnici i opomenuvachi za da lugjeto nemaat po pejgamberite dokaz pred Allah. A Allah e Silen i Mudar! 166. No, Allah svedochi za ona shto ti e objaveno; so Svoe znaenje go objavi. A i melekite svedochat. A Allah e Dovolen za Svedok. 167. Onie, navistina, koi ne veruvaa i koi odvrakjaa od Allahoviot pat vekje talnaa po bespakjeto dalechno. 168. Onie, navistina, koi ne veruvaa i koi zulum pravea... nim Allah ne im prosti i ne im go pokazha patot, 169. osven patot djehennemski; vo nego za navek kje ostanat. A za Allah toa e ednostavno. 170. O lugje, vekje pejgamberot vi dojde so vistinata. Od Gospodarot vash. Veruvanjeto... ta, podobro e za vas. A ako ne veruvate... ta, navistina, se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! Allah e Znalec i Mudar! 171. O sledbenici na Knigata, ne preteruvajte vo verata vasha, i za Allah samo vistina zboruvajte! Mesih, Isa sinot na Merjem, e pejgamber Allahov, Zborot Negov, koj On go frli vo Merjem, Duh od Nego. E pa, veruvajte vo Allah i vo pejgamberite Negovi, i ne zboruvajte ½trojca. Prestanete, toa e podobro za vas! Allah, navistina, e eden Bog. Neka e

SURA 4. EN-NISA

63

slaven On! Zarem On da ima dete? Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! A Allah, sekako, e Dovolen Zakrilnik! 172. Na Mesih nikogash ne kje mu bide maka da bide rob Allahov a nitu na melekite bliski. A na onoj komu mu e maka da pravi ibadet na Allah, koj se protivi - ta, nabrgu Allah site kje gi zbere kaj Sebe! 173. Shto se odnesuva do onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela, togash, Nie kje im gi vrachime nagradite nivni, i kje im se zgolemat od dobrinata Negova. A onie, pak, koi preziraat i koi se protivat kje se kaznat so kazna bolna. Onakvite, osven Allah, ne kje najdat ni zashtitnik ni poddrzhnik! 174. O lugje, dokaz, sekako, vi dojde. Od Gospodarot vash. I svetlo jasno Nie vi spushtivme. 175. A shto se odnesuva do onie koi veruvaat vo Allah i koi cvrsto se drzhat za toa... niv kje gi vovede vo milosta Svoja, i vo dobrinata Svoja, i kje gi upati, po patot vistinski, kon Sebe. 176. Onie baraat od tebe reshenie. Kazhi: ½Za umreniot koj nema nikogo shto kje go nasledi, Allah vi dava reshenie: Ako nekoj umre koj nema dete a ima sestra nejze i pripagja polovina od ona shto kje go ostavi, a i toj kje ja nasledi nea, ako ovaa nema dete. A ako se dve nim im pripagjaat dve tretini od ona shto kje go ostavi. A ako ima brakja i sestri - togash na mashkoto mu pripagja ednakov del od delot na dvete zhenski. Allah, za da ne skrshnete, vi objasnuva. Allah znae se!

Sura 5 El-Maida (Sofra)
Objaveno vo Medina 120 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O vernici, ispolnuvajte gi obvrskite. Vi se dozvoluvaat domashnite zhivotni, osven ona za koe kje vi bide kazhano. Ne vi e dozvoleno da lovite dodeka ste vo ihrami. Allah, navistina, go opredeluva ona shto go posakuva! 2. O vernici, ne oskvernuvajte gi propisite Allahovi, ni svetiot mesec, ni kurbanite - onie so gjerdani ukraseni, ni upatenite kon Hramot svet koi ja posakuvaat od Gospodarot svoj i dobrinata i zadovolstvoto. A koga, pak, kje pomine vremeto na vashiot hadjdj dozvoleno vi e da lovite. A omrazata shto ja imate kon nekoi lugje koi ve odvrakjaat od Mesdjidul-Haram nikako neka ne ve natera da napadnete edninadrugi; pomagajte se i vo dobrochinstvo i vo bogobojazlivost. I ne pomagajte se ednisodrugi vo grev i vo neprijatelstvo! I plashete se od Allah! Allah, navistina, e Zhestok Kaznuvach! 3. Zabraneto vi e: i mrsha, i krv, i svinsko meso, i ona shto e zaklano vo drugo a ne vo imeto Allahovo, i ona shto e zadaveno i pogodeno, i ona shto e urnato, i so rog probodeno, ili od dzver nachnato - osven ako go imate zaklano pred da e usmrteno, i ona shto e zaklano na zhrtvenici, i da ja pretskazhuvate idninata so frlanje streli. Toa vi e se porok. Denes, nevernicite, izgubija nadezh vo verata vasha; ta, ne plashete se od niv, tuku od Mene plashete se! Denes vi ja nadopolniv verata vasha i go ispolniv blagodatot Moj kon vas, i zadovolen sum Islamot da vi bide vera. Ako nekoj se najde vo nevolja, koga gladot mete, ne sakajkji da padne vo grev... pa, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 4. Te prashuvaat shto im e dozvoleno, kazhi: ½Dozvoleni vi se dobrata, i ona shto go zapoznavte: lovot na zhivotnite koi se za toa poucheni

64

SURA 5. EL-MAIDA

65

onaka kako shto ve pouchi Allah. I jadete go ona shto onie kje go fatat za vas, i pri toa, spomenuvajte go imeto Allahovo. Plashete se od Allah. Allah, navistina, e Brz Presmetuvach! 5. Denes vi se dozvoluvaat dobrata; dozvolena vi e hranata na onie na koi im e dadena Knigata, a i hranata vasha e dozvolena za niv. Dozvoleni vi se chesnite zheni vernichki, i chesnite zheni vernichki od onie na koi im e dadena Knigata pred vas koga kje im gi dadete nivnite venchani podaroci za da se ozhenite a ne blud da pravite so niv, i da ne gi zemate za ljubovnici. Onoj koj ne veruva vo verata, togash, mu propagja deloto negovo i na Ahiret kje bide megju prezrenite! 6. O vernici, koga kje se ispravite namaz da izvrshite, izmijte gi vashite lica i vashite race do laktovite, a glavite vashi doprete gi so vlazhna raka, a nozete vashi do zglobovite. A ako ste djunubi, togash, izbanjajte se. A ako ste bolni ili ako ste na pat ili ako nekoj od vas izvrshi nuzhda, ili ako se sostanete so zhenite a pri toa ne najdete voda, - togash racete vashi doprete gi na chista zemja i so niv doprete gi licata vashi i racete vashi. Allah ne saka da ve ostavi vo neprilika. On saka da ve ochisti i da go ispolni blagodatot Svoj kon vas za da bidete blagodarni! 7. I sekjavajte se na blagodatot Allahov kon vas i na dogovorot koj go skluchivte so Nego koga rekovte: ½Slushame i poslushni sme. Plashete se od Allah! Allah, navistina, go znae ona shto e vo gradite! 8. O vernici, bidete istrajni vo toa i, zaradi Allah, svedochete pravedno. I omrazata kon eden narod neka ne ve natera da bidete nepravedni. Bidete pravedni. Pravednosta e poblisku do bogobojazlivosta. Plashete se od Allah. Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 9. Na onie koi veruvaat i koi pravat dobri dela Allah im veti i proshka i nagrada golema, 10. a onie koi ne veruvaat i koi gi smetaat za lazhni ajetite Nashi onie se zhiteli djehennemski! 11. O vernici, sekjavajte se na blagodatot Allahov kon vas koga edna druzhina sakashe da gi pruzhi nivnite race nad vas pa On gi zapre racete nivni. Plashete se od Allah! Ta, vrz Allah neka se potpiraat vernicite! 12. I Allah vekje go prifati Dogovorot so sinovite Israilovi. I od niv isprativme dvanaeset stareshini. I Allah reche: ½Jas sum so vas, navistina! I ako namaz izvrshuvate, i ako zekat davate, i ako vo pejgamberite Moi veruvate i ako im pomagate i ako na Allah mu dadete zaem dobar kje gi otstranam od vas loshotiite vashi i kje ve vovedam vo bavchite

SURA 5. EL-MAIDA

66

djennetski niz koi reki techat. I koj od vas po toj dogovor ne veruva skrshnuva po loshiot pat, sekako! 13. I bidejkji go prekrshija dogovorot svoj, gi prokolnivme i gi zatvrdnavme srcata nivni; zborovite na dogovorot od nekoi mesta gi preinachija i zaboravija na eden golem del od ona so shto bea opomenuvani. I postojano, osven mal broj od niv, kje gi gledash kako go izneveruvaat Dogovorot. Pa, prosti im i oddalechi se od niv! Allah, navistina gi ljubi dobrochinitelite! 14. i od onie koi zboruvaat: ½Nie sme hristijani. Nie go prifativme Dogovorot nivni. Pa, onie zaboravija na eden golem del od ona so shto bea opomenuvani. I megju niv Nie ufrlivme i neprijatelstvo i omraza se do Denot suden. Potoa kje bidat izvesteni od Allah za ona shto go rabotea. 15. O Sledbenici na Knigata, vi dojde, sekako, nash pejgamber koj vi objasnuva golem del od Knigata - shto bevte go kriele, a preku golem del pominuva. Vi dojde od Allah Svetlina i Kniga jasna. 16. So nea Allah gi upatuva kon patishtata spasuvachki onie koi go sledat zadovolstvoto Negovo i gi izveduva, so odobrenieto Svoe, od temnina vo svetlina, i gi upatuva po patot vistinski. 17. Ne veruvaat, sekako, onie koi zboruvaat: ½Allah, navistina, e Mesih, sinot na Merjem Kazhi: ½Koj mozhe neshto da prisvoi od Allah ako On posaka da go unishti Mesih, sinot na Merjem i negovata Majka i se ona shto e na Zemjata? Vlasta i na nebesata i na Zemjata i megju niv e - Allahova! On tvori so posak Svoj, i Allah e Kadar za se! 18. I Evreite i hristijanite zboruvaa: ½Nie sme sinovi Allahovi i ljubimci Negovi. Kazhi: ½Zoshto, togash, Allah ve kaznuva za grevovite vashi? No ne! Vie ste lugje, od onie koi On gi sozdade. Allah nekogo so posak Svoj nagraduva, a nekogo, so posak Svoj, kaznuva. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova. Svratilishteto e - kon Nego! 19. O Sledbenici na Knigata, vi dojde pejgamber Nash da vi objasni, po prekinot na pejgamberi, za da ne rechete: ½Ne ni dojde ni: radosnik ni opomenuvach. A vekje vi dojde i radosnik i opomenuvach. A Allah e Kadar za se! 20. I koga Musa mu reche na narodot svoj: ½O narode moj, setete se na Allahoviot blagodat kon vas koga On, megju vas, isprati pejgamberi i koga ve opredeli za vladeteli, i koga vam vi go dade ona shto ne mu e dadeno na nieden narod. 21. O narode moj, vlezete vo Svetata zemja koja Allah vi ja odredi. Ne povlekuvajte se nazad: Pa, kje se vratite porazeni.

SURA 5. EL-MAIDA

67

22. Rekoa: ½O Musa, vo nea se naogja eden narod nasilnichki. I Nie ne kje vlezeme vo nea se dodeka ne izlezat od nea. Ako izlezat od nea, togash, Nie kje vlezeme. 23. Dva choveka od onie koi se plashea, ispolneti so zadovolstvo Allahovo, rekoa: ½Vlezete im niz vratata. Ako vlezete niz nea pa, vie, navistina, pobednici ste! Potpirajte se, togash, vrz Allah ako ste vernici! 24. Rekoa: ½O Musa, Nie nikogash, navistina, ne kje vlezeme vo nea dodeka se onie tamu. Vlezete ti i Gospodarot tvoj, i borete se. Nie ovde kje otsedneme, navistina! 25. Reche: ½O Gospodare, jas, navistina, vladeam samo so sebe i so mojot brat. Napravi, togash, razlika megju nas i narodot rasipan! 26. A Allah reche: ½E, taa zemja im e zabraneta: chetirieset godini talkaat po zemjata, pa, ti ne grizhi se za narodot rasipan! 27. I kazhuvaj im go kazhuvanjeto sosem vistinsko za sinovite Ademovi. Koga onie podnesoa zhrtva i, ete, od edniot beshe primena, a od drugiot ne beshe primena. Edniot reche: ½Kje te ubijam Reche: ½Allah, navistina, gi prima od bogobojazlivite. 28. Koga bi ja pruzhil rakata tvoja da me ubiesh jas nikogash ne bi ja pruzhil rakava moja da te ubijam. Da, jas se plasham od Allah, Gospodarot na svetovite! 29. Jas, navistina, sakam da go ponesesh i mojot grev i tvojot grev i na toj nachin da stanesh megju zhitelite na ognot. Ete, toa e nagrada za zulumkjarite! 30. I go pottikna, togash, strasta da go ubie brata si i - go ubi. Pa, stana eden od porazenite! 31. Pa, Allah isprati eden gavran da kopa po zemjata za da mu pokazhe kako da go pokrie goloto telo na brata si. I reche: ½Teshko mene! Zarem sum nemokjen, kako ovoj gavran, da go pokrijam teloto na brat mi? I, togash, se pokaja. 32. I zaradi toa Nie im propishavme na sinovite Izrailovi deka, sekako, onoj koj kje ubie eden chovek, koj ne ubil nikogo i koj ne pravi bezredie po zemjata... kako da gi ubil site lugje, a onoj koj kje spasi eden chovek... kako da gi spasil site lugje. Pejgamberite Nashi im doagjaa so jasnotii, i golem broj od niv, po toa, na zemjata so ispadite preteruvaa. 33. Kaznata za onie koi vojuvaat protiv Allah i protiv pejgamberot Negov i koi nastojuvaat na zemjata da pravat bezredie e: da se ubijat ili da se raspnat ili da im se isechat i racete nivni i nozete nivni nakrsno ili da

SURA 5. EL-MAIDA

68

se isteraat od zemjata. Ete, toa e kaznata nivna na ovoj svet. A za niv na Ahiret ima kazna golema, 34. osven onie koi se pokajaa pred da padnat pod vasha mokj. Pa, znajte deka Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 35. O vernici, plashete se od Allah i barajte nachin na koj kje Mu pristapite, i borete se na Negoviot pat za da bidete spaseni! 36. Koga seto ona shto e na zemjava bi bilo na onie koi ne veruvaat, pa duri i povekje od toa, ne bi im bilo primeno za otkup na kaznata na Denot suden. Za niv ima kazna bolna. 37. Kje posakaat da izlezat od ognot, a nema da izlezat od nego. Za niv ima kazna postojana. 38. A na kradecot i kradlivkata, isechete im gi racete nivni kako kazna za ona shto go spechalija; toa od Allah neka im bide nadomestok. Allah e Silen i Mudar! 39. Pa, onoj koj kje se pokae po svojot zulum ili koj kje se popravi - pa Allah, navistina, kje mu prosti. Allah e Prostuvach i Somilosen! 40. Ne znaesh li deka vlasta i na nebesata i na Zemjata e -Allahova! Allah nekogo kaznuva so posak Svoj, a nekomu so posak Svoj Allah mu prostuva. Allah e Kadar za se! 41. O pejgamberu, neka ne te zagrizhuva deloto na onie koi brzaa vo neveruvanjeto, onie koi so ustite svoi zboruvaat: ½Nie veruvame - a ne veruvaat srcata nivni. I Evreite koi samo lagi slushaat i koi od drugi slushaat a, koi, vsushnost, ne ti doagjaa; na nekoi mesta zborovite gi preinachuvaat, zboruvajkji: ½Ako vi e ova dadeno, togash, prifatete go, a ako ne vi e dadeno, togash, ne prifakjajte go! Na onoj shto kje go ostavi Allah vo negovata spletka ti nikogash ne kje mozhesh bilo shto da mu osigurash od Allah. Srcata na onakvite Allah ne saka da gi ochisti. Za niv na ovoj svet ima nadomestok, a na Ahiret ima kazna golema. 42. Slushaat samo lagi mnogu i koi nenasitnichki jadat zabraneta hrana. Pa, ako ti dojdat presudi im ili zanemari gi. A ako, pak, gi zanemarish, togash, nikogash vo nishto ne kje ti nashtetat, a ako im presuduvash, togash, sudi megju niv pravedno. Allah, navistina, gi ljubi pravednite! 43. I kako mozhat od tebe da baraat da im presudish - a kaj niv e Tevrat vo kogo se naogja presudata Allahova - a potoa gi vrtat svoite plekji... ta, navistina, se nevernici! 44. Nie, navistina, objavivme Tevrat. Vo Nego ima Patokaz i svetlina. Pejgamberite spored nego im sudea na Evreite koi bea poslushni. I rabinite

SURA 5. EL-MAIDA

69

i pobozhnite lugje od koi se barashe da ja chuvaat Knigata Allahova, i za koja bea svedoci. Pa, ne plashi se od lugjeto, tuku plashi se od Mene. I, togash, ne prodavaj gi ajetite Moi za neshto shto malku vredi. A onie koi ne sudat spored ona shto go objavi Allah - ta, nevernici se! 45. Nie im propishavme: zhivot za zhivot, uvo za uvo, oko za oko, zab za zab a za rana - odmazda. A na onoj koj kje se otkazhe od odmazdata toa kje mu bide otkup za grevovite. Onie koi ne sudat spored ona shto go objavi Allah - ta, zulumkjari se! 46. Po tragite nivni go isprativme Isa, sinot na Merjem, Potvrda za ona shto beshe megju niv od Tevrat, i mu objavivme Indjil. Vo nego ima Patokaz i Svetlina, i Potvrda za ona shto beshe megju niv od Tevrat, Patokaz i Uka za bogobojazlivite! 47. I sledbenicite na Indjil neka sudat spored ona shto go objavi Allah vo nego. Onie koi ne sudat spored ona shto go objavi Allah - ta, rasipani se! 48. I Nie tebe, sekako, ti objavivme Kniga so vistina, Potvrda za Knigata shto mu se objavi i nejzin zashtitnik. Pa, sudi megju niv spored ona shto go objavi Allah vo nea. Pa, ne sledi gi strastite nivni, i ne oddalechuvaj se od vistinata koja ti dojde. I za site vas Nie propishavme zakon i pat. Allah da sakashe kje ve napraveshe eden narod. No, ne! Allah saka da ve isproba za ona shto On vi go dade. Ednisodrugi, togash, prednachete vo dobri dela zashto vrakjanjeto na site vas vodi do Allah i On kje ve izvesti za delenicite vashi! 49. I sudi megju lugjeto spored ona shto go objavi Allah. Ne sledi gi strastite nivni, i chuvaj se da ne ti napravat spletka vo del od ona shto go objavi Allah. A ako gi svrtat plekjite - ta, znaj deka Allah saka da gi snajde nesrekja zaradi nekoi od grevovite nivni. Mnozinstvoto od lugjeto, navistina, se rasipani! 50. Sudenjeto li od djahilijjetot onie go baraat? A koj sudi podobro od Allah za lugjeto koi se vo veruvanjeto uvereni? 51. O vernici, ne zemajte gi Evreite i hristijanite za zashtitnici. Onie se edninadrugi zashtitnici. A onie koi kje gi zemat za zashtitnici od vas od niv se, navistina! Allah, sekako, ne go upatuva narodot zulumkjarski! 52. Pa, gi gledash, onie koi vo srcata svoi imaat boleshtina, kako se natprevaruvaat vo toa. Zboruvaat: ½Se plashime da ne ni se svrti nesrekja nekakva! A Allah kje donese pobeda ili kje dade od Sebe nekakva naredba pa kje osamnat, kaejkji se za ona shto go krieja vo dushite svoi.

SURA 5. EL-MAIDA

70

53. A vernicite, pak, kje rechat: ½Onie li se koi se kolnea vo Allah so teshka zakletva svoja deka se, navistina, so vas. Delata nivni kje propadnat i, togash, kje osamnat porazeni! 54. O vernici, onoj od vas koj kje otstapi od verata svoja - ta, Allah kje donese narod shto On go ljubi, i shto onie go ljubat: kon vernicite kje bidat milostivi, a kon nevernicite kje bidat grubi; se borat na Allahoviot pat i nema da se plashat od kakov bilo ukor na ukoruvachite. Ete, toa e dobrinata Allahova koja ja dava so posak Svoj. Allah e Neizmeren i Znalec! 55. Zashtitnikot vash, navistina, e Allah i pejgamberot Negov i onie koi veruvaat i koi namaz izvrshuvaat i koi zekat davaat. Ovie se, tokmu, poklonicite! 56. Onoj koj kje gi zeme za zashtitnici Allaha i pejgamberot Negov i onie koi veruvaat - ta, Allahovata druzhina kje pobedi! 57. O vernici, ne zemajte gi za zashtitnici onie koi ja zemaat verata vasha za igra, ismevanje na onie na koi im beshe dadena Knigata pred vas i na nevernicite. Plashete se od Allah ako ste vernici! 58. I koga povikuvate kon namaz - toa go zemaat za igra i ismevanje. Ova e zaradi toa shto se lugje koi ne sfakjaat! 59. Kazhi: ½O sledbenici na Knigata, zarem kje ni prigovarate zatoa shto veruvame vo Allah i vo ona shto e objaveno porano? A mnozinstvoto od vas se rasipani! 60. Kazhi: ½Da ve izvestam li za ona shto e polosho od toa za shto kje se ima kazna kaj Allah? Onie vrz koi kje se isipa prokletstvoto i lutinata Allahova, onie od koi napravi majmuni i svinji, i koi go obozhavaat Shejtanot niv gi cheka najlosho mesto, i skrshnaa najdaleku po loshiot pat. 61. A koga kje vi dojdat, zboruvaat: ½Nie veruvame - no onie vleguvaat so neverstvo i izleguvaat so neverstvo. A Allah najdobro go znae ona shto go krijat! 62. Gi gledash mnogu od niv kako se natprevaruvaat i vo grev i vo neprijatelstvo i koi go jadat ona shto im e zabraneto. E, samo kolku e losho ona shto go pravea! 63. Zoshto rabinite i pobozhnite lugje ne gi odvrakjaa od nivnoto zboruvanje, grev i jadenje od ona shto e zabraneto. E, samo kolku e losho ona shto go pravea!

SURA 5. EL-MAIDA

71

64. Evreite zboruvaat: ½Rakata Allahova e stisnata! Stisnati se racete nivni i neka bidat prokleti za ona shto go zboruvaat. I dvete race Negovi se otvoreni. On snabduva kako shto saka. I ona shto ti se objavuva od Gospodarot tvoj kaj mnogumina od niv kje go zasili nasilstvoto i neveruvanjeto. I megju niv Nie ufrlivme i neprijatelstvo i omraza do Denot suden. I sekogash koga kje zapalat ogan za vojna Allah go gasne. Na zemjava nastojuvaat da pravat bezredie. A Allah ne gi ljubi bezrednicite! 65. A, ako Sledbenicite na Knigata veruvaat i ako se plashat Nie kje gi otstranime od niv zlite dela i kje gi vovedeme vo bavchite djennetski blagosloveni! 66. Da se pridrzhuvaa kon Tevrat i Indjil i kon ona shto im e objaveno od Gospodarot nivni sigurno bi imale shto da jadat od ona shto e nad niv i od ona shto e pod niv, navistina! Megju niv ima umerena zaednica. No, ona shto mnogu od niv go rabotat e losho. 67. O pejgamberu, kazhuvaj go ona shto ti e objaveno od Gospodarot tvoj. Ako toa ne go napravish, ne si go izvestil poslanieto Negovo. Allah te chuva od lugjeto. Allah, navistina, ne go upatuva narodot nevernichki! 68. Kazhi: ½O sledbenici na Knigata, vie ne ste nishto dodeka ne se pridrzhuvate kon Tevrat i kon Indjil i kon ona shto vi e objaveno od Gospodarot vash. Ona shto e objaveno od Gospodarot tvoj kje go zasili sigurno, kaj mnogu od niv, nasilstvoto i neveruvanjeto, no, togash, ne zadavaj si grizha za narodot nevernichki! 69. Onie koi veruvaa i koi stanaa Evrei i Sabejci i hristijani ... koi veruvaa vo Allah i vo Denot suden i koi rabotea dobri dela - ta, ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat! 70. I Nie vekje go prifativme Dogovorot od sinovite Izrailovi i im isprakjavme pejgamberi. I sekojpat koga im doagjashe pejgamber so ona shto ne im se beendisuvashe na zhelbite nivni... vrz edni laga frlaa, a drugite, pak, gi ubivaa. 71. Mislea deka nema da ima iskushenie; pa, bea i slepi i gluvi. Potoa Allah im prosti. I mnogu od niv, po toa, bea i slepi i gluvi. Allah go gleda ona shto go rabotat. 72. Sosem ne veruvaa onie koi zboruvaa: ½Allah, navistina, e Mesih, sinot na Merjem. A Mesih zboruvashe: ½O sinovi Izrailovi, obozhavajte go Allaha - Gospodarot moj i Gospodarot vash! Na onoj koj kje Mu pripishe zdruzhenik, Allah mu go zabrani Djennetot i prestojuvalishteto negovo e - ognot! Zulumkjarite nemaat poddrzhnici nikakvi!

SURA 5. EL-MAIDA

72

73. Sosem ne veruvaa onie koi zboruvaa: ½Allah e eden od trojcata. Nema drug bog osven eden Bog. A ako ne prestanat so ona shto go zboruvaat - onie koi ne veruvaat od niv - za niv kje ima kazna bolna. 74. Ne se kajat li i ne baraat li proshka od Nego? A Allah e Prostuvach i Somilosen! 75. Mesih, sinot na Merjem, e samo pejgamber. I pred nego pominaa pejgamberi mnogu. A majkata negova beshe iskrena. I dvajcata bea jadele hrana. I pogledni kako Nie im gi objasnuvame znamenijata; potoa pogledni kako kinisuvaat! 76. Kazhi: ½Zarem obozhavate drug osven Allah koj ne mozhe da vi donese ni shteta ni korist? Allah e Slushach i Znalec! 77. Kazhi: ½O Sledbenici na Knigata, ne preteruvajte vo verata vasha, bespravno! I ne sledete gi zhelbite na narodite koi vekje porano skrshnaa, a mnogu nateraa da skrshnat: i skrshnaa najdaleku po loshiot pat. 78. Onie sinovi Izrailovi koi ne veruvaa bea prokolneti i od Davud i od Isa, sinot na Merjem. Ete, toa zaradi neposlushnosta nivna i preteruvanjeto nivno: 79. ne prestanuvaa vo zloto koe go pravea ednisodrugi. E, samo kolku e losho ona shto go rabotea! 80. Ti mnogu od niv gi gledash kako prijateluvaat ednisodrugi so nevernicite. E, samo kolku e losho ona shto go podgotvuvaat za sebesi! Da se isipa vrz niv Allahoviot razgnev i vo kaznata za navek da ostanat! 81. Ako veruvaa vo Allah i vo pejgamberot i vo ona shto im e objaveno niv ne kje gi zemaa za zashtitnici. No, mnozinstvoto od niv se rasipani! 82. Sigurno e deka kje najdesh megju lugjeto so najsilno neprijatelstvo kon onie koi veruvaat, Evreite i onie koi na Allah zdruzhenik mu pripishuvaa, a sigurno e deka kje najdesh od onie koi veruvaat najbliski prijateli, onie koi zboruvaa: ½Nie sme hristijani! Toa, ete shto megju niv ima sveshtenici i monasi koi, navistina, ne se duvaat! 83. I koga go slushaat ona shto e objaveno do pejgamberot gi gledash kako nivnite ochi ronat solzi zaradi nekoi poznavanja nivni na Vistinata. Zboruvaat: ½Gospodare nash, nie veruvame i, togash, zapishi ne megju svedocite! 84. Zoshto da ne veruvame vo Allah i vo Vistinata koja ni doagja bidejkji tezhneeme, Gospodare nash, da ne vbroish megju dobrite.

SURA 5. EL-MAIDA

73

85. Pa, Allah kje gi nagradi za ona shto go zboruvaa so bavchite djennetski niz koi reki techat i vo niv za navek kje ostanat. Ete, toa e nagrada za dobrochinitelite! 86. A onie koi ne veruvaat i koi laga frlaat vrz ajetite Nashi se - zhiteli djehennemski! 87. O vernici, ne zabranuvajte gi dobrata koi Allah vi gi dozvoli i ne preteruvajte, Allah, navistina, ne gi ljubi preteruvachite! 88. I jadete od nafakata Allahova kon vas, halal chista hrana, i plashete se od Allah vo kogo vie, tokmu, veruvate! 89. Allah ne ve kaznuva za vashite nenamerni zakletvi, no ve kaznuva za vashite namerni zakletvi. Otkup za ova e da se nahranat deset siromasi so ona so shto vie normalno gi hranite semejstvata vashi, ili da gi oblechete ili rob da oslobodite. Ako nekoj nema, togash, neka posti tri dena. Ova e otkup za zakletvite vashi koga kje se zakolnete. Pa, togash, chuvajte gi zakletvite vashi. Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite Svoi za da bidete blagodarni. 90. O vernici, vino, hazardna igra, kumiri i gatanje na strelichki se losha postapka shejtanova, navistina! Izbegnuvajte go, togash, Shejtanot za da bidete spaseni! 91. Da, Shejtanot posakuva da ufrli megju vas neprijatelstvo i omraza. I so vinoto i so hazardnata igra saka da ve oddalechi od spomenuvanjeto na Allah i od namazot. Pa, nema li da prestanete! 92. I bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot; bidete pretpazlivi! A ako gi svrtite plekjite znajte deka, navistina, pejgamberot Nash e zadolzhen samo da izvesti jasno! 93. Onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela nemaat grev vo ona shto go jadea zashto i se plashea, i veruvaa, i dobro rabotea. A Allah gi ljubi dobrochinitelite! 94. O vernici, Allah kje ve iskusha, sosem sigurno i so divech koj e na dofat na racete vashi i kopjata vashi, za Allah da ispita koj se plashi od Nego skrishno. A koj kje pretera po toa - ta, bolna kazna kje ima! 95. O vernici, ne ubivajte divech dodeka ste vo ihrami. Onoj od vas koj kje ubie namerno nadomestokot za toa e ednakov na ubienoto: domashno zhivotno za koe kje posvedochat dvojca pravedni od vas, i koe kje se podari kako Kurban na Kaba, ili otkup so nahranuvanje siromasi ili so postenje ednakvo na toa za da se iskusi posledicata na postapkata takva. A Allah prosti za ona shto pomina. A koj kje se vrati na toa Allah kje ja zategne strogosta. Allah e Silen i Strog!

SURA 5. EL-MAIDA

74

96. Halal vi e lovot vo more i negovata hrana shto e sopstvenost vasha, vam i na siot karavan. No, haram vi e lovot na zemja za seto vreme dodeka ste vo ihram. Plashete se od Allah zashto kaj Nego kje se zberete! 97. Allah ja opredeli Kaba za Sveta kukja, mesto kade shto lugjeto kje stojat, i svet mesec, i opredeli kurbani so gjerdani ukraseni. Ete, toa za da znaete deka Allah, sekako, go znae i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata. Allah, navistina, znae se! 98. Znajte deka Allah, sekako, e Silen Kaznuvach i deka Allah, e Prostuvach i Somilosen! 99. Pejgamberot e zadolzhen samo da izvesti. A Allah go znae i ona shto go obelodenuvate i ona shto go kriete! 100. Kazhi: ½Zloto i dobroto ne se ednakvi. Ako te vchudoneviduva povekjeto zlo - ta, plashete se od Allah, o vie so razbir nadareni, za da bidete spaseni! 101. O vernici, ne postavuvajte prashanja za onie raboti koi, ako vi se obelodenat, biduva polosho za vas. A ako postavuvate prashanja za niv, dodeka se objavuva Kur'anot, vi se objasnuvaat. Ona od porano vi se prosti. Allah e Prostuvach i Blag! 102. Za niv vekje prashuvaa i lugjeto koi bea pred vas, a potoa osamnuvaa kako nevernici. 103. Allah ne opredeli nitu da se sechat ushite od kamilata koja donela na svet pet novorodenchinja, nitu da se oslobodi vo ime na nekoj kumir, nitu da se zhrtvuvaat ovci koi donele na svet petpati bliznachinja, ili pak kamilata koja petpati donela na svet mashko. No, onie koi ne veruvaat frlaat laga vrz Allah. A mnozinstvoto od niv ne sfakjaat. 104. I koga kje im se reche: ½Svrtete se kon ona shto go objavi Allah i kon pejgamberot, velat: ½Dovolno e toa shto gi najdovme kaj predcite nashi. Zarem i togash koga nivnite predci ne znaeja nishto i ne upatuvaa!? 105. O vernici, vnimavajte na samite sebesi. Ne kje vi nashteti, koga ste upateni, onoj koj skrshnal vo zabluda. Pribezhishteto na site vas e kon Allah! Pa, kje ve izvesti za ona shto go rabotevte. 106. O vernici, koga nekomu od vas kje mu se priblizhi smrtta neka dvajca od vas, pravedni, posvedochat, koga se ostava vasiet, ili dvajca, osven vas, ako ste na pat, dokolku usetite deka kje ve snajde smrt. Zadrzhete gi, togash, po namazot, ako vo niv se somnevate, da se zakolnat vo Allah: ½Nie zakletvata nema da ja prodademe za nikakva cena, pa bilo da se raboti za rodnina, i nema da go krieme svedochenjeto Allahovo zashto togash, navistina, bi bile megju greshnicite!

SURA 5. EL-MAIDA

75

107. Ako se otkrie deka ovie dvajca navlekle greshka, togash, neka gi zastapat drugi dvajca od onie na koi im e odzemeno pravoto, koi se pravedni, i neka se zakolnat vo Allah: ½Svedochenjeto nashe e poispravno od svedochenjeto nivno, i nie ne pravime nikakov prestap zashto togash, navistina, bi bile megju zulumkjarite! 108. Ete, toa e najsiguren nachin na koj mozhat da posvedochat, vo vistinskiot izgled negov, ili pak se plashat deka zakletvata po toa kje ja otfrlat drugi zakletvi nivni. Plashete se od Allah i chujte: ½Allah ne go upatuva narodot rasipnichki! 109. Na Denot koga Allah kje gi zbere pejgamberite, i koga kje reche: ½Shto vi odgovorija? Onie kje rechat: ½Nie nishto ne znaeme. Ti si, navistina, Znalec na tajnite! 110. Koga Allah reche: ½O Isa, sine Merjemin, seti se na blagodatot Moj kon tebe i kon tvojata majka, koga te poddrzhav so Duhot svet! I koga razgovarashe so lugjeto v kroshni i kako zrel mazh. I koga te pouchiv i so Knigata, i so Mudrosta, i so Tevrat i so Indjil. I koga zamesi glina vo oblik na ptica, so odobrenieto Moe, pa duvna vo toa i stana ete, so odobrenieto Moe, ptica; i ozdravi slep i leprozen, so odobrenieto Moe, i koga gi ozhivi mrtvite so odobrenieto Moe; i koga gi odbiv od tebe sinovite Izrailovi togash koga im gi donese jasnotiite od koi onie koi ne veruvaa, povikaa: ½Ova e samo volshebnishtvo, jasno! 111. I koga na apostolite im objaviv: ½Veruvajte vo Mene i vo pejgamberot Moj! Rekoa: ½Veruvame i posvedochi deka sme, navistina, muslimani! 112. Koga apostolite rekoa: ½O Isa, sine Merjemin, mozhe li Gospodarot tvoj da ni spushti sofra od nebo? Reche: ½Plashete se od Allah ako ste vernici! 113. Rekoa: ½Sakame da jademe od nea, a srcata nashi da bidat smireni, i da znaeme deka vistina ni zboruvashe i da bideme za nea Svedoci. 114. Isa, sinot na Merjem, reche: ½O Allahu moj, Gospodare nash, spushti ni sofra od nebo, da ni bide praznik i za prvite od nas i za poslednite od nas, i znamenija od Tebe. Snabdi ne. A Ti si od snabduvachite Najdobriot! 115. Allah reche: ½Kje vi ja spushtam. Pa, onoj od vas, potoa, koj ne veruva, kje go kaznam, navistina! I toa so kazna so koja nema da go kaznam nikogo od lugjeto. 116. I koga Allah reche: ½O Isa, sine Merjemin, im zboruvashe li na lugjeto: ½Prifatete ne, mene i majka mi pokraj Allah, za dve bozhestva! Isa reche: ½Slaven bidi! Ne mi dolikuva da zboruvam za ona za shto nemam

SURA 5. EL-MAIDA

76

pravo. Ako ova go zboruvav - pa, Ti bi go znael toa. Ti go znaesh ona shto e vo dushava moja, a jas ne go znam ona shto e vo dushata Tvoja. Ti si, navistina, Znalec na tajnite! 117. Im go kazhav samo ona shto mi go naredi: ½Obozhavajte go Allaha, Gospodarot moj i Gospodarot vash! I jas ostanav nivni svedok, postojano bev so niv, a koga mi ja zede dushava Ti gi posmatrashe. Ti si Svedok za se! 118. Ako gi kaznish - ta, robovi se Tvoi, a ako im prostish - ta, ti si, navistina, Silen i Mudar! 119. Allah kje reche: ½Ovoj e Den vo koj iskrenosta kje im koristi na iskrenite: za niv ima bavchi niz koi reki techat, i vo niv za navek kje ostanat. Allah e zadovolen od niv i onie se zadovolni od Nego. Ete, toa e pobeda golema! 120. Vlasta i na nebesata i na Zemjata, i vo ona na niv e - Allahova. Allah e Kadar za se!

Sura 6 El-En’am (Dobitok)
Objaveno vo Mekka 165 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Blagodarenie na Allah! Koj gi sozdade nebesata i Zemjata i Koj ja opredeli temnicata i svetlinata. Onie koi ne veruvaat, po toa, so Gospodarot nivni drugi izednachuvaat! 2. Toa e Onoj koj ve sozdade od zemja, a potoa go opredeli rokot na zhiveenjeto - rokot imenuvan e kaj Nego, a vie, sepak, se somnevate. 3. I On e Allah i na nebesata i na Zemjata; On ja znae i vashata javnost i vashata tajnost, go znae i ona shto go pechalite. 4. I nim ne im doagjashe nieden ajet, od ajetite na Gospodarot nivni, a tie kon nego da ne bea ramnodushni! 5. Koga Vistinata im doagjashe - vekje laga frlaa vrz nea. Pa, kje im dojdat vesti za ona za shto se ismevaa. 6. Ne gledaa li kolku pokolenija pred niv Nie unishtivme? Na koi im dadovme takvi mesta na zemjava koi vam ne vi se dadeni: i od nebo spushtivme dozhd vo izobilie i opredelivme megju niv da techat reki i, zaradi grevovite nivni, gi unishtivme i, po niv, drugi pokolenija, Nie sozdadovme. 7. A Knigata da ti ja objavivme na hartija i da ja doprat so racete svoi, onie koi ne veruvaat, bi rekle: ½Ova e samo volshebnishtvo jasno! 8. I potoa rekoa: ½Zoshto da ne mu se objavuva melek? A Nie melek da objavivme rabotata kje beshe reshena i potoa nemashe da bidat zdogledani. 9. I melek da opredelivme pak kako chovek kje go opredelivme: nejasno kje im beshe ona shto e nejasno.

77

SURA 6. EL-EN’AM

78

10. I pejgamberite vekje pred tebe bea ismevani. A na onie od niv koi se sheguvaa, pa, gi obzede tokmu ona za shto se ismevaa. 11. Kazhi: ½Patuvajte po zemjata i gledajte kakva beshe kaznata na lashkovcite! 12. Kazhi: ½Chie e ona na nebesata i na Zemjata? Kazhi: ½Allahovo e! Allah za Sebesi propisha milost. Na Denot suden, vo koj nema somnenie, kje ve zbere. Onie koi se upropastija samite sebesi - onie, tokmu, ne veruvaat. 13. Se shto prebiva i preku nokj i preku den e - Allahovo! On e Slushach i Znalec! 14. Kazhi: ½Zashtitnik li, osven Allah da zemam, Koj e Tvoritel na nebesata i na Zemjata, Koj hrani a ne se hrani? Kazhi: ½Naredeno mi e da bidam prv vo poslushnosta. I nikako nemoj da bidesh megju mnoguboshcite! 15. Kazhi: ½Ako sum neposlushen kon Gospodarot moj bi se plashel od kaznata na Denot golem! 16. A onoj koj kje bide poshteden od toj Den On vekje mu se smiluval. Ete, ova e pobeda jasna. 17. Ako te dopre nevolja od Allah nikoj, osven Nego, ne mozhe da ja otstrani, a ako te dopre dobro - ta, On e Kadar za se! 18. I On e Silen. Nad robovite Svoi e. Mudar i Izvesten e On! 19. Kazhi: ½Koe e najgolemo svedochenje? Kazhi: ½Allah e Svedok megju mene i megju vas. I objaven mi e ovoj Kur'an da ve opomenuvam so nego, vas i onie na koi im e soopshten. Kje posvedochite li deka ima pokraj Allah, navistina, drugi bogovi? Kazhi: ½Ne svedocham, On, navistina, e eden Bog i jas sum, sekako, daleku od vasheto pripishuvanje zdruzhenik! 20. Onie so dadenata im Nasha Kniga go znaat kako shto gi znaat sinovite svoi. Onie koi si nanesoa shteta - onie se, tokmu, koi ne veruvaat. 21. Koj pravi pogolem zulum: koj frla laga vrz Allah ili koj gi smeta za lazhni ajetite Negovi? Ne kje se spasat zulumkjarite, navistina! 22. I Denot vo koj Nie kje gi zbereme site, a potoa kje im recheme na onie koi mu pripishuvaa zdruzhenik na Allah: ½Kade se zdruzhenicite vashi koi vie gi smetavte za bozhestva? 23. Potoa spletkata nivna kje ja snema. Samo kje rechat: ½Se kolneme vo Allah, Gospodarot nash, nie ne bevme mnoguboshci!

SURA 6. EL-EN’AM

79

24. Pogledni kako samite se lazhat i kolku daleku od niv skrshnaa onie shto gi izmisluvaa! 25. Od niv ima koi te slushaat, no, vrz srcata nivni Nie spushtivme zavesa da ne razbiraat, a vo ushite nivni, pak, tezhina. I sekoj ajet da go vidat nema da veruvaat vo nego. I koga kje ti dojdat raspravaat so tebe. Nevernicite zboruvaat: ½Ova se samo izmislici na odamneshnite! 26. Onie, zabranuvajkji gi drugite vo nego i samite se oddalechuvaat. I samo sebesi se unishtuvaat, no, ete, za toa ne usetuvaat. 27. E, koga bi gi videl ispraveni pred ognot, kako kje zboruvaat: ½Teshko nam. E, koga bi bile vrateni, ne bi gi smetale za lazhni ajetite od Gospodarot nash. I kje bideme megju vernicite, sekako! 28. No, ne! Kje im bide ochigledno ona shto go krieja porano. I koga bi bile vrateni pak kje se vratea kon ona shto im se zabranuvashe. Lashkovci se, navistina! 29. I zboruvaat: ½Za nas zhivotot nash, na ovoj svet, e edinstveniot i nema da bideme ozhiveani! 30. E, koga bi gi videl ispraveni pred Gospodarot nivni koj kje im reche: ½Neli e ova Vistinata? Kje rechat: ½Da, se kolneme vo Gospopdarot nash! Allah kje reche: ½Iskusete ja, togash, kaznata zatoa shto ne veruvavte! 31. Vekje propadnaa onie koi ja smetaa za lazhna sredbata so Allah! I koga kje im dojde Chasot odnenadezh, kje rechat: ½Ej hasret, shto li propushtivme vo zhivotot! I kje go ponesat svojot tovar na plekjite nivni. E, samo kolku e losho ona shto kje go natovarat! 32. A zhivotot na ovoj svet e samo igra i zabava. A Ahiret, za bogobojazlivite, e podobar. Nema li da se vrazumite? 33. Nie znaeme deka tebe, navistina, te zagrizhuva ona shto go zboruvaat. Onie, sekako, ne te smetaat za lashko. No, nevernicite ne gi priznavaat ajetite Allahovi. 34. Lazhni se smetani, sekako, i pejgamberite pred tebe. Pa bea trpelivi, tokmu, vo ona shto bea smetani lazhni, i bea macheni, se dodeka ne im dojdeshe pomoshta Nasha. I nema nikoj koj mozhe da gi promeni zborovite Allahovi. A vekje ti dojdoa vesti za pejgamberite! 35. I ako nivnoto protivenje ti otezhnuva - togash, ako mozhesh pobaraj otvor vo zemjata ili skalila kon neboto, i donesi im znamenie. A koga Allah bi sakal bi gi zbral da odat po Patokazot. I nikako nemoj da bidesh megju neznajkovcite!

SURA 6. EL-EN’AM

80

36. I kje ti se odzvijat, navistina, onie koi slushaat. I mrtvite Allah kje gi ozhivi; potoa Nemu kje mu se vratat! 37. Zboruvaat: ½Zoshto da ne mu se objavuva od Gospodarot negov znamenie nekakvo? Kazhi: ½Allah, navistina, e Kadar da objavi znamenie no, ete, mnozinstvoto od niv ne znaat. 38. I zhivotnite koi odat po zemjata i pticite koi letaat so kriljata vam vi se slichni, zaednici. I nishto Nie vo Knigata ne izostavivme. Potoa, kaj Gospodarot nivni, kje bidat zbrani. 39. Onie koi gi smetaat za lazhni znamenijata Nashi i gluvi se i nemi se, vo temninite se. Allah kogo saka skrshnuva vo zabluda od patot vistinski a kogo saka upravuva po patot vistinski. 40. Kazhi: ½Ako vi dojde kaznata Allahova ili ako dojde kraj na svetot mislite li, ako ste iskreni, deka kje povikuvate drug osven Allah? 41. No, ne! Samo Nego kje Go povikuvate. I On kje go otkrie ona za shto Go povikuvate i, ako saka, kje go zaboravite vasheto pripishuvanje zdruzhenik. 42. Nie, sekako, isprakjavme pejgamberi do narodite i pred tebe, i so nemashtija i so shteti gi kaznuvavme za da se molat ponizno! 43. Pa, zoshto ne se molea ponizno koga vekje im doagjaa nemashtii od Nas? Zashto srcata nivni zatvrdnaa, i Shejtanot im go razubavi vo ochite nivni ona shto go rabotea. 44. I bidejkji go zaboravija ona shto go spomenuvaa Nie im gi otvorivme vratite na site neshta i koga kje se zaraduvaa so ona shto im e dadeno odnenadezh kje gi kaznevme i, tokmu, togash kje stanea beznadezhnici. 45. Pa, kje se prekineshe tragata na lugjeto koi zulum pravea. Blagodarenie na Allah, Gospodarot na svetovite! 46. Kazhi: ½Mislite li deka, ako Allah go odzeme i sluhot vash i vidot vash i ako gi zapechati srcata vashi, ima nekoj drug bog osven Allah koj kje vi go vrati toa? Pogledni kako Nie gi nizhime znamenijata, a potoa tie se vrtat! 47. Kazhi: ½Mislite li deka, ako vi dojde kaznata Allahova odnenadezh ili javno, kje propadne drug a ne i narodot zulumkjarski? 48. Nie pejgamberite gi isprakjavme samo kako radosnici i kako opomenuvachi. Onie koi veruvaat i koi kje se popravat ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat! 49. I na onie koi gi smetaat za lazhni znamenijata Nashi kje gi pogodi kaznata zashto bea rasipani.

SURA 6. EL-EN’AM

81

50. Kazhi: ½Ne vi tvrdam deka kaj mene se riznicite Allahovi, ne go znam tajnoto, i ne vi tvrdam deka sum, navistina, melek. Jas go sledam, sekako, samo ona shto mi se objavuva. Kazhi: ½Ednakvi li se onoj koj ne gleda i onoj koj gleda? Zoshto, togash, ne razmisluvate? 51. Opomenuvaj gi, so ona shto ti se objavuva, onie koi se plashat od toa shto kje bidat zbrani kaj Gospodarot svoj, za koi, osven Allah, ne kje ima ni zashtitnik ni posrednik, - za da bidat bogobojazlivi! 52. I ne odbivaj gi onie koi go povikuvaat Gospodarot svoj i nautro i navecher. Onie, tokmu, go posakuvaat liceto Allahovo. Za niv ti vo nishto ne kje odgovarash, a i onie za tebe vo nishto nema da odgovaraat. Pa, odbivajkji gi, kje stanesh eden od nepravednite. 53. I Nie, ete, taka ednisodrugi gi stavivme vo iskushenie za da rechat: ½Onie li se na koi Allah im dade prednost megju nas? Neli gi znae Allah najdobro blagodarnite!? 54. I koga kje ti dojdat onie koi veruvaat vo ajetite Nashi, kazhi: ½Selamun alejkum! Gospodarot vash si propisha za Sebesi milost. Onoj od vas koj kje napravi zlo, navistina, ne znaejkji, a potoa kje se pokae i kje se popravi... ta, Allah, sekako, e Prostuvach i Somilosen! 55. I ete, taka Nie potenko gi objasnuvame ajetite za da im stane jasen Pokazot na silnicite! 56. Kazhi: ½Mene mi e zabraneto, navistina, da gi obozhavam onie koi vie, osven Allah, gi povikuvate. Kazhi: ½Ne gi sledam zhelbite vashi zashto togash, sekako, bi skrshnal vo zabluda i ne bi bil megju upatenite. 57. Kazhi: ½Da, jas sum vrz jasnotijata od Gospodarot moj koja, vie, za lazhna ja smetate! Jas ne go poseduvam ona kon shto vie se brzate. Presudata e samo Allahova. Allah vistina kazhuva. Megju tolkuvachite On e Najdobriot! 58. Kazhi: ½Koga bi go poseduval ona kon shto vie se brzate rabotata kje beshe reshena megju mene i megju vas. A Allah najdobro gi znae zulumkjarite! 59. I samo kaj Nego se kluchevite na Tajnata. Nea ne ja znae nikoj osven Nego. On go znae i ona shto e na kopno i ona shto e vo more. Ne pagja nieden list a On da ne go znae; nema ni zrno vo temninite na zemjata, ni shto bilo suvo ili vlazhno, a da ne e vneseno vo Knigata jasna. 60. I On nokje ve usmrtuva i denje go znae ona shto go greshite, i potoa ve razbuduva za da odluchi za Chasot opredelen. Potoa, vrakjanjeto e kon Nego i, konechno, On kje ve izvesti za ona shto go rabotevte.

SURA 6. EL-EN’AM

82

61. On e Silen - nad robovite Svoi i vi isprakja chuvari. Koga nekomu od vas kje mu dojde smrtta pratenicite meleki Nashi, bez greshka, kje mu ja zemaat dushata. 62. Potoa kje bidat vrateni kaj Allah, Zashtitnikot nivni vistinski. Ne, samo Nemu mu pripagja Sudot. On, megju presmetuvachite, e Najbrziot! 63. Kazhi: ½Koj ve izbavuva od temninite na kopnoto i od moreto koga Go povikuvate i javno i tajno? - ½Ako se izbavime od ova, sekako, kje bideme megju blagodarnite! 64. Kazhi: ½Allah ve izbavuva od toa i od sekoja nevolja, a potoa vie, ete, zdruzhenik mu pripishuvate! 65. Kazhi: ½On e Kadar da vi isprati kazna i nad vas i pod vas, ili da ve podeli vo druzhini i da, ednisodrugi, ja iskusite pakosta. Pogledni kako Nie gi nizhime ajetite za da sfatat! 66. I narodot tvoj toa go smetashe za lazhno, a toa e vistina. Kazhi: ½Jas ne sum zakrilnikot vash! 67. I za sekoja vest ima vreme opredeleno. I kje uznaete! 68. I koga kje gi vidish onie koi gi omalovazhuvaat ajetite Nashi oddalechi se, se dodeka ne preminat na drug razgovor. I ako Shejtanot te navede vo zaborav, togash, ne sedi, po Opomenata, so narodot zulumkjarski! 69. Odgovornosta nivna ne pagja na onie koi se bogobojazlivi no, opomenata e: da bidat bogobojazlivi. 70. Ostavi gi onie koi ja zemaat verata svoja za igra i zabava, i koi se zavedeni so zhivotot na ovoj svet! Predupreduvaj gi so Kur'anot za da ne ja frlat vo propast dushata so ona shto kje go steknat. Dushata, osven Allah, nema ni zashtitnik ni posrednik i od nea nikakva naemnina nema da se primi. Zaradi ona shto go steknaa onakvite kje bidat frleni vo propast. Za niv ima vrel napitok i kazna bolna zaradi toa shto ne veruvaa. 71. Kazhi: ½Kje povikuvame li drug bog osven Allah, koj ne mozhe ni da ni koristi ni da ni shteti? - Da bideme vrateni po stapalkite nashi a vekje Allah, sekako, ne upati, i da bideme kako onoj kogo Shejtanot go zaveduva na zemjata i koj ostanuva zbunet, a drugarite negovi go povikuvaat kon Patokazot: ½Dojdi ni!  Kazhi: ½Allahoviot Patokaz, navistina, e - vistinskiot Patokaz. I nam ni e naredeno da bideme poslushni na Gospodarot na svetovite! 72. I ushte: ½Namaz izvrshuvajte i plashete se od Allah. On, tokmu, e Onoj kaj Kogo kje se zberete!

SURA 6. EL-EN’AM

83

73. I On e Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata so vistina. I Denot vo koj On veli: ½Bidi! i - biduva! Govorot Negov e - Vistina! Nemu mu pripagja vlasta na Denot koga kje se duvne vo Surlata. On e Znalec na vidlivoto i na nevidlivoto! On e Mudar i Izvesten! 74. I koga Ibrahim mu reche na Azir, babo mu: ½Kje gi zemash li kipovite za bozhestvo? Jas, navistina, te gledam, tebe i narodot tvoj, vo skrshnuvanje ochigledno! 75. I, ete taka na Ibrahim Nie mu ja pokazhavme vlasta i na nebesata i na Zemjata za da bide megju uverenite. 76. I bidejkji padna nokjta, zdogleda dzvezda, i reche: ½Ova e Gospodarot moj. I bidejkji zajde, reche: ½Ne gi sakam onie koi zaogjaat! 77. I bidejkji ja vide Mesechinata kako izleguva, reche: ½Ova e Gospodarot moj. I bidejkji zajde, reche: ½Gospodarot moj da ne me upateshe kje bev, sekako, megju lugjeto vo zabluda skrshnati. 78. I bidejkji go vide Sonceto kako izleguva, reche: ½Ovoj e Gospodarot moj; ovoj e najgolemiot! I bidejkji zajde, reche: ½O narode moj, jas sum daleku od ona shto vie Nemu za zdruzhenik Mu go pripishuvate, navistina! 79. Da, jas go upravuvam licevo moe kon Onoj Koj gi sozdade nebesata i Zemjata, kon - vistinskata vera. I ne sum od onie koi zdruzhenik Mu pripishuvaat! 80. I narodot negov raspravashe so nego; reche: ½Kje raspravate li so mene za Allah koj, sekako, me upati? I jas ne se plasham od onie koi Mu gi pripishuvate, osven od ona shto go saka Gospodarot moj. Gospodarot moj so znaenjeto gi opfakja site neshta. Ne se sekjavate li? 81. I kako kje se plasham od ona shto Mu go pripishuvate kako zdruzhenik a vie, ete, ne se plashite od vasheto pripishuvanje zdruzhenik na Allah za shto On ne vi objavi nikakov dokaz? Pa, koja od dvete druzhini, imajkji ja predvid sigurnosta, e poispravna? Ako znaete... ! 82. Onie koi veruvaat i koi ne go pokrivaat veruvanjeto svoe so mnoguboshtvo, kje bidat sigurni. Onie, tokmu, se upatenite! 83. I, eve, ova e dokazot Nash shto mu go dadovme na Ibrahim protiv narodot negov. Kogo sakame Nie na visok stepen vozdignuvame. Gospodarot tvoj, navistina, e Mudar i Znalec! 84. I Nie mu gi podarivme Ishak i Jakub, i dvajcata gi upativme. A Nuh, pred toa, go upativme. I od potomstvoto negovo gi upativme: i Da-

SURA 6. EL-EN’AM

84

vud, i Sulejman, i Ejub, i Jusuf, i Musa i Harun. I ete, taka, Nie gi nagraduvame dobrochinitelite! 85. I Zekerija, i Jahja, i Isa, i Iljas - site bea megju lugjeto dobri. 86. I Ismail, i Eljesa, i Junus i Lut - site gi odlikuvavme nad drugite! 87. I predcite nivni, i potomstvoto nivno i brakjata nivni... Nie gi odbravme i gi upativme po patot vistinski! 88. Ete, ova e Allahoviot Patokaz so koj On, so posak Svoj, upatuva od robovite Svoi. A da Mu pripishea zdruzhenik, sekako, kje im propadneshe ona shto go rabotea. 89. Toa se onie na koi Nie im dadovme i Kniga, i Mudrost i Pratenishtvo. Iako onie ne veruvaat vo toa, Nie, sekako, so toa ovlastuvame lugje koi nema da ne veruvaat. 90. Allah niv gi upati: sledi go, togash, upatstvoto nivno! Kazhi: ½Za toa ne sakam od vas nagrada. Toa e samo Opomena za lugjeto! 91. Onie ne go cenat Allaha so cenata Negova vistinska koga zboruvaa: ½Allah nishto ne mu objavi na nieden chovek! Kazhi: ½Koj ja objavi Knigata so koja dojde Musa: Svetlina i Patokaz za lugjeto, koja ja stavate na listovi za da ja obelodenite a mnogu od nea kriete, i so koja ve pouchi vo ona shto ne go znaevte, ni vie ni predcite vashi? Kazhi: ½Allah! I ostavi gi da si igraat so lagite svoi! 92. Ova e Kniga shto Nie mu ja objavivme, Blagoslovena i Potvrda za ona shto e pred nea, i za da se opomene Ummul-kura i onie okolu nea. Onie koi veruvaat vo Ahiret, veruvaat vo nea, vnimavaat na namazot svoj. 93. A koj e pogolem zulumkjar od onoj koj frla laga vrz Allah? Ili koj zboruva: ½Mene mi e objaveno, a nemu nishto ne mu e objaveno, ili, pak, koj zboruva: ½Kje objavam neshto shto e slichno na ona shto go objavi Allah. E, samo koga bi gi videl zulumkjarite koga kje bidat vo smrtnite maki a melekite vekje gi pruzhaat racete svoi: ½Isfrlete gi dushite vashi! Denes odite tamu kade shto kje bidete kazneti so kazna nepodnosliva zaradi nevistinata shto ja zboruvavte za Allah i zaradi shto se naduvavte kon ajetite Negovi. 94. I, sekako, kje ni doagjate, poedinechno, tokmu onaka kako shto ve sozdadovme prvpat i zad sebe kje go ostavite ona so shto ve daruvavme; i Nie ne gi gledame so vas posreduvachi vashi, zdruzhenicite za koi vie mislevte deka, navistina, kje bidat so vas. Megju vas ima, sekako, vrska prekinata. Onie, megju vas, koi gi zamisluvavte zdruzhenici, vekje skrshnaa!

SURA 6. EL-EN’AM

85

95. Allah, navistina, e Rascepuvach na zrnata i golushkite. On od zhivo vadi mrtvo, i On od mrtvo vadi zhivo. Ete, toa vi e Allah. Ta, kade ste kinisale!? 96. On e Rascepuvach na mugrata. On nokjta ja opredeli za smirna, a Sonceto i Mesechinata za smetanje na vremeto. Ete, toa e odredba na Silniot i Znalecot! 97. On vi gi opredeli dzvezdite za da se upravuvate po niv niz temnini i po more i po kopno. Nie, sekako, gi tolkuvame znamenijata Nashi za lugjeto koi znaat! 98. I On ve sozdade od eden chovek da se nastanite na zemjata i na nea da se pogrebite. Nie, sekako, gi tolkuvame znamenijata za lugjeto koi sfakjaat! 99. I On od nebo spushta voda pa, so pomosh nejzina, vadime sekakov vid na bilki, a od niv vadime zelenilo od koe, pak, vadime klasje gusto; vadime i od urmite i od semeto nivno, i grozdovi lesno berlivi, i gradini so lozja zeleni i maslinki, i shipki, slichni i razlichni. Videte gi plodovite od seto toa koi 'rtat i koi cutat! Ete, vo toa ima znamenija za lugjeto koi veruvaat, navistina! 100. I onie na Allah zdruzhenici mu pripishuvaat: djinovi - a On niv gi sozdade. I onie, bez da znaat, Mu izmislija sinovi i kjerki. Slaven neka e i Vozvishen On, nad ona shto Go opishuvaat! 101. Sozdatel na nebesata i na Zemjata! Kako On da ima dete a nema zhena? On ja sozdava sekoja stvar! On znae se! 102. Ete, toa e Allah, Gospodarot vash. Nema drug bog osven Nego; Tvoritel na sekoja stvar - ta, obozhavajte Go! On e Zakrilnik nad sekoja stvar! 103. Do Nego ne dopiraat ochite, a On dopira do ochite. On e Sochuvstvitelen i Izvesten! 104. Vekje vi dojdoa pogledi od Gospodarot vash, sekako! Pa, koj kje pogleda - toa e za nego, a koj kje ostane slep - toa e protiv nego. Jas ne sum vash chuvar! 105. I, ete, taka Nie gi tolkuvame znamenijata za da kazhat: ½Ti toa go nauchi. I za da im go objasnime na lugjeto koi znaat! 106. I sledi go ona shto ti se objavuva od Gospodarot tvoj. Nema drug bog osven Nego! Oddalechi se od onie koi Mu pripishuvaat zdruzhenik! 107. Allah da sakashe onie nemashe da Mu pripishuvaat zdruzhenik. I Nie ne te opredelivme da bidesh nivni chuvar a nitu nivni zakrilnik!

SURA 6. EL-EN’AM

86

108. Ne navreduvaj gi onie na koi, pokraj Allah, gi povikuvaat drugite pa da go grdat Allaha od neznaenje i neprijatelstvo. Nie postapkite nivni, kako i za sekoj narod, im gi razubavuvame. Potoa kaj Gospodarot svoj kje se vratat i On kje gi izvesti za ona shto go rabotea. 109. Se kolnat vo Allah, so najteshka zakletva deka, ako im dojde znamenie, kje veruvaat, sekako, vo nego! Kazhi: ½Znamenijata se kaj Allah, navistina! No, koj e od vas svesen deka, ako im dojdat, ne kje veruvaat! 110. I Nie gi prevrtuvame i srcata nivni i pogledite nivni kako shto ne veruvaa prvpat. I Nie kje gi ostavime da talkaat vo pakosta nivna! 111. I, navistina, Nie da im spushtevme meleki, i da im zboruvaa mrtvite i da gi zberevme site neshta za niv, za priliki nivni, ne bi veruvale osven so posak Allahov. No, mnozinstvoto od niv ne znaat. 112. I ete, taka za sekoj pejgamber Nie opredelivme neprijatel: shejtani, lugje i djinovi koi ednisodrugi se voodushevuvaat so lazhno razubavuvanje na zborovi. A da saka Gospodarot tvoj onie toa nema da go pravat. Pa, ostavi gi, niv i ona shto go izmisluvaat, 113. i za srcata na onie koi ne veruvaat vo Ahiret da tezhneat kon toa, i da bidat zadovolni so toa, i da go postignat ona shto, tokmu, go postignuvaat. 114. Osven Allah da baram li sudija? On, tokmu, vi objavi Kniga potenko objasneta. Onie so dadenata im Kniga znaat deka taa, navistina, e objavena od Gospodarot tvoj so vistina. I nikako nemoj da bidesh od somnevachite! 115. A Zborot od Gospodarot tvoj e ispolnet i so vistina i so pravdina. I nikoj ne mozhe da gi promeni zborovite Negovi. On e Slushach i Znalec! 116. Ako mu bidesh poslushen na mnozinstvoto od onie koi se na zemjata kje te skrshnat vo zabluda od Allahoviot pat: samo somnevanje sledat i samo bezmislici zboruvaat! 117. Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj podobro go znae onoj koj skrshnal vo zabluda od patot Negov. I On najdobro gi znae upatenite! 118. Pa, jadete od ona pri chie kolenje e spomenato imeto Allahovo, ako, sekako, veruvate vo ajetite Negovi. 119. A zoshto da ne jadete od ona pri chie kolenje e spomenato imeto Allahovo? On vi go objasni, sekako, ona shto vi go zabrani, osven, ako ste prisileni. Mnogu lugje, navistina, so zhelbite svoi, bez znaenje, drugite gi skrshnaa vo zabluda. Da, Gospodarot tvoj e Onoj koj najdobro gi znae preteruvachite.

SURA 6. EL-EN’AM

87

120. I ostavete go greshenjeto, bilo da e javno bilo da e skrishno. Onie koi pechalat grev kje bidat kazneti za ona shto go postignaa. 121. I ne jadete od ona pri chie kolenje ne e spomenato imeto Allahovo. Toa, navistina, e grev. A shejtanite, sekako, gi teraat zashtitnicite svoi da raspravaat so vas. Ako im bidete poslushni vie, navistina, kje bidete mnoguboshci. 122. Mozhe li da bide slichen onoj koj e mrtov, pa Nie go ozhivivme i mu opredelivme svetlina po koja odi megju lugjeto so onoj koj e vo temnici i ne mozhe od niv da izleze? Ete, taka im se razubavuva na nevernicite ona shto go rabotea. 123. I, ete, taka Nie opredelivme vo sekoj grad da bidat golemci silnicite nivni za da spletkarat vo niv. No, onie samo za sebesi spletkarat a ne usetuvaat. 124. I koga kje im se objaveshe ajet, zboruvaa: ½Ne kje veruvame se dodeka ne ni se dade neshto slichno na ona shto im e dadeno na pejgamberite Allahovi! - A Allah najdobro znae komu kje mu go opredeli pratenieto Negovo. Na onie koi greshat kazna zhestoka i ponizhuvanje Allahovo kje im se sluchi. Se zaradi spletkite shto gi pravea. 125. Pa, kogo Allah saka da upati kje mu gi otvori gradite kon islamot. A Allah kogo saka da skrshne vo zabluda kje mu gi stesni gradite - kako da se vpregnuvaat da se izvishat na nebo. Ete, taka Allah ja oznachuva valkanosta na onie koi ne veruvaat. 126. I ova e patot na Gospodarot tvoj - vistinskiot! Nie, sekako, potenko gi objasnivme ajetite za onie koi se sekjavaat! 127. Za niv, kukjata na Spasot, e kaj Gospodarot nivni. On e Zashtitnik nivni za ona shto go rabotea. 128. I Denot vo koj On kje gi zbere site: ½O druzhino djinovska! Vie izmamivte golem broj lugje. A zashtitnicite od lugjeto nivni kje rechat: ½Gospodare nash, nie posakuvavme ednisodrugi uzhivanje i eve stignavme do chasot koj Ti ni go opredeli! On kje reche: ½Ognot e - prestojuvalishteto vashe; tamu kje se ostane za navek osven, sekako, so posak Allahov. Gospodarot tvoj, navistina, e Mudar i Znalec! 129. I ete, taka Nie vlasta im ja davame neizmenichno na zulumkjarite zaradi ona shto go spechalija. 130. O druzhino na djinovi i lugje, ne li vi doagjaa pejgamberi, megju vas, koi vi gi kazhuvaa znamenijata i koi ve opomenuvaa za Sredbata so ovoj Den vash. Kje rechat: ½Svedoci sme protiv samite nas. Gi izmami

SURA 6. EL-EN’AM

88

zhivotot na ovoj svet; svedochea protiv samite sebesi, deka, navistina, bea nevernici. 131. I ete, taka ne e od Gospodarot tvoj da gi unishti gradovite zaradi zulumot pred da ne bidat zhitelite nivni ramnodushni. 132. I za site kje ima stepeni za ona shto go rabotea. I Gospodarot tvoj ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotat! 133. I Gospodarot tvoj e Bogat i Sopstvenik na milosta. Ako On saka kje ve otstrani i, po vas, so posak Negov, kje donese naslednici, tokmu onaka kako shto od potomstvoto na drugite narodi vas ve sozdade! 134. Ona so shto vi se zakanuva kje dojde, navistina! Nemokjni ste pred toa! 135. Kazhi: ½O narode moj, rabotete na vashite mesta, a i jas, navistina, kje rabotam! Pa, kje uznaete koj kje bide vo Domot srekjen; zulumkjarite, navistina, ne kje uspeat! 136. I onie na Allah mu opredeluvaat del od ona shto On go sozdade, i od letninata i od dobitokot, zboruvajkji: ½Ova e Allahovo, kako zamisluvaat, ½a ova e za bozhestvata nashi. A ona shto e od bozhestvata nivni ne stignuva do Allah, a ona shto e za Allah, stignuva do bozhestvata nivni. E, samo kolku losho e ona kako prosuduvaat!? 137. I taka na mnogu od mnoguboshcite Shejtanot im go razubavi ubivanjeto na decata nivni za da gi upropastat i da ja iskrivat verata nivna. A Allah da sakashe - toa nemashe da go pravat. Ostavi gi i niv i ona shto go izmisluvaat! 138. I zboruvaat: ½Ovie zhivotni i letnini se zabraneti. Mozhat da gi jadat samo onie koi nie sakame - kako zamisluvaat - i od zhivotnite chie javanje e zabraneto i od zhivotnite pri chie kolenje ne se spomenuva imeto Allahovo, taka izmisluvajkji lagi. I kje bidat kazneti zatoa shto lagi izmisluvaat! 139. I onie zboruvaat: ½Ona shto e vo utrobite na ovie zhivotni dozvoleno e za mazhite nashi a zabraneto e za zhenite nashi. A ako e toa mrtvo zhivotno - zdruzhenici se vo toa. A Allah kje gi kazni za takvite nivni tvrdenja. On, navistina, e Mudar i Znalec! 140. Propadnaa, sekako, onie koi gi ubivaa decata svoi ne znaejkji, zaradi bezumieto, shto pravat; i koi go zabranuvaa ona so shto gi snabde Allah. Vrz Allah laga frlaa, skrshnaa i ne bea upateni. 141. I On e Onoj koj sozdade bavchi zagradeni i bavchi ne zagradeni, i urmi, i posevi so vkusovi razlichni, i maslinki i shipki, ednakvi i neednakvi. Jadete gi plodovite nivni koga kje dadat plod, i snabdete gi, na denot na

SURA 6. EL-EN’AM

89

zhetvata, onie koi imaat pravo na toa. Ne preteruvajte! Allah, navistina, ne gi ljubi preteruvachite! 142. I od zhivotnite ima koi se tovarat i koi se javaat. Jadete od nafakata shto vi ja dade Allah i ne sledete gi stapalkite shejtanovi. On vi e, navistina, jasen neprijatel! 143. I toa osum parovi: par ovci i par kozi. Kazhi: ½Mashkite li se koi On gi zabrani ili se, pak, toa zhenskite, ili se, pak, toa onie koi se vo utrobite? Kazhete mi, znaejkji, ako ste iskreni! 144. Par kamili i par kravi. Kazhi: ½Mashkite li se koi On gi zabrani ili, pak, toa se zhenskite koi On gi zabrani ili se, pak, toa onie koi se vo utrobite na zhenskite? Ili: ½Bevte li svedoci koga ova Allah vi go propisha? A koj e pogolem zulumkjar od onoj koj frla lagi vrz Allah za da, bez znaenje, gi skrshne vo zabluda lugjeto? Allah, navistina, ne go upatuva narodot zulumkjarski! 145. Kazhi: ½Vo ona shto mi se objavuva jas nishto ne naogjam zabraneto za nikogo osven mrtvo zhivotno ili krv shto teche ili svinsko meso, ova, navistina, e gnasno ili odvratno, - ili neshto pri chie kolenje ne e spomenato imeto Allahovo. Osven onoj koj e prisilen, ne sakajkji i ne pominuvajkji preku potrebnoto - ta, Gospodarot tvoj, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 146. Na onie koi se Evrei Nie im gi zabranivme site zhivotni koi imaat kopita, a od kravite i bravchinjata lojot im go zabranivme, osven ona shto e narasnato na plekjite nivni, ili, pak, na crevata ili, pak, ona shto e pomeshano so koski. I ete, Nie gi kaznivme zaradi nasilstvoto nivno i Nie sme, navistina, iskreni! 147. Ako ti frlaat laga pa, kazhi: ½Gospodarot vash poseduva milost neizmerna, a strogosta Negova ne kje bide otstraneta od narodot nasilnichki. 148. Onie koi na Allah mu pripishuvaat zdruzhenik, kje rechat: ½Da sakashe Allah nie ne kje Mu pripishuvavme zdruzhenik, a ni predcite nashi, i nishto ne kje si zabranivme. Ete, taka lazhea i onie pred niv se dodeka ne ja iskusija strogosta Nasha. Kazhi: ½Ima li kaj vas znaenje? Obelodenete ni go! Vie samo somnevanje sledite i samo lazhete! 149. Kazhi: ½Dokazot jasen e - Allahov! Pa, koga bi posakal bi ve upatil site. 150. Kazhi: ½Privedete gi svedocite vashi koi svedochat deka Allah, navistina, go zabrani ova. Pa, ako posvedochat, ti ne svedochi so niv, nitu pak sledi gi zhelbite na onie koi gi smetaa za lazhni ajetite Nashi, i onie koi ne veruvaa vo Ahiret, i koi, tokmu, Gospodarot svoj go smetaat ramen so drugi.

SURA 6. EL-EN’AM

90

151. Kazhi: ½Dojdete! Kje vi go kazham ona shto vi go zabrani Gosapodarot vash: zdruzhenik da ne Mu pripishuvate, na roditelite dobro da im pravite, da ne gi ubivate decata vashi zaradi nemashtija zashto i vam i nim Nie vi dadovme nafaka..., ne priblizhuvajte se kon sramnite raboti bilo tie da se javni ili tajni, i ne ubivajte chovek za kogo takvo neshto Allah zabrani osven po pravda. Ete, toa Allah vi go ostavi taka da bide za da se vrazumite. 152. I ne priblizhuvajte se kon imotot na jetimot, osven uchtivo, se dodeka ne stane polnoleten, i pravedno merete i vagajte. Nie nikogo ne optovaruvame nad mozhnosta negova. I koga kje zboruvate bidete pravedni pa makar da se raboti i za vasha rodnina. I ispolnete go vetuvanjeto kon Allah. Ete, toa Allah taka vi ostavi da bide za da se sekjavate! 153. Ovoj moj pat, navistina, e vistinskiot pat - ta, sledete go! Ne sledete gi drugite patishta pa da ve oddalechat od patot Negov. Ete, toa Allah vi go ostavi taka da bide za da bidete bogobojazlivi! 154. Potoa na Musa Nie mu dadovme Kniga, nadopolnuvajkji go dobroto shto go napravi, i objasnuvajkji ja sekoja rabota, i Patokaz, i Milost za da veruvaat vo Sredbata so Gospodarot svoj! 155. I ova e Kniga shto Nie ja objavivme, blagoslovena; sledete ja, togash, i bidete bogobojazlivi, Allah, mozhebi, za da vi se smiluva! 156. I da ne kazhete: ½Knigata, sekako, e objavena do dva naroda pred nas i nie, navistina, ne mozhevme da ja chitame. 157. Ili da ne kazhete: ½Knigata da ni beshe nam objavena kje bevme od niv poupateni. I objasnuvanje vi dojde, navistina! Od Gospodarot vash. I Patokaz i Milost. Pa, koj e pogolem zulumkjar od onoj koj frla laga vrz ajetite Allahovi i koj od niv se vrti? Kje gi kaznime onie koi se vrtat od ajetite Nashi so losha kazna, tokmu, zaradi toa shto se vrtea! 158. Chekaat li da im dojdat meleki ili da im dojde Gospodarot tvoj ili da dojde nekoj ajet od Gospodarot tvoj? Na Denot koga kje dojdat nekoi znamenija od Gospodarot tvoj nikomu ne kje mu koristi veruvanjeto negovo, ako od porano ne veruval ili ako, vo svoeto veruvanje, ne spechalil nekakvo dobro. Kazhi: ½Ochekuvajte! Nie, navistina, ochekuvame! 159. Ti vo nishto ne si od onie koi ja razdelija verata svoja i koi se pretvorija vo stranki. Rabotata nivna se vrakja kaj Allah a potoa On kje gi izvesti za ona shto go rabotea. 160. Koj kje dojde so dobro mu pripagja desetokratna nagrada, a koj kje dojde so zlo, mu pripagja kazna ednakva na toa. Ne kje bidat, vsushnost, oshteteni.

SURA 6. EL-EN’AM

91

161. Kazhi: ½Mene, navistina, Gospodarot moj me upati po patot vistinski, kon vistinskata vera, chistata vera Ibrahimova. Toj ne beshe megju mnoguboshcite! 162. Kazhi: ½I namazot moj, i obredite moi, i zhivotot moj, i smrtta moja se - Allahovi, navistina, od Gospodarot na svetovite! 163. On nema Svoj zdruzhenik! Toa mi e, ete, naredeno i jas sum prv musliman! 164. Kazhi: ½Kje baram li drug gospodar osven Allah? A On e Gospodarot na se. Sekoj shto kje spechali za sebesi kje si spechali: sekoj svoeto breme kje si go ponese. Potoa vrakjanjeto vashe vodi kon Gospodarot vash i kje ve izvesti za ona za shto stanavte delenici. 165. I On e Onoj koj ve opredeli hali na zemjata i koj ve vozdigna, so stepeni, edninadrugi za da ve isproba vo ona shto, tokmu, vi go dade. Gospodarot tvoj, navistina, e Brz Kaznuvach i On, navistina, e Prostuvach i Somilosen!

Sura 7 El-A’raf (Bedemi)
Objaveno vo Mekka 206 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, Lam, Mim, Sad! 2. Kniga koja ti se objavuva! Pa, neka vo gradite tvoi ne ti se stesnuva od nea za da ne opomenuvash so nea. Opomena za vernicite: 3. sledete go ona shto vi se objavuva od Gospodarot vash i ne sledete, osven Nego, drugi zashtitnici! Malku e ona vrz shto vie se sekjavate! 4. I kolku gradovi Nie unishtivme! Do niv, togash, dopre strogosta Nasha dodeka se odmaraa nokje ili dodeka otsednuvaa denje. 5. Nishto ne mozhea da povikaat, koga kje im dojdeshe Nashata strogost, osven shto kje rechea: ½Nie bevme, navistina, zulumkjari! 6. Nie kje gi povikame na odgovornost onie na koi im se isprateni pejgamberi, sekako, a kje gi povikame na odgovornost i pejgamberite, navistina! 7. I potoa, sigurno, Nie kje im go kazhuvame se ona, po Nashe znaenje, zashto, navistina, ne bevme otsutni! 8. I na Denot toj pravedno kje se meri na vaga. I onie chii vagi kje natezhnat - se spaseni! 9. A onie chii dela se polesni na vagite, togash, kje stradaat dushite nivni. Zashto ajetite Nashi, sekako, ne gi priznavaat. 10. I na zemjata Nie vekje ve smestivme i na nea vi opredelivme zhivotni namirnici. Malku e ona za shto se zablagodaruvate. 11. I, sekako, Nie ve sozdadovme; vi dadovme izgled, potoa im rekovme na melekite: ½Padnete mu na sedjde na Adem! - Site padnaa na sedjde, a Iblisot ne. Ne beshe megju onie koi padnaa na sedjde.

92

SURA 7. EL-A’RAF

93

12. Allah reche: ½Shto te sprechi pa da ne padnesh na sedjde koga vekje ti narediv? Iblis reche: ½Jas sum podobar od nego. Mene me sozdade od ogan a nego go sozdade od glina. 13. Allah reche: ½Sleguvaj od nego, togash! Ne ti dolikuva vo Djennetot da se duvash. Izleguvaj, ti si, navistina, megju ponizhenite! 14. Iblis reche: ½Daj mi rok do Denot vo koj kje bidat ozhiveani. 15. Allah reche: ½Ti si, navistina, megju onie na koi im e daden rok. 16. Iblis reche: ½No zatoa shto me zavede, jas, sosem sigurno, kje im postavam stapici na Tvojot pat vistinski. 17. Potoa kje im priogjam pred niv i zad niv, i od nivnata leva strana i od nivnata desna strana i kje gi najdesh, mnozinstvoto od niv, neblagodarni. 18. A Allah reche: ½Izlezi od nego, ponizhen i otfrlen! So onie shto te sledat od niv, i onie od vas, i so site tie, kje go ispolnam Djehennemot, navistina! 19. O Ademe, zhivejte ti i zhenata tvoja vo Djennetot, i jadete od kade shto sakate i ne priblizhuvajte se kon ova steblo zashto kje bidete megju zulumkjarite! 20. Pa Shejtanot im shepna za da im go otkrie ona shto edenadrug im beshe skrieno, nivnite sramni mesta, i reche: ½Gospodarot vash vi go zabrani ova steblo za da ne stanete meleki ili da ne bidete za navek; 21. i im se kolneshe: ½Jas sum, navistina, vash sovetnik. 22. I gi zavede so izmamata. Bidejkji vkusija od stebloto im se pokazhaa nivnite sramni mesta i pochnaa da gi pokrivaat so djennetsko lisje. I Gospodarot nivni im reche: ½Neli vi go zabraniv stebloto i neli vi rekov deka Shejtanot, navistina, e vashiot jasen neprijatel! 23. Rekoa: ½Gospodare nash, sami sebesi si napravivme zulum i ako ne ni prostish i ako ne ni se smiluvash kje bideme, sekako, megju porazenite. 24. Allah reche: ½Sleguvajte! Edninadrugi neprijateli kje bidete. Za vas zemjata kje bide utvrduvalishte i uzhivanje vashe do edno vreme opredeleno. 25. Allah reche: ½Na zemjata kje zhiveete i na nea kje umrete i od nea kje izlezete! 26. O sinovi Ademovi, Nie vi isprativme obleka, sekako, za da gi pokriete sramnite mesta vashi, i odela, no oblekata na bogobojazlivosta, vsushnost, e najdobrata. Ete, toa e edno od znamenijata Allahovi za da se sekjavaat.

SURA 7. EL-A’RAF

94

27. O sinovi Ademovi, neka Shejtanot ne ve zavede onaka kako shto gi izvede od Djennetot roditelite vashi, soblekuvajkji ja oblekata nivna za da im gi pokazhe sramnite mesta. Shejtanot i negovata druzhba, navistina, ve gledaat otade od kadeshto vie ne gi gledate. Nie gi opredelivme shejtanite, sekako, da bidat zashtitnici za onie koi ne veruvaat. 28. I koga kje napravat sramno delo, velat: ½Nie gi zateknavme roditelite nashi vo toa i Allah toa ni go naredi. Kazhi: ½Allah, navistina, ne nareduva sramno delo. Kje go zboruvate li za Allah ona shto ne go znaete!? 29. Kazhi: ½Gospodarot moj mi naredi pravednost. I upravete gi licata vashi, pri sekoj namaz, kon Nego, povikuvajkji Go: chisti vo verata Negova; kako shto zapochna so vas taka i kje zavrshi. 30. Edni gi upatuvashe a drugi, so pravo, vo zabluda gi ostavashe: ovie, navistina, gi zemaa shejtanite mesto Allaha za zashtitnici, mislejkji, sekako, deka se upatenite! 31. O sinovi Ademovi, pri sekoj namaz oblechete se svecheno, jadete i pijte, no ne preteruvajte. Allah, navistina, ne gi ljubi preteruvachite! 32. Kazhi: ½Koj gi zabrani nakitite Allahovi koi On za robovite Svoi gi vadi, i dobrata na 'rskot? Kazhi: ½Ovie se na ovoj svet za onie koi veruvaat, a osobeno na onoj svet. Ete, taka Nie gi objasnuvame znamenijata za lugjeto koi znaat. 33. Kazhi: ½Gospodarot moj, navistina, zabrani: sramni dela, bilo da se javni bilo da se tajni, i grev, i sila bespravno i da mu zdruzhuvate na Allah neshto za shto On ne objavi dokaz, i da go zboruvate za Allah ona shto ne go znaete! 34. I sekoj narod ima rok opredelen. Pa, koga kje dojde nivniot opredelen rok... ta, ni za mig ne kje mozhat da go zadocnat a nitu da go zabrzaat. 35. O sinovi Ademovi, od vas kje vi dojdat pejgamberi koi kje vi gi kazhuvaat znamenijata Moi - ta, onie koi kje se plashat i koi kje se popravat ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat. 36. A onie koi kje gi smetaat za lazhni znamenijata Nashi i koi drsko kje se vrtat od niv - onakvite se zhiteli na ognot i vo nego za navek kje ostanat. 37. Pa, koj pravi pogolem zulum od onoj koj frla laga vrz Allah ili koj gi smeta za lazhni ajetite Negovi? Onakvite kje si go postignat delot nivni shto e opredelen vo Knigata. A koga kje im dojdat pratenicite meleki od Nas da im ja zemaat dushata, gi prashuvaat: ½Kade se onie do koi,

SURA 7. EL-A’RAF

95

osven Allah, se povikuvavte? Kje rechat: ½Ni se izgubija. Da, protiv samite sebesi kje svedochat deka, navistina, bea nevernici! 38. Allah kje reche: ½Vlezete vo ognot zaedno so narodite koi bea pred vas i koi propadnaa, i so lugjeto i so djinovite. I sekojpat koga kje vleze eden narod kje go prokolnuva nemu slichniot; i koga kje se najdat vo nego zaedno potchinetite kje im rechat na vlastodrshcite: ½Gospodare nash, onie ne skrshnaa vo zabluda i daj im, togash, dvojna kazna ognena. Allah kje reche: ½Za sekogo imam dvojna kazna, no, ete, ne znaete! 39. I potchinetite kje im rechat na potchinitelite: ½Nemavte nikakva prednos nad nas! Pa, vkusete ja kaznata za ona shto go spechalivte! 40. Da, onie koi frlaa laga vrz ajetite Nashi i koi drsko se vrtea od niv ne kje im bidat otvoreni vratite nebesni, i ne kje vlezat vo Djennetot pred kamilata da pomine niz igleni ushi. Ete, taka Nie kje gi kaznime silnicite! 41. Za niv ima ogneni lezhai i ogneni jorgani. Ete, taka Nie kje gi kaznime zulumkjarite! 42. Onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela - a Nie nikogo ne optovaruvame nad mozhnosta negova - onie zhiteli djennetski se i vo nego za navek kje ostanat. 43. Nie ja ottrgnavme pakosta od gradite nivni. Pod niv kje techat reki, i kje rechat: ½Blagodarenie na Allah koj ne upati kon ova. Allah da ne ne upateshe ne kje bevme, navistina, upateni. I vekje im doagjaa pejgamberi so vistina od Gospodarot nash, i kje im se reche: ½Toa e Djennetot vash koj go nasledivte za ona shto, tokmu, go rabotevte! 44. Djennetskite zhiteli kje im dovikuvaat na djehennemskite zhiteli: ½Go najdovme ona shto ni go veti Gospodarot nash, navistina! A dali, pak, go najdovte ona shto vi go veti Gospodarot vash, navistina? Kje rechat: ½Da! Pa, glasnikot kje vozglasi megju niv: ½Prokletstvoto Allahovo e vrz nevernicite! 45. Onie koi odvrakjaat od Allahoviot pat i koi nastojuvaat da go iskrivat, onie, tokmu, vo Ahiret ne veruvaat. 46. Megju niv ima zavesa a na Bedemite kje ima lugje koi kje gi poznavaat lugjeto po izgledot nivni. Na zhitelite djennetski kje im vozglasat: ½Selamun alejkum! - dodeka ne se vlezeni a odvaj kje chekaat. 47. I koga pogledite nivni kje bidat svrteni kon Sredbata so zhitelite na ognot, kje rechat: ½Gospodare nash, ne zadrzhuvaj ne so narodot nepraveden!

SURA 7. EL-A’RAF

96

48. I zhitelite na Bedemite kje gi povikuvaat lugjeto koi gi poznavaat po izgledot nivni i kje rechat: ½Ni vasheto sobiranje ni vashata naduenost vo nishto ne kje vi koristat! 49. Onie li se za koi se kolnevte deka niv ne kje gi opfati milosta Allahova? Vlezete vo Djennetot! Vie ne kje stravuvate i ne kje taguvate. 50. I zhitelite na ognot kje im dovikuvaat na zhitelite djennetski: ½Posipajte ne so voda ili so nafakata shto vi ja dade Allah. Kje im rechat: ½Allah, navistina, ova go zabrani za nevernicite! 51. Onie koi ja zemaat verata svoja za igra i zabava i koi gi zavel zhivotot na ovoj svet... pa, niv kje gi zaboravime na Denot onaka kako shto zaboravija na Sredbata na ovoj nivni Den, i ajetite Nashi gi prenebregnuvaa. 52. Nie im dadovme Kniga vo koja, sekako, go objasnivme znaenjeto vo celost: Patokaz i Milost za lugjeto koi veruvaat! 53. Shto ochekuvaat osven ostvaruvanje nejzino? Na Denot koga kje se obelodeni Knigata onie koi zaboravile na toa od porano kje rechat: ½Vekje vi doagjaa pejgamberi od Gospodarot nash so vistina. Imame li, togash, posrednici koi kje se zazemat za nas ili, pak, da bideme vrateni pa da rabotime poinaku od ona shto go rabotevme. Sekako, sebesi si nashtetija i se oddalechija od niv onie shto gi izmisluvaa. 54. Gospodarot vash, navistina, e Allah koj gi sozdade nebesata i Zemjata za shest dena, a potoa se utvrdi na Arshot. On go pokriva denot so nokj, a nokjta vednash go bara denot. I Sonceto i Mesechinata i dzvezdite... potchineti se na naredbata Negova. Sozdavanjeto i Naredbata se - samo Negovi! Slaven neka e Allah, Gospodarot na svetovite! 55. Povikuvajte go Gospodarot vash potchineto i skrishno! On, navistina, ne gi ljubi preteruvachite! 56. I ne pravete bezredie na Zemjata po vekje vospostaveniot red. Povikuvajte Go bojazlivo i stremezhlivo. Milosta Allahova, navistina, e blisku do dobrochinitelite. 57. I On e onoj koj go isprakja vetrot kako radosnica pred da dojde Milosta Negova: koga kje gi ponese teshkite oblaci Nie gi upravuvame kon mrtviot predel pa so niv spushtame voda, so chija pomosh, togash, vadime plodovi sekakvi. Ete, taka Nie gi vadime mrtvite da se sekjavate! 58. Ubaviot predel gi vadi plodovite svoi so odobrenieto od Gospodarot svoj, a onoj shto e oskvernet sosem malku dava plod. Ete, taka Nie gi rasporeduvame znamenijata za lugjeto koi se zablagodaruvaat.

SURA 7. EL-A’RAF

97

59. I Nuha, sekako, Nie go isprativme do narodot negov i reche: ½Narode moj, obozhavajte go Allaha. Vie drug bog osven Nego nemate. Jas za vas, navistina, se plasham od kaznata na Denot golem! 60. Golemcite od narodot negov rekoa: ½Da, nie smetame deka si, navistina, vo zabluda jasna! 61. Nuh reche: ½O narode moj, pri mene nema zabluda; jas sum, navistina, pejgamber od Gospodarot na svetovite! 62. Vi gi izvestuvam pratenijata od Gospodarot moj i ve sovetuvam. Od Allah go znam ona shto vie ne go znaete! 63. Ili pak se chudite shto vi dojde Spomen od Gospodarot vash, preku eden chovek od vas, za da ve opomene: da bidete bogobojazlivi... On za da vi se smiluva. 64. Pa, go smetaa za lazhen. A nego i onie koi bea so nego Nie gi spasivme vo brodot. A onie koi frlaa laga vrz znamenijata Nashi gi potopivme. Bea slepi lugje, navistina! 65. A do Ad Nie go isprativme Huda, bratot nivni. Reche: ½O narode moj, obozhavajte go Allaha. Vie drug bog osven Nego nemate. Zarem ne ste bogobojazlivi? 66. Golemcite od narodot negov, koi ne veruvaa, rekoa: ½Nie, navistina, sme pri mislenje deka si bezumnik i drzhime deka si megju lashkovcite! 67. Reche: ½O narode moj, pri mene nema bezumnost; jas sum, navistina, pejgamber od Gospodarot na svetovite! 68. Vi gi izvestuvam pratenijata od Gospodarot moj i doverliv sovetnik sum vash. 69. Ili se chudite shto vi dojde Spomen od Gospodarot vash, preku eden chovek od vas, za da ve predupredi. Setete se koga On, po narodot Nuhov, ve opredeli za hali, i koga go zgolemi vashiot rast vo tvoreshtvoto. Pa, setete se na blagodatite Allahovi za da se spasite! 70. Rekoa: ½Ni dojde li za da go obozhavame Allaha, samo Nego, a da go ostavime ona shto go obozhavaa predcite nashi. Daj ni go ona shto ni go vetuvash ako si megju iskrenite! 71. Reche: ½Padnaa vrz vas, sekako, od Gospodarot vash i zlo i gnev. Kje raspravate li so mene za iminjata so koi gi imenuvavte, vie i predcite vashi, onie za koi Allah ne objavi nikakov dokaz? Ochekuvajte, i jas, navistina, kje ochekuvam so vas! 72. Togash Nie gi spasivme nego i onie so nego so Milosta Nasha. I celosno gi istrebivme onie koi frlaa laga vrz ajetite Nashi i koi ne bea vernici.

SURA 7. EL-A’RAF

98

73. I do Semud Nie go isprativme Saliha, bratot nivni. Salih reche: ½O narode moj, obozhavajte go Allaha; vie drug bog osven Nego nemate. Sekako, vi dojde objasnuvanje od Gospodarot vash. Ovaa kamila e Allahovo znamenie za vas. Ostavete ja da pase po zemjata Allahova i ne pravete i nikakvo zlo zashto kje ve obzeme kazna bolna. 74. Setete se koga On, po Ad, ve opredeli za hali, i koga ve naseli na zemjata niz chii ramnini podigavte dvorovi a vo ridovite palati. Setete se na blagodatite Allahovi i ne shirete po zemjata bezredie kako shto shirat bezrednicite! 75. A golemcite koi se duvaa od narodot negov na onie koi veruvaa od niv, shto gi smetaa slabi, im rekoa: ½Znaete li deka, navistina, Salih e ispraten od Gospodarot negov? - Rekoa: ½Nie, navistina, veruvame vo ona so shto e ispraten! 76. Onie koi se duvaa, rekoa: ½Nie, navistina, ne veruvame vo ona vo shto vie veruvate! 77. Pa, ja zaklaa onaa kamila i se oddalechija od naredbata na Gospodarot svoj, i rekoa: ½O Salih, daj ni go ona shto ni go veti ako si megju pejgamberite! 78. I togash gi shibna zemjotres; ostanaa vo domovite svoi, skameneti! 79. Pa, Salih se svrte od niv i reche: ½O narode moj, vi go izvestiv samo pratenieto od Gospodarot moj i ve posovetuvav. No, ete, vie ne gi sakate sovetuvachite! 80. I Luta Nie go isprativme; koga reche: ½O narode moj, zarem pravite sramno delo koe nikoj pred vas na svetov ne go praveshe? 81. Da, vie mesto kon zhenite strastno priogjate kon mazhite. Ete i vie ste narod rasipnichki. 82. Narodot negov, odgovarajkji, reche vaka: ½Isterajte gi od naselbite vashi. Toa se, navistina, lugje koi postojano se snemuvaat! 83. Pa, Nie nego i semejstvoto negovo, osven zhena mu, gi spasivme. I taa beshe megju stradalnicite. 84. I vrz niv padna golem dozhd - ta, pogledni kakva beshe kaznata vrz silnicite! 85. I do Medjen Nie go isprativme Shuajba, bratot nivni. Reche: ½O narode moj, obozhavajte go Allaha; vie drug bog osven Nego nemate. Sekako, vi dojde objasnuvanje od Gospodarot vash. Merete i vagajte pravedno i na lugjeto ne otkinuvajte im od stvarite nivni; ne sejte bezredie po

SURA 7. EL-A’RAF

99

zemjata, po vekje vospostaveniot red na nea. Ete, toa e podobro za vas ako ste vernici! 86. Ne pravete stapica na pat, zagrozuvajkji i od patot Allahov, odvrakjajkji gi onie koi veruvaat vo Nego, a tezhnejkji kon kriviot pat. Setete se koga bevte malkumina pa On ve razmnozhi. Pogledni kakva beshe kaznata za bezrednicite! 87. Ako edna druzhina megju vas veruva vo ona so shto sum ispraten, a druga ne veruva - ta, strpete se dodeka Allah ne presudi megju nas. On e megju sudiite Najdobriot! 88. Golemcite megju narodot negov, koi se duvaa, rekoa: ½O Shuajb, ili kje te isterame so onie koi veruvaat od gradov nash ili pak, sigurno, kje te vratime vo verata nasha. Shuajb reche: ½Zarem i pokraj toa shto sme prisileni na toa!? 89. Taka, vrz Allah nie bi frlale laga ako se vratime vo verata vasha po Allahovoto izbavuvanje od nea. Nam ne ni dolikuva da se vratime kon taa vera zashto Allah, Gospodarot nash, ne go saka toa. Gospodarot nash, so znaenjeto, gi opfakja site neshta. Vrz Allah se potpirame. Gospodare nash, megju nas i narodot nash, presudi ni pravedno zashto Ti si, megju sudiite, Najdobriot! 90. Golemcite od narodot negov, koi ne veruvaa, rekoa: ½Ako go sledite Shuajba, togash, navistina, kje bidete megju porazenite! 91. I togash gi shibna zemjotres, pa ostanaa vo domovite svoi, skameneti! 92. Onie koi go smetaa Shuajba za lashko - toa ne im vredeshe nishto. Onie koi go smetaa Shuajba za lashko, tokmu, bea porazenite. 93. I toj togash gi zavrti plekjite i reche: ½O narode moj, vi gi dostaviv pratenijata od Gospodarot moj i ve posovetuvav. Togash, zoshto da se zhalostam zaradi narodot nevernichki!? 94. I vo nieden grad Nie ne isprativme pejgamber a zhitelite negovi da ne gi kaznevme so nesrekja i shteta za da bidat potchineti. 95. Potoa Nie nesrekjata ja zamenivme so dobro, dodeka se razmnozhija i rekoa: ½I nashite predci gi snaogjashe shteta i nesrekja. I, togash, Nie gi kaznivme odnenadezh bez da usetat. 96. A zhitelite na gradot da veruvaa i da bea bogobojazlivi Nie kje im otvorevme berikjeti i od nebo i od zemja, no lazhea, i za ona shto go spechalija, Nie gi kaznivme. 97. Pa, sigurni li se zhitelite od gradot deka nema da gi shibne nesrekja od Nas dodeka se vo domovite, spiejkji,

SURA 7. EL-A’RAF

100

98. ili, pak, sigurni li se zhitelite na gradot deka nema da gi shibne nesrekja vsrede den, igrajkji... 99. Pa, sigurni li se vo kaznata Allahova? Vo kaznata Allahova sigurni se lugjeto porazeni! 100. Ne li se upateni kon toa onie koi ja nasleduvaat zemjata, po onie koi zhiveeja na nea - deka, dokolku sakame, Nie kje gi pogodime so nesrekja zaradi grevovite nivni i deka kje gi zapechatime srcata nivni, pa, onie ne slushaat. 101. Ete, toa se gradovi za chii sluchki Nie ti kazhuvame. Nim im doagjaa, sekako, pejgamberi so jasnotii, no ne veruvaa vo ona shto go smetaa za lazhno od porano. Ete, taka Allah gi zapechatuva srcata na nevernicite! 102. I kaj mnozinstvoto od niv Nie ne najdovme nishto od Dogovorot, a, sosem sigurno, vidovme deka mnozinstvoto od niv se rasipani. 103. I po niv, potoa, Nie go isprativme Musa so znamenija Nashi, do faraonot i golemcite koi bea so nego... pa, zulum napravija. Togash, pogledni kakva beshe kaznata za bezrednicite! 104. I Musa reche: ½O faraone, jas sum, navistina, pejgamber od Gospodarot na svetovite! 105. Izvesno e deka jas za Allah zboruvam samo vistina. Vi dojdov so objasnuvanje od Gospodarot vash. Pa, isprati gi so mene sinovite Izrailovi! 106. Reche: ½Ako si dojden so znamenie, togash, pokazhi go, ako si megju iskrenite! 107. I togash go frli Musa svojot stap i ete, ochigledno, zmija! 108. I ja izvadi rakata i taa, ete, za gledachite, stana bela. 109. Golemcite od narodot faraonov, rekoa: ½Ovoj, navistina, e volshebnik znalec, 110. i posakuva da ve istera od zemjata vasha, pa, shto nareduvate? 111. Rekoa: ½Zadrzhi gi i nego i brat mu, i isprati po gradovite da se soberat; 112. kje ti dojdat, site od niv, so volshebnik znalec. 113. I mu dojdoa volshebnicite na faraonot, i rekoa: ½Kje ima li za nas, navistina, nagrada ako ispadneme pobednici! 114. Reche: ½Da, vie ste megju bliskite, sekako! 115. Rekoa: ½O Musa, ili ti da frlish ili pak nie da frlime? 116. Reche: ½Frlete vie! I bidejkji frlija ochite na lugjeto im magjepsaa, se isplashija; izvedoa volshebnishtvo golemo.

SURA 7. EL-A’RAF

101

117. I na Musa Nie mu vdahnavme: ½Frli go stapot! I stapot negov, ete, go progolta se ona shto go izvedoa. 118. Pa, ete se sluchi vistinata i bidna nishtozhno ona shto go rabotea. 119. I togash tie bea pobedeni i stanaa mali. 120. I volshebnicite se frlija so licata nivni na zemja, 121. i rekoa: ½Nie veruvame vo Gospodarot na svetovite! 122. Gospodarot na Musa i na Harun! 123. I faraonot im reche: ½Kje poveruvate li vo toa pred da vi dozvolam? Toa e edno klopko, navistina, so koe gi spletkavte vo gradot za da gi isterate od nego zhitelite negovi. E pa, kje uznaete! 124. Kje vi gi isposecham racete vashi, sosem sigurno, i nozete vashi, vkrsteni odzadi a potoa site kje ve raspnam. 125. Onie rekoa: ½Nie, navistina, se upravuvame kon Gospodarot nash! 126. Ti ni zameruvash zaradi toa shto poveruvavme vo znamenijata od Gospodarot nash koi, sekako, ni dojdoa. Gospodare nash, daj ni trpelivost i ovozmozhi ni da umreme kako Poslushni. 127. I golemcite megju narodot faraonov, rekoa: ½Kje go ostavite li Musa i narodot negov da seat bezredie na zemjata, i da ve ostavi tebe i bozhestvata tvoi? Reche: ½Kje gi ispotpeam sinovite nivni, a kje gi ostavam vo zhivot kjerkite nivni zashto, navistina, nashata mokj e nad nivnata. 128. I Musa mu reche na narodot svoj: ½Barajte pomosh od Allah i bidete trpelivi. Zemjata, navistina e - Allahova! So posak Svoj, od robovite Negovi, ja nasleduvaat: nagrada e za bogobojazlivite! 129. Onie rekoa: ½Bevme progonuvani i pred da ni dojdesh i po doagjanjeto tvoe. On reche: ½Gospodarot vash, mozhebi, kje go unishti neprijatelot vash i kje ve postavi za hali na zemjata pa togash kje vidi kako rabotite! 130. I Nie semejstvoto faraonovo, sekako, go kaznuvavme so godini i mu gi skratuvavme plodovite za da se sekjavaat. 131. Pa, koga kje im dojdeshe dobro, zboruvaa: ½Ova e za nas, a ako im se slucheshe zlo, davaa znak na Musa i na onie so nego. No, navistina, predznacite nivni se kaj Allah. Megjutoa, mnozinstvoto od niv ne znaat! 132. I onie rekoa: ½I so kolku bilo znamenija da ni dojdesh za da ne magjepsash nie nema da ti veruvame.

SURA 7. EL-A’RAF

102

133. I togash Nie im isprativme i poplava i skakulci, i voshki, i zhabi, i krv - znamenija potenko izlozhuvani. Pa, se duvaa i bea narod silnichki. 134. A koga kje im se slucheshe kazna, zboruvaa: ½O Musa, povikaj go za nas Gospodarot tvoj po vospostaveniot dogovor so tebe. A dokolku ja otstranish od nas kaznata kje ti veruvame, sekako, i kje gi ispratime so tebe sinovite Izrailovi. 135. I bidejkji Nie ja otstranivme kaznata od niv do rok do koj mozhat da izdrzhat, - onie vednash go raskinaa dogovorot. 136. Nie im se odmazdivme, togash, so toa shto v more gi potopivme zashto onie, navistina, gi smetaa za lazhni znamenijata Nashi i gi zanemaruvaa. 137. A na lugjeto koi bea vekje istoshteni Nie im gi ostavivme vo nasledstvo istochnite i zapadnite delovi na zemjata: gi blagoslovivme. I se ispolni ubaviot zbor na Gospodarot tvoj za decata Izrailovi, zashto bea trpelivi. I Nie go poravnivme so zemja ona shto go gradeshe faraonot i narodot negov, i ona shto go dzidaa. 138. A sinovite Izrailovi Nie gi pominavme preku more. I taka naidoa na lugje oddadeni na kipovite nivni. Rekoa: ½O Musa, napravi ni bozhestvo kako shto e bozhestvoto nivno! Reche: ½Vie ste, navistina, lugje neznaenkovcite! 139. I kje bide unishteno ona vrz shto se potpiraat, navistina! I kje bide nishtozhno ona shto go rabotea, sigurno! 140. Reche: ½Pokraj Allah li barate drug bog? On ve odlikuva nad lugjeto! 141. I koga Nie ve izbavivme od semejstvoto faraonovo koe postojano vi opredeluvashe kazna pakosna, ubivajkji gi vashite sinovi, a, ostavajkji gi vo zhivot vashite kjerki... vo toa, ete, imavte, od Gospodarot vash, belja golema! 142. I Nie mu vetivme na Musa triesetnokjna sredba, i dodadovme ushte deset, pa stanaa chetirieset za da se ispolni chasot za sredbata opredelen: so Gospodarot negov. I Musa mu reche na bratot Harun: ½Bidi moj naslednik, za narodot moj! Vospostavuvaj red! I ne sledi go patot na bezrednicite! 143. I bidejkji Musa dojde vo chasot Nash opredelen, vo koj Gospodarot zboruvashe so nego, reche: ½O Gospodare moj, pokazhi mi se da Te vidam! Reche: ½Nikogash nema da Me vidish! No, pogledni go ridot. Ako ostane tuka kade shto e - kje Me vidish. I bidejkji Gospodarot negov mu se predochi na ridot i On go zdrobi ridot a Musa se onesvesti.

SURA 7. EL-A’RAF

103

I shtom dojde pri svest, reche: ½Slaven bidi, pokajuvanjeto Tebe Ti go upatuvam i jas sum prv megju vernicite! 144. Allah reche: ½O Musa, Jas, navistina, te odlikuvav nad lugjeto i so pratenijata Moi i so Zborot Moj. Pa, prifati go ona shto ti go dadov i bidi megju blagodarnite! 145. I Nie na plochite mu napishavme uka za se i potenko objasnuvanje za se. Prifati go, togash, so volja i nareduvaj mu na narodot tvoj, taka shto kje gi prifati na najdobar nachin; i kje im go pokazham Domot na rasipanite. 146. Kje gi odvratam od znamenijata Moi onie koi bespravno se duvaat po zemjata. I sekoe znamenie da go vidat vo nego ne kje veruvaat. Ako go vidat patot vistinski ne kje go prifatat. A ako, pak, go vidat patot losh go prifakjaat. Ete, toa zaradi shto gi smetaa za lazhni znamenijata Nashi i shto gi zanemaruvaa. 147. Onie koi gi smetaa za lazhni znamenijata Nashi i Sredbata na Denot ahiretski... kje propadnat delata nivni. Kje bidat li nagradeni poinaku otkolku shto rabotea? 148. I narodot na Musa po nego od nakitot negov napravi tele otelotvoreno koe rikashe. Ne gledaat li deka toa, navistina, ne im zboruva i deka ne gi upatuva po Patot? Prifatija tele i bea nevernici! 149. I bidejkji se pokajaa i vidoa deka skrshnaa vo zabluda, rekoa: ½Da ne ni se smiluvashe Gospodarot nash i da ne ni prosteshe kje bevme megju porazenite, sekako! 150. I bidejkji Musa se vrati kaj narodot svoj, lut i ozhalosten, reche: ½E, kolku losho me nasledivte vo otsastvoto moe! Neli pobrzavte so naredbata od Gospodarot vash? Gi rasfrla plochite i go fati za kosa brata si, tegnejkji go kon sebe. I mu reche: ½Sine od majka mi, narodot me smetashe slab i samo shto ne me ubija. Ne ponizhuvaj me zaedno so neprijatelite i ne izednachuvaj me so narodot nevernichki! 151. Musa reche: ½Gospodare moj, prosti ni, mene i na brat mi i vovedi ne vo milosta Tvoja. Ti si megju milostivite Najmilostiviot! 152. Na onie koi go prifatija teleto kje gi stigne lutinata od Gospodarot i ponizhuvanje vo zhivotot na ovoj svet. Ete, taka Nie gi kaznuvame onie koi lagi izmisluvaat! 153. Onie koi rabotea zli dela i koi potoa se pokajaa i koi veruvaa... Gospodarot tvoj, navistina, e Prostuvach i Somilosen!

SURA 7. EL-A’RAF

104

154. I bidejkji lutinata na Musa popushti gi zede plochite na koi bea vpishani i Patokazot i Milosta za onie koi, sekako, se plashat od Gospodarot svoj. 155. I Musa odbra od svojot narod sedumdeset lugje za sostanokot so Nas. I bidejkji gi shibna zemjotres, toj reche: ½O Gospodare moj, da posakashe kje gi unishteshe od porano. I mene, isto taka. Zarem kje ne kaznish za ona shto go napravija od nas onie koi se bezumnici? Toa, sekako, e iskushenie od Tebe, so koe skrshnuvash od patot vistinski kogo sakash i upatuvash po patot vistinski kogo sakash. Ti si nash Zashtitnik; prosti ni i smiluvaj ni se! Megju prostuvachite Ti si Najdobriot! 156. I vpishi za nas na ovoj svet dobro a dobro i na Ahiret. Nie, sekako, bevme upateni kon Tebe. A On reche: ½Kaznata Moja go snajduva onoj kogo Jas sakam, a milosta Moja gi opfakja site neshta. Toa kje im go vpisham na onie koi se bogobojazlivi, i koi zekjat davaat i koi vo ajetite Nashi veruvaat, 157. onie koi go sledat glasnikot pejgamber, koj ne znae da pishuva i da chita, kogo go naogjaat zaveden kaj niv - i vo Tevrat i vo Indjil - i koj im nareduva dobro i koj im zabranuva zlo, i koj im gi dozvoluva dobrite jadenja, a im gi zabranuva nechistite, i koj gi osloboduva od tovarot svoj i od prangite koi se vrz niv; i onie koi mu veruvaat, i koi go poddrzhuvaat, i koi go pomagaat, i koi go sledat nego i objavenata mu svetlina... tokmu, spasenite se! 158. Kazhi: ½O lugje, jas sum, navistina, pejgamber vash - za site; vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! Nema drug bog osven Nego. On ozhivuva i On usmrtuva! Veruvajte i vo Allah i vo glasnikot pejgamber Negov, koj ne znae ni da chita ni da pishuva, koj veruva i vo Allah i vo Zborot Negov i - sledete go za da bidete upateni! 159. I megju narodot na Musa imashe zaednica koja kon vistinata upatuvashe i so nea pravedno postapuvashe. 160. I Nie gi razdrobivme vo dvanaeset pleminja i druzhini, i na Musa mu vdahnavme koga narodot negov pobara od nego da se napie voda: ½Udri so stapot tvoj na karpata! I togash od nea potekoa dvanaeset izvori. Sekoja druzhina go znaeshe poiloto svoe. I Nie od oblak vrz niv senki soboruvavme i prepelici i mani im isprakjavme. Jadete od dobrata so koi ve snabdevme. I nam zulum ne ni napravija tuku samite sebesi zulum si napravija! 161. I koga im beshe recheno: ½Stanuvajte vo ovaa naselba i jadete vo nea od kade sakate, i kazhete: ½Proshka! - i niz vratata vlezete nichkum: kje vi gi prostam grevovite vashi, a na dobrochinitelite kje im gi zgolemime delata!

SURA 7. EL-A’RAF

105

162. Pa, onie od niv koi napravija zulum, go promenija govorot: poinaku od ona shto im beshe kazhano i, bidejkji zulum pravea, od nebo Nie kazna im spushtivme. 163. I prashaj gi za naselbata koja beshe smestena kraj more, koga za sabota greshea. Toj den koga praznuvaa im doagjaa ribite nivni, ochigledno, a toj den koga ne praznuvaa, ne im dogjaa. Ete, taka Nie gi isprobavme zatoa shto rasipnichki se odnesuvaa. 164. I koga edna zaednica megju niv reche: ½Zoshto sovetuvate narod kogo kje go unishti Allah ili kogo kje go kazni so silna kazna? Rekoa: Za da imame opravduvanje kaj Gospodarot vash i da bidat bogobojazlivi! 165. I bidejkji go zaboravija ona so shto bea opomenuvani onie koi zabranuvaa zlo Nie gi izbavivme, a gi kaznivme onie koi zulum pravea so silna kazna zatoa shto rasipnichki se odnesuvaa. 166. I bidejkji ne se potchinija na ona shto im beshe zabraneto, Nie im rekovme: ½Bidete majmuni prezreni! 167. I koga Gospodarot tvoj vozglasi deka do Denot suden kje im isprati, sosem sigurno, nekogo koj kje gi machi so kazna najteshka. Gospodarot tvoj, navistina, e brz Kaznuvach i On, sekako, e Prostuvach i Somilosen! 168. I Nie niv gi razdrobivme vo zaednici na zemjata. Megju niv imashe i dobri lugje i loshi lugje. Gi isprobavme i so dobri i so loshi raboti za da se vratat! 169. Po niv, togash, se redea pokolenija koi ja nasledija Knigata sobirajkji gi bezvrednite raboti na ovoj svet i govorejkji: ½Kje ni bide prosteno. I ako im dojdat neshta shto se na niv slichni kje gi zemaat. Ne e li prifaten od niv Dogovorot od Knigata, za Allah da zboruvaat samo vistina i da go prouchuvaat ona shto e vo nea? Kukjata ahiretska e podobra za bogobojazlivite. Nema li da se vrazumite!? 170. Onie koi cvrsto se pridrzhuvaat kon Knigata i koi namaz izvrshuvaat... Nie, navistina, ne kje ja prenebregneme nagradata na dobrite! 171. I koga Nie nad niv podignavme planina kako da e oblak, i koga pomislija deka kje se srushi vrz niv: ½Prifatete go odluchno ona shto vi go dadovme i setete se na ona shto e vo nego za da bidete bogobojazlivi! 172. I koga Gospodarot tvoj od sinovite Ademovi go izvede potomstvoto nivno - od plekjite nivni - i koga pobara od niv da posvedochat protiv sebe: ½Neli sum jas Gospodarot vash? Rekoa: ½Kako da ne, svedochime! - za da ne rechat na Denot suden: ½Nie za ova, navistina, ne bevme vo tek!

SURA 7. EL-A’RAF

106

173. Ili da ne rechete: ½Predcite nashi, pred nas, zdruzhenik mu pripishuvaa na Allah, a nie sme samo pokolenie nivno, navistina! Kje ne upropastish li za ona shto go rabotea lashkovcite? 174. I ete, taka Nie potenko gi objasnuvame znamenijata za da se vratat. 175. I kazhi im go spomenot od onoj shto mu gi dadovme znamenijata Nashi pa se povleche od niv; i, go sledeshe Shejtanot i beshe megju skrshnatite! 176. I da sakavme Nie so znamenijata kje go izvishevme, no toj se prikova za zemjata i ja sledeshe strasta. Primerot negov e kako primer na kuche. Ako go isterash kje go isplazi jazikot, a ako go ostavish i togash kje go isplazi jazikot. Ete, takov e primerot na onie koi gi smetaa za lazhni znamenijata Nashi. Kazhuvaj gi kazhuvanjata za da razmisluvaat. 177. E, samo kolku e losh primerot na onie koi gi smetaa za lazhni znamenijata Nashi! Samite sebesi zulum si napravija. 178. Od Allah upateniot e - upaten, a od Allah vo zabluda skrshnatite... pa, tie se, tokmu, porazenite! 179. Nie sozdadovme i djinovi mnogu i lugje mnogu za Djehennemot: imaat srca, no so niv ne razbiraat, imaat ochi, no so niv ne gledaat, imaat ushi, no so niv ne slushaat, - kako dobitok se, duri i ushte poloshi. Sekako, ramnodushni se! 180. Najubavite iminja se - Allahovite! I so niv molete Mu se! Ostavete gi onie shto gi prenebregnuvaat iminjata Negovi. Kje bidat kazneti za ona shto go rabotea. 181. A megju onie koi Nie gi sozdadovme ima druzhina... kon vistinata upatuvaat i spored nea pravedno postapuvaat. 182. Na onie koi gi smetaa za lazhni ajetite Nashi postapno, od kaj shto ne znaat, kon propast kje gi turkame. 183. I Jas kje im opredelam rok. Itrinata Moja e cvrsta, navistina! 184. Ne razmisluvaat li? Drugarot nivni ne e bezumnik. On e samo opomenuvach jasen! 185. Ne gledash li vo Zemjata i vo nebesata i vo ona shto go ima sozdadeno Allah deka mozhebi im se priblizhuva krajot nivni? Togash vo koj govor po nego veruvaat!? 186. Onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda nikoj ne mozhe da go upati. I gi pushta da talkaat vo neverieto nivno.

SURA 7. EL-A’RAF

107

187. Te prashuvaat za Chasot: ½Koga kje se sluchi? Kazhi: ½Znaenjeto za toa, navistina, e kaj Gospodarot moj. Samo On vremeto negovo kje go obelodeni. Tezhok kje bide toj za Zemjata i za nebesata. Kje vi dojde odnenadezh. Te prashuvaat za nego kako ti da go kriesh znaenjeto za toa. Kazhi: ½Znaenjeto za toa, navistina, e kaj Allah, no mnozinstvoto na lugjeto ne znaat. 188. Kazhi: ½Ne sum mokjen za sebe ni da si nashtetam ni da si koristam, osven ona shto Allah go saka. Koga bi ja znael tajnata bi gi zgolemil dobrata i ne bi me nashlo zlo. Jas sum samo radosnik i opomenuvach za lugjeto koi veruvaat. 189. On e Onoj koj ve sozdade od eden chovek i od nego, isto taka, sozdade sopruga za da toj najde smirna vo nea. Bidejkji ja pregrna ponese lesen tovar, i go noseshe, i bidejkji mu olesni, Mu se pomolija na Allah, Gospodarot nivni: ½Ako ni dadesh dobro kje bideme potomok megju blagodarnite, navistina! 190. I bidejkji im dade potomok dobar mu pripishaa zdruzhenici vo ona shto im go dade. Ta, Allah e nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 191. Go zdruzhuvaat li ona shto nishto ne sozdava - a tie se sozdadeni, 192. i koi ne mozhat da im pomognat a nitu samite sebesi da si pomognat? 193. A ako gi povikash kon Patokazot ne kje te sledat. Za niv e seedno dali kje gi povikuvate ili, pak, kje si molchete. 194. Onie kon koi molba upatuvate, a ne kon Allah, se robovi slichni vam, navistina! Pa, povikuvajte gi i, ako ste iskreni, kje vi se odzvijat li? 195. Imaat li noze so koi odat? Ili race so koi fakjaat? Ili ochi so koi gledaat? Ili ushi so koi slushaat? Kazhi: ½Povikajte gi zdruzhenicite vashi koi mu gi zdruzhuvate na Allah, i lukavo postavete se protiv mene, no nemojte da ne ochekuvate! 196. Zashtitnikot moj e - Allah! On objavi Kniga i On gi shtiti dobrite. 197. A onie koi upatuvaat molba na drug a ne na Allah ne kje im pomognat a nitu sebesi kje si pomognat. 198. A ako gi povikash kon Patokazot - ne slushaat! Gi gledash kako te gledaat, no ne gledaat! 199. Bidi umeren! Nareduvaj dobro i izbegnuvaj gi neznaenkovcite! 200. I ako Shejtanot nastojuva da te nasochi kon zlo, togash, pobaraj pribezhishte kaj Allah. On, navistina, e Slushach i Znalec!

SURA 7. EL-A’RAF

108

201. Koga druzhinite shejtanski kje gi doprat, bogobojazlivite se sekjavat na Allah i togash gledaat vistinski! 202. Brakjata nivni shejtanski gi turkaat vo zabluda. Po toa ne doagjaat pri sebe. 203. A ako ne im donesesh ajet, zboruvaat: ½Zoshto ti ne go izmisluvash? Kazhi: ½Jas go sledam samo ona shto mi se objavuva od Gospodarot moj. Ova se ochiglednosti od Gospodarot vash, i Patokaz i Milost za lugjeto koi veruvaat. 204. I koga Kur'anot kje se chita glasno, slushajte go i ne zboruvajte za da vi se smiluva! 205. I spomenuvaj go Gospodarot tvoj vo sebe, so strahopochit i skrishno, bezglasno, i nautro i prikvecherina, i ne bidi megju ramnodushnite. 206. Onie koi se vo blizinata na Gospodarot tvoj, navistina, ne se dvoumat da pravat ibadet, Go velichaat i na sedjde Mu pagjaat.

Sura 8 El-Enfal (Plen)
Objaveno vo Medina 75 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Te prashuvaat za plenot. Kazhi: ½Plenot e od Allah i od pejgamberot. Pa, plashete se od Allah. Sredete gi odnosite ednisodrugi. Bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov ako ste vernici! 2. Da, vernici se onie koi, ako se spomene Allah, treperat srcata nivni, a ako im se kazhuvaat ajetite Negovi im se zgolemuva imanot i se potpiraat vrz Gospodarot svoj, 3. onie koi namaz izvrshuvaat i koi od nafakata Nasha delat. 4. Vernici se tie vistinski. Za niv ima stepeni kaj Gospodarot, i proshka i nafaka blagorodna. 5. Kako shto te izvede Gospodarot tvoj od domot tvoj ispravno. I edna druzhina megju vernicite toa go prezirashe! 6. Raspravaa so tebe za Vistinata po ochiglednosta nejzina - ete, kako da se turkaat vo smrt ochigledna, a, tokmu, gledaat! 7. I koga Allah kje vi veti edna od dvete druzhini deka e vasha vie, navistina, posakuvate nenaoruzhenata da bide vasha. Allah posakuva da se ovistini vistinata so zborovite Negovi i da se presechat korenite na nevernicite: 8. da ja ovistini vistinata a da ja unishti nevistinata, pa makar toa go mrazele silnicite! 9. Koga baravte pomosh od Gospodarot vash, On vi se odzva. Jas, navistina, ve poddrzhav so iljada meleki koi doagjaa ednizadrugi. 10. Allah toa go napravi samo da ve zaraduva i vo toa da gi smirete srcata vashi. Pomoshta e samo kaj Allah. Allah, navistina, e Silen i Mudar!

109

SURA 8. EL-ENF AL

110

11. I koga On vi odredi lesen son da ve obzeme, da ve zashtiti od Svoja strana, i koga vi spushti od nebo voda za da ve ochisti so nea i da ja otstrani od vas nechistotijata shejtanska i da gi povrze srcata vashi i da gi zacvrsti stapalkite... 12. i koga Gospodarot tvoj im vdahna na melekite: ½Jas sum, navistina, so vas: bodrete gi, togash, onie koi veruvaat. Vo srcata na onie koi ne veruvaat kje frlam strav. Pa, udirajte gi po vratovite i po prstite! 13. Zaradi protivenjeto nivno i na Allah i na pejgamberot Negov. A onoj koj se protivi na Allah i na pejgamberot Negov - ta, Allah e Silen Kaznuvach! 14. Ete, taka vi e. Iskusete ja kaznata, a za nevernicite, navistina, ima kazna ognena. 15. O vernici, koga kje se spravite so onie koi ne veruvaat, koi doagjaat vo redovi, togash, ne vrtete gi plekjite! 16. Onoj koj kje pobegne togash, osven onoj koj prividno bega za da se vrati vo borba, ili koj se pridrzhuva na druga druzhina, sekako, se vrakja so lutinata Allahova i Djehennemot e - prestojuvalishteto negovo! E, samo kolku losho svratilishte e toa! 17. I vie ne gi ubivavte, tuku Allah gi ubivashe. I koga frlashe ti ne frlashe, tuku Allah frlashe za da gi isproba vernicite so iskushenie ubavo. Allah, navistina, e Slushach i Znalec! 18. Ete, taka vi e. Allah, navistina, chini da venat spletkite na nevernicite! 19. Ako baravte da pobedite pa, ete, pobedata vi dojde. A ako prekinete - ta, toa e podobro za vas. A ako, pak, se vratite i Nie kje se vratime. Druzhinata vasha vo nishto ne kje vi koristi i bez ogled na brojot. Allah, navistina, e so vernicite! 20. O vernici, bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov. I ne vrtete Mu gi plekjite. Vie, tokmu, slushate! 21. I ne bidete kako onie koi zboruvaa: ½Slushame, a, vsushnost, ne slushaat 22. zashto najloshi bitija kaj Allah, navistina, se onie koi se gluvonemi, onie koi nishto ne sfakjaat. 23. A Allah da znaeshe deka kaj niv ima nekakvo dobro On kje gi naterashe da slushaat. A da gi naterashe da slushaat pak kje gi svrtat plekjite zashto tie, sekako, ramnodushni se i onaka. 24. O vernici, odzvijte se na Allah i na pejgamberot Negov koga ve povikuvaat zashto toa kje ve zazhivee. Znajte deka Allah, navistina, se

SURA 8. EL-ENF AL

111

vmeshuva megju chovekot i srceto negovo i deka, sekako, kaj Nego kje se zberete. 25. I chuvajte se od spletki koi kje gi pogodat samo onie megju vas koi zulum napravija. I znajte deka Allah, navistina, e Silen Kaznuvach! 26. I setete se koga bevte malkumina, koga ve smetaa za slabi, plashejkji se da ne ve fatat lugjeto i koga On, so pomoshta Svoja, ve poddrzha i ve zajakna, i ve snabde so dobra za da bidete blagodarni. 27. O vernici, ne izneveruvajte Go Allaha i pejgamberot Negov, i amanetot vash ednisodrugi ne izneveruvajte go. Vie, sekako, znaete! 28. Znajte deka, navistina, imotot vash i decata vashi se iskushenie i deka, sekako, kaj Allah ima nagrada golema. 29. O vernici, ako se plashite od Allah kje ve osposobi da prosuduvate shto e dobro a shto e zlo, i kje gi zanemari zlite postapki vashi, i kje vi prosti. Allah poseduva dobrotija golema! 30. I koga nevernicite ti pravea spletki za da te zatvorat ili da te ubijat ili da te isteraat... Pravea spletki a Allah gi otstrani. Allah e najdobar vo toa! 31. I koga im se kazhuvani ajetite Nashi, rekoa: ½Slushnavme vekje i, da posakame, kje kazhuvame slichno na toa; ova se samo prikaski na pokolenijata odamneshni. 32. I koga rekoa: ½Gospodare, ako e ova vistina od Tebe, spushti ni, togash, kamenja od nebo mesto dozhd ili daj ni kazna bolna. 33. Allah ne gi kaznuva vo prisustvo tvoe. Allah ne e kaznuvach nivni onie, vsushnost, baraat proshka. 34. Kaznuvanjeto nivno od Allah e opravdano zashto onie oddalechuvaat drugi od Mesdjidil Haram i ne se zashtitnici Negovi. Zashtitnicite negovi se bogobojazlivi, no mnozinstvoto od niv ne znaat. 35. Namazot nivni vo Mesdjidul Haram e samo drdorenje i pleskanje. Probajte ja, togash, kaznata zatoa shto ne veruvavte! 36. Onie koi ne veruvaat, navistina, go troshat imotot svoj za da odvrakjaat od Allahoviot pat. Ta, kje go potroshat i kje zazhalat i na kraj kje izgubat. Onie koi ne veruvaat vo Djehennemot kje se zberat: 37. za Allah da go oddeli dobroto od zloto i On zloto nivno da go naplasti edninadrugi pa da gi natrupa site i da gi frli vo Djehennemot! Onakvite se, tokmu, porazeni!

SURA 8. EL-ENF AL

112

38. Kazhi im na onie koi ne veruvaat deka ako prestanat kje im bide prosteno ona shto pominalo, a ako, pak, se vratat... ta, iskustvoto na odamneshnite pokolenija e poznato. 39. I borete se protiv niv se dodeka go snema spletkarenjeto i dodeka verata Allahova ne bide prisutna. A ako prestanat... ta, Allah go gleda ona shto go rabotat, 40. a ako gi svrtat plekjite, znajte deka Allah, navistina, e Zashtitnik vash. E, samo kolku dobar Zashtitnik e On i samo kolku dobar Poddrzhnik e On! 41. I znajte deka, navistina, od ona shto kje go zaplenite vo borba, togash, edna petina mu pripagja na Allah i na pejgamberot, i na rodninata negova, i na jetimite i na siromashnite, i na patnicite dokolku veruvate vo Allah i vo ona shto e objaveno do robot Nash, i vo denot vo koj se oddelija vistinata i nevistinata, vo denot vo koj se sudrija dve vojski. A Allah e Kadar za se! 42. Koga vie bevte vo padinata pobliska, a onie vo padinata podalechna, a karavanot beshe mnogu podolu od vas: a ako se dogovorevte nemashe da se dogovorete za vremeto na sudirot, no Allah ja opredeli naredbata koja stana delotvorna: da propadne onoj koj shto treba da propadne za da mu bide jasno, a da ostane vo zhivot onoj koj shto treba da ostane vo zhivot za da mu bide jasno. Allah, navistina, e Slushach i Gledach! 43. Koga Allah vo son ti pokazha deka se malku, a da vi pokazhevme deka se mnogu, kje izgubevte i kje se karavte, no Allah, ete, donese spas. On, navistina, go znae ona shto e vo gradite! 44. I koga se soochivte On vo ochite vashi, smaluvajkji gi, gi prikazha malku za Allah da ja opredeli naredbata koja se izvrshi. Kon Allah rabotite se vrakjaat! 45. O vernici, koga kje se sudrite so nekoja cheta, bidete cvrsti i spomenuvajte Go Allaha mnogu za da se spasite! 46. I bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov; ne karajte se ednisodrugi zashto kje oslabnete i kje vi ischezne mokjta. Bidete trpelivi! Allah, navistina, e so trpelivite! 47. I ne bidete kako onie koi izlegoa od domovite svoi gordelivo, ochigledno pred lugjeto, a koi, vsushnost, odvrakjaat od Allahoviot pat. Allah go opfakja ona shto go rabotat! 48. I koga Shejtanot im gi razubavi delata nivni, rekoa: ½Denes nikoj megju lugjeto ne mozhe da ve pobedi zashto jas sum zashtitnikot vash!

SURA 8. EL-ENF AL

113

I bidejkji dve cheti se sretnaa ochi v ochi Shejtanot se povleche po stapalkite svoi, i reche: ½Da, jas sum daleku od vas i jas, navistina, go gledam ona shto vie ne go gledate, i da, jas stravuvam od Allah! Allah e Silen Kaznuvach! 49. Koga dvolichnite i onie vo chii srca ima boleshtina zboruvaa: ½Niv verata nivna gi izmami. A onoj koj kje se potpre vrz Allah ... pa, Allah, navistina, e Silen i Mudar! 50. E, samo da vidish koga melekite na onie koi ne veruvaa kako kje im gi zemaat dushite, udirajkji gi po licata nivni i po plekjite nivni: ½Iskusete ja kaznata ognena! 51. Ete, toa e zaradi ona shto go napravija racete vashi. A Allah, navistina, ne e zulumkjar kon robovite! 52. Slichno na obichajot na faraonovite lugje i onie koi bea pred niv. Ne veruvaa vo znamenijata na Allah... pa, Allah gi kazni zaradi grevovite nivni. Allah, navistina, e Jak, Silen Kaznuvach! 53. Bidejkji e taka, Allah, navistina, ne go menuva blagodatot koj go podari na lugjeto se dodeka onie ne se izmenat samite sebesi. Allah, navistina, e Slushach i Znalec! 54. Slichno na obichajot na faraonovite lugje i onie shto bea pred niv. Gi smetaa za lazhni znamenijata od Gospodarot svoj, pa Nie gi unishtivme zaradi grevovite nivni i go potopivme semejstvoto faraonovo. Site bea zulumkjari! 55. Najloshite sushtestva kaj Allah se onie koi prenebregnuvaat; togash, onie koi ne veruvaat, 56. onie so koi ti skluchi dogovor pa, potoa, go krshat dogovorot svoj sekojpat, onie ne se bogobojazlivi. 57. A ako se sudrish so niv vo borba, togash, isteraj gi za da se setat onie po niv. 58. A ako, pak, se plashish da ne te izdade narodot, togash, vozvrati im na ist nachin. Allah, navistina, ne gi ljubi predavnicite! 59. Neka nevernicite, sekako, ne smetaat deka kje ja izbegnat kaznata. Onie, navistina, ne mozhat da ja izbegnat kaznata Negova! 60. Podgotvete protiv niv mokj koja mozhete da ja smognete, i konji za vojna so shto kje gi zaplashite i neprijatelot na Allah i neprijatelot vash i drugi osven niv. Vie ne gi znaete, a Allah gi znae. A ona shto kje go podelite na Allahoviot pat kje vi se nadopolni i nema da vi se napravi zlo!

SURA 8. EL-ENF AL

114

61. A ako se nakloneti kon mir pa, i ti bidi naklonet kon mir, i potpri se vrz Allah. On, navistina, e Slushach i Znalec! 62. A ako posakuvaat da te izmamat... pa, za tebe dovolen e Allah. On te krepi so pomoshta Svoja a i so vernicite! 63. I On gi spoi srcata nivni. I se shto e na zemjata da go potroshish ne bi gi spoil srcata nivni, no Allah niv gi spoi. On, navistina, e Silen i Mudar! 64. O pejgamberu, Allah ti e Dovolen i vernicite koi te sledat. 65. O pejgamberu, pottiknuvaj gi vernicite kon borba. Ako megju vas ima dvaeset trpelivi kje pobedat dveste, a ako, pak, megju vas ima sto kje pobedat iljada od onie koi ne veruvaat zashto onie se, navistina, lugje koi ne sfakjaat. 66. E, sega, Allah vi olesni, i On znae deka ste, navistina, istoshteni. Pa, ako megju vas ima sto trpelivi kje pobedat dveste, a ako, pak, megju vas ima iljada, kje pobedat, so odobrenieto Allahovo, dve iljadi. A Allah e so trpelivite! 67. Na pejgamber ne mu e dozvoleno da ima zarobenici se dodeka ne izvojuva pobeda na zemjata. Vie gi posakuvate dobrata od ovoj svet, a Allah go posakuva Ahiret. Allah e Silen i Mudar! 68. Koga ne bi bila Odlukata na Allah od porano vo ona shto go zemavte kje ve pogodeshe kazna golema, sigurno! 69. Pa, jadete go ona shto go zaplenivte, shto e halal ubava hrana. I plashete se od Allah. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 70. O pejgamberu, kazhi im na zarobenicite koi se vo racete tvoi: ½Ako Allah vidi vo srcata vashi dobro On kje vi dade dobro od ona shto vi e odzemeno, i On kje vi prosti. Allah e Prostuvach i Somilosen! 71. A ako, pak, posakaat da te izneverat pa, onie i pred toa go izneveruvaa Allaha: togash, On najde nachin protiv niv. Allah e Znalec i Mudar! 72. Onie koi veruvaa i koi se iselija i koi se borea na Allahoviot pat i so imotot svoj i so zhivotot svoj, i onie koi zgrizhuvaa i koi pomagaa... se zashtitnici edninadrugi. A na onie koi veruvaa a ne se iselija vo nishto ne mozhete da bidete zashtitnici nivni se dodeka ne se iselat. A ako, pak, pobaraat pomosh od vas, vo verata, togash, dolzhnost vi e da im pomognete, no ne i protiv narodot megju kogo i vas ima dogovor. A Allah go gleda ona shto go rabotite; 73. a onie koi ne veruvaat zashtitnici se edninadrugi. Ako vie ne postapite taka na zemjata kje ima i spletka i bezredie golemo.

SURA 8. EL-ENF AL

115

74. A onie koi veruvaa, i koi se iselija, i koi se borea na Allahoviot pat, i onie koi zgrizhuvaa i koi pomagaa... vistinski se vernici, navistina! Za niv ima i proshka i nafaka blagorodna! 75. A onie koi veruvaa po toa, i koi se iselija, i koi se borea so vas, sekako, od vas se! A rodninite, spored Knigata na Allah, pogolemi zashtitnici se ednisodrugi. Allah, navistina, znae se!

Sura 9 Et-Tevbe (Pokajanje)
Objaveno vo Medina 129 Ajeti
1. Opomena od strana na Allah i od pejgamberot Negov do mnoguboshcite so koi dogovor skluchivte! 2. ½Pa, patuvajte po zemjata chetiri meseci i znajte deka ste, navistina, nemokjni pred Allah. A Allah, navistina, kje ja otkrie stramotata na nevernicite! 3. Povikot od Allah i od pejgamberot Negov do lugjeto na Denot od golemiot hadjdj: Allah, navistina, e daleku od mnoguboshcite, a i pejgamberot Negov. Ta, ako se pokaete toa e podobro za vas a ako, pak, gi svrtete plekjite, znajte deka ste vie, navistina, nemokjni, i zaraduvaj gi onie koi ne veruvaat so kazna bolna! 4. Izzemajkji gi mnoguboshcite so koi skluchivte dogovor a koi, po toa, so nishto ne go prekrshija kon vas, a nitu pak nekogo pomognaa protiv vas; pa, ispolnete go dogovorot kon niv do denot za toa opredelen. Allah, navistina, gi ljubi bogobojazlivite! 5. Pa, koga svetite meseci kje pominat borete se protiv mnoguboshcite, kade bilo da gi najdete, zarobuvajte gi, opkoluvajte gi, chekajte gi vo zaseda od sekoj vid! Pa, ako se pokajat, i ako namaz izvrshuvaat, i ako zekat davaat, pushtete go patot nivni. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 6. A ako nekoj megju mnoguboshcite pobara od tebe zasolnishte, togash, zgrizhi go se dodeka ne go slushne Allahoviot zbor, a potoa odvedi go do bezbedno mesto. Ete, toa e zaradi toa shto se lugje koi, navistina, ne znaat.

116

SURA 9. ET-TEVBE

117

7. Kako da ima dogovor megju mnoguboshcite i Allah i pejgamberot Negov, osven onie koi skluchija dogovor pri Mesdjidul Haram. Spored toa, ako se pridrzhuvaat kon dogovorot so vas pridrzhuvajte se i vie kon dogovorot so niv. Allah, navistina, gi ljubi bogobojazlivite! 8. Kako? Ako ve pobedat ne go pochituvaat, koga ste vie vo prashanje, ni dogovorot ni propishanata vera. Vi se umiluvaat so ustite svoi, a odbivaat so srcata svoi. A mnozinstvoto megju niv se rasipani! 9. Gi zamenija ajetite Allahovi za neshto shto malku vredi i ushte odvrakjaat od Allahoviot pat. E, samo kolku e losho ona shto go rabotat! 10. Onie ne ja pochituvaat, vo vrska so vernikot, ni zimmijata ni rodninata - tokmu, preteruvaat. 11. Pa, ako se pokajat, i ako namaz izvrshuvaat, i ako zekat davaat, togash, brakja se vashi po vera. Nie ajetite potenko gi objasnuvame za lugjeto koi znaat! 12. A ako po dogovorot svoj gi prekrshat zakletvite svoi, i ako ja napadnat verata vasha, togash, borete se protiv vodachite na neverstvoto. Tie nemaat zakletvi za da prestanat! 13. Ne kje se borite li kon lugjeto koi gi prekrshija zakletvite nivni i koi sakaa da go isteraat pejgamberot? Onie, vsushnost, prvi ve napadnaa. Se plashite li od niv? Pa, Allah ima povekje pravo, ako ste vernici, da se plashite od Nego! 14. Borete se protiv niv, a Allah kje gi kazni so racete vashi, i kje gi ponizi, a vam kje vi pomogne protiv niv, i On kje gi izlechi gradite na narodot vernichki! 15. I grizhata od srcata nivni kje ja snema. Allah prostuva komu saka. Allah e Znalec i Mudar! 16. Ili, pak, smetate li deka kje bidete ostaveni i deka Allah ne gi znae megju vas onie koi se borea i koi, osven Allah i pejgamberot Negov i vernicite, ne zemaa drugi zashtitnici. A Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 17. Ne im dolikuva na mnoguboshcite da gradat Allahovi djamii koga onie so neveruvanjeto svedochat protiv sebesi. Delata nivni propadnaa i onie vo ognot za navek kje ostanat. 18. Djamiite Allahovi, navistina, gi gradat onie koi veruvaat i vo Allah i vo Denot suden, i koi namaz izvrshuvaat, i koi zekat davaat, i koi samo od Allah stravuvaat. Pa, toa se, tokmu, upatenite!

SURA 9. ET-TEVBE

118

19. Smetate li deka poitelot na hadjijata, i onoj koj se grizhi za Mesdjidul Haram e kako onoj koj veruva vo Allah i vo Denot ahiretski i koj se bori na Allahoviot pat? Ne se ednakvi kaj Allah. A Allah nema da go upati narodot zulumkjarski! 20. Onie koi veruvaa, koi se iselija i koi se borea na Allahoviot pat so imotot svoj i so zhivotite svoi kaj Allah se na povisok stepen. Onie, tokmu, se pobednicite! 21. Gospodarot nivni im donesuva radosnica: milost od Nego i zadovolstvo i bavchi so blagodati postojani, 22. vo niv za navek kje ostanat. Kaj Allah, navistina, ima nagrada golema. 23. O vernici, ne zemajte gi zashtitnici ni babovcite vashi ni brakjata vashi ako, sekako, povekje go sakaat neveruvanjeto od veruvanjeto. Onie koi kje gi svrtat plekjite od vas - pa, zulumkjari se! 24. Kazhi: ½Ako vi se babovcite vashi, i decata vashi, i brakjata vashi, i zhenite vashi, i rodot vash, i imotot vash koj go spechalivte, i trgovijata za koja se plashite deka kje propadne, i mestata vashi so koi ste zadovolni... pomili od Allah i od pejgamberot Negov i od borbata na Allahoviot pat, togash, prichekajte dodeka ne dojde naredbata Allahova! Allah ne go upatuva narodot rasipnichki! 25. Allah, sekako, vi pomogna na mnogu mesta i na denot na Hunejn koga se zachudivte so toa shto bevte mnozinstvo, i toa nishto ne vi koristeshe a zemjava vi stana pretesna i pokraj shirochinata nejzina, pa se svrtivte, begajkji! 26. Potoa Allah po pejgamberot Svoj vi spushti smirna, i na vernicite; On vi spushti i vojska koja ne ja vidovte, a gi kazni onie koi ne veruvaa. Ete, toa e kazna za nevernicite! 27. Po seto toa On prosti komu saka. Allah e Prostuvach i Somilosen! 28. O vernici, mnoguboshcite, navistina, se nechisti. Pa, neka ne se priblizhuvaat kon Mesdjidul Haram po ovaa godina nivna. A ako se plashite od nemashtija pa, ako Allah saka kje ve snabde so dobrotijata Svoja. Allah, navistina, e Znalec i Mudar! 29. Borete se protiv onie koi ne veruvaat vo Allah i vo Denot ahiretski i koi ne go zabranuvaat ona shto go zabranija Allah i pejgamberot Negov, i koi ne ja zastapuvaat vistinskata vera na onie na koi im e dadena Knigata se dodeka ne dadat djizija so racete, potchineto! 30. Evreite zboruvaat: ½Uzeir e sin na Allah, a hristijanite zboruvaat: ½Mesih e sin na Allah. Ete, toa se zborovite nivni na ustite nivni: gi kaz-

SURA 9. ET-TEVBE

119

huvaat slichnite zborovi na onie koi ne veruvaa pred niv. Allah neka gi otepa! Kade kinisuvaat, navistina! 31. Gi zemaat nivnite sveshtenici i nivnite kalugjeri za gospodari pokraj Allah, a i na Isa, sinot na Merjem. Im beshe naredeno da obozhavaat samo eden Bog. Nema drug bog osven Nego! Slaven neka e On, nad ona shto mu go zdruzhuvaat, 32. onie posakuvaat da ja ugasnat svetlinata Allahova so ustite svoi. A Allah samo ja nadopolnuva svetlinata Svoja i pokraj toa shto mnoguboshcite go mrazat toa! 33. On e Onoj koj go isprati pejgambereot Svoj so Patokaz i so vera vistinska za da ja obelodeni povekje od site drugi veri i pokraj toa shto mnoguboshcite go mrazat toa! 34. O vernici, golem broj megju sveshtenicite i kalugjerite neispravno go troshat imotot na lugjeto i odvrakjaat od Allahoviot pat. A na onie koi natrupuvaat zlato i srebro i koi ne delat na Allahoviot pat, togash, zaraduvaj gi so kazna bolna 35. na Denot koga toa vo ognot kje se vzhari pa so nego kje se zhigosaat i chelata nivni i slabinite nivni, i plekjite nivni. ½Ova e ona shto za sebe go napravivte - ta, vkusete go ona shto go natrupuvavte! 36. Da, brojot na mesecite kaj Allah e dvanaeset, smetan po Knigata Allahova od denot koga gi sozdade nebesata i Zemjata. Chetiri meseci od niv se posveteni. Ete, toa e vera postojana! Pa, vo tie chetiri meseci ne nanesuvajte si zlo samite sebesi. Borete se protiv mnoguboshcite zaedno onaka kako shto mnoguboshcite se borat zaedno protiv vas. Znajte deka Allah, navistina, e so bogobojazlivite! 37. So premestuvanjeto na mesecite, navistina, se zgolemuva neveruvanjeto. So toa onie koi ne veruvaat vo zabluda skrshnuvaat: edna godina go smetaat dozvoleno, a druga godina go smetaat zabraneto za da go nadopolnat brojot na ona shto go zabrani Allah pa da go dozvolat ona shto go zabrani Allah. Nim im se razubavuvaat postapkite nivni. A Allah ne go upatuva narodot nevernichki! 38. O vernici, shto vi beshe koga vi beshe recheno: ½Pojdete vo borba na Allahoviot pat - kako da ste na zemjata zakovani? Povekje li ste zadovolni so zhivotot na ovoj svet od zhivotot na Ahiret? Pa, uzhivanjeto vo zhivotot na ovoj svet e nishto vo odnos na uzhivanjeto na Ahiret! 39. Ako ne pojdete vo borba On kje ve kazni so kazna bolna i kje ve zameni so drug narod, a vie vo nishto ne kje Mu nashtetite. Allah e Kadar za se!

SURA 9. ET-TEVBE

120

40. Ako go pomognete pejgamberot... pa, Allah nemu mu pomogna koga go isteraa onie koi ne veruvaa, koga dvajcata bea vo peshtera, koga mu reche na negoviot drugar: ½Ne plashi se! Allah e so nas, navistina! I Allah spushti smirna Svoja i go poddrzha so vojska koja ne ja vidovte, i go napravi zborot na onie koi ne veruvaa da bide dolu, a Zborot na Allah, tokmu, gore. Allah e Silen i Mudar! 41. Pojdete vo borba, bilo da ste slabi ili jaki, i borete se na patot Allahov i so imotite vashi i so zhivotite vashi. Ete, toa vi e podobro samo da znaete! 42. A koga plenot bi bil blisku a odenjeto vo vojna so taa cel - onie kje te sledea, sigurno! No, patot nim im izgleda tezhok. Kje se kolnat vo Allah: ½Da beshe vo nasha mokj kje izlezevme so vas - samite sebesi upropastuvajkji se. Allah znae deka tie, navistina, lazhat! 43. Allah ti prosti! Zoshto im dozvoli da otsastvuvaat dodeka ne ti stana jasno deka ona shto go zboruvaat e nevistina i dodeka ne ti stana jasno deka se lashkovci? 44. Onie koi veruvaat vo Allah i vo Denot ahiretski ne baraat od tebe dozvola da se borat i so imotot svoj i so zhivotot svoj. A Allah gi znae bogobojazlivite! 45. Da, kje baraat dozvola onie koi ne veruvaat ni vo Allah ni vo Denot ahiretski, i chii srca se somnevaat i onie se vo somnevanjeto nivno, dvoumejkji se! 46. A da sakaa da odat kje podgotvea podgotovka, no Allah go prezre budenjeto nivno pa gi zadrzha i im beshe recheno: ½Ostanete so onie koi ostanuvaat! 47. Da izlezea so vas postojano kje vi prechea i megju vas kje vnesea zbrka sakajkji samo spletka, i, megju vas, sekako, ima doushnici. Allah gi znae zulumkjarite! 48. Posakuvaa, sekako, spletki i od porano, i gi isprevrtuvaa rabotite tvoi se dodeka ne dojde vistinata i se dodeka ne se obelodeni naredbata Allahova, a onie toa go mrazea. 49. Megju niv ima koi zboruvaat: ½Dozvoli ni i ne frlaj ne vo iskushenie! I ne padnaa li tokmu vo iskushenie? Djehennemot, navistina, kje gi opfati nevernicite! 50. Ako te snajde dobro, toa gi razocharuva, a ako te snajde zlo, zboruvaat: ½I od porano rabotata beshe vo racete vashi, i gi vrtea plekjite, raduvajkji se.

SURA 9. ET-TEVBE

121

51. Kazhi: ½Kje ne snajde samo ona shto go zapisha Allah za nas. On e Zashtitnik nash. Pa, vrz Allah se potpiraat vernicite! 52. Kazhi: ½Ochekuvate li od nas samo edno od dve dobra. Nie ochekuvame od vas da ve snajde kazna od Allah ili od racete nashi. Pa, ochekuvajte i nie zaedno so vas kje ochekuvame! 53. Kazhi: ½Bilo da troshite dobrovolno ili, pak, prisilno, nema da vi se primi. Vie bevte, navistina, narod rasipnichki! 54. Sadakite nivni ne im bea primeni zashto onie, navistina, ne veruvaa ni vo Allah ni vo pejgamberot Negov, a koga kon namaz pristapuvaa bea mrzlivi i delea samo so prezir. 55. Togash neka bogatstvata nivni ne te chudat a nitu decata nivni! Allah posakuva, navistina, da gi kazni vo zhivotot na ovoj svet i dushite nivni da izlezat kako nevernichki. 56. Da, onie se kolnat vo Allah deka se so vas, no, vsushnost, ne se so vas, tuku se narod razedinuvachki. 57. Koga bi imale nekakvo zasolnishte ili peshtera ili jama bi se svrtile kon toa, brzajkji da pojdat! 58. Megju niv ima i takvi koi te grdat za sadakata: pa, ako ti dadesh, zadovolni se, a ako ne im dadesh, ete gi, se lutat! 59. Koga onie bi bile zadovolni, navistina, so ona shto im go dade Allah i pejgamberot Negov i da rechea: ½Allah ni e dosta. On kje ni dade od dobrinata Svoja i pejgamberot Negov. Nie, navistina, kon Allah stremime! 60. Da, sadakite im pripagjaat na siromashnite i na jetimite i na onie koi gi sobiraat, na onie chii srca treba da se pridobijat, i za otkup na robovi, i na dolzhnicite, i na Allahoviot pat, i na patnicite. Ova e obvrska od Allah. Allah e Znalec i Mudar! 61. Megju niv ima i takvi koi go voznemiruvaat pejgamberot i koi zboruvaat: ½Toj samo slusha. Kazhi: ½Ona shto go slusha e podobro za vas; veruva vo Allah, i ima doverba vo vernicite i toj e milostiv kon onie megju vas koi veruvaat. A onie koi go voznemiruvaat pejgamberot Allahov kje imaat kazna bolna! 62. Vi se kolnat vo Allah deka kje ve zadovolat, no Allah i pejgamberot Negov imaat povekje pravo, ako se vernici, da bidat zadovolni. 63. Ne znaat li deka za onie koi se sprotistavuvaat na Allah i na pejgamberite Negovi ima ogan djehennemski vo koj za navek kje ostanat. Ete, toa e kazna golema!

SURA 9. ET-TEVBE

122

64. Dvolichnite se plashat da ne im se objavi sure koe kje gi izvesti za ona shto e vo srcata nivni. Kazhi: ½Ismevajte se, no znajte deka Allah, navistina, kje go iznese na videlina ona od shto se plashite! 65. A koga, pak, bi gi prashal sigurno bi ti rekle: ½Da, nie samo razgovarame i se igrame. Kazhi: ½So Allah li se ismevate i so ajetite Negovi i so pejgamberot? 66. Ne opravduvajte se! Po veruvanjeto vashe ne veruvavte. Ako i prostime na edna vasha druzhina, druga druzhina Nie kje kaznime zatoa shto se ovie, navistina, silnici! 67. Mazhite dvolichni i zhenite dvolichni, ednisodrugi se: nareduvaat zlo i odvrakjaat od dobro, a racete im se stegnati. Zaboravaat na Allah pa i On zaborava na niv. Dvolichnite, navistina, se rasipani! 68. Za zhenite dvolichni i za mazhite dvolichni i za nevernicite Allah ima veteno ogan djehennemski vo koj za navek kje ostanat. Toa za niv e dovolno. Allah niv gi prokolni i za niv ima kazna postojana! 69. Kako shto beshe so onie pred vas koi poseduvaa pogolema mokj, i koi imaa povekje imot, i koi imaa povekje sinovi. Posakuvaa, togash, uzhivanje vo delot svoj, pa i vie posakuvate da uzhivate vo delot vash kako shto posakuvaa da uzhivaat vo delot svoj onie koi bea pred vas. Vie se spushtate vo raspravija onaka kako shto se spushtaa i onie. Delata nivni kje propadnat i na ovoj svet i na Ahiret. Onie, tokmu, se porazenite! 70. Neli im dojde kazhuvanje za onie pred niv - za narodot na Nuh, za Ad, za Semud, za narodot na Ibrahim i za zhitelite na Medjen i za onie od naselbite isprevrteni? Im doagjaa pejgamberite nivni so jasnotii. Allah nikakov zulum ne im napravi, tuku onie samite sebesi zulum si napravija! 71. Vernicite i vernichkite se zashtitnici ednisodrugi: nareduvaat dobro i odvrakjaat od zlo, klanjaat namaz i davaat zekat i poslushni se i na Allah i na pejgamberot Negov. Allah nim kje im se smiluva. Allah, navistina, e Silen i Mudar! 72. Allah im veti na vernicite i na vernichkite bavchi niz koi reki techat i vo niv za navek kje ostanat, i stanovi ubavi vo bavchata na Adn, i zadovolstvo golemo od Allah. Ete, toa e, tokmu, pobeda golema! 73. O pejgamberu, bori se protiv nevernicite i dvolichnite, i bidi strog kon niv! Djehennemot e prestojuvalishte nivno. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 74. Se kolnat vo Allah deka ne zboruvaa. No, vekje zboruvaa nevernichki govor i ne veruvaa po veruvanjeto nivno i tezhneeja za ona shto ne go

SURA 9. ET-TEVBE

123

postignaa; gi mrazea vernicite zatoa shto Allah gi opsipa so izobilie a i pejgamberot Negov od dobrinata Negova. Pa, ako se pokajat toa kje bide podobro za niv, a ako, pak, gi svrtat plekjite, Allah kje gi kazni so kazna bolna i na ovoj svet i na Ahiret. Za niv na zemjava nema ni zashtitnik ni poddrzhnik! 75. Nekoi od niv dadoa zavet na Allah: ½Ako ni dojde od dobrinata Negova kje deleme sadaki i, vsushnost, kje bideme megju dobrite lugje! 76. I bidejkji im dade od dobrinata Svoja, shkrtarea, gi svrtija plekjite; onie, sekako, se ramnodushnite! 77. Pa, On im nadovrza vrz srcata nivni dvolichnost se do Denot vo koj onie kje Go sretnat zashto ne se pridrzhuvaat kon ona shto mu go vetija na Allah i zatoa shto lazhea. 78. Ne znaat li deka Allah, navistina, gi znae tajnite nivni i shepotenjeto nivno, i deka Allah, navistina, e Znalec na tajnite! 79. Na onie koi gi odzboruvaat poslushnite megju vernicite zaradi sadakite, i na onie koi gi davaat samo vrz trudot nivni pa, Allah, kje gi potchini. Allah e Onoj koj potchinuva i za niv ima kazna bolna! 80. Kje barash li proshka za niv ili nema da barash, pa duri i da barash proshka za niv i sedumdeset pati pa, Allah, nikogash ne kje im prosti. Ete, toa e zaradi neveruvanjeto nivno vo Allah i vo pejgamberot Negov. Allah ne go upatuva narodot rasipnichki! 81. Onie koi ostana vo domovite svoi, zad pejgamberot Allahov, i koi preziraa da se borat na patot od Allah i so imotot svoj i so zhivotite svoi, i koi zboruvaa: ½Ne odete vo borba na ovaa vrukjina! Kazhi: ½Ognot djehennemski e pozhezhok! E, samo koga bi sfatile! 82. Pa, malku neka se smeat, a mnogu neka plachat: nagrada kje im bide za ona shto go spechalija. 83. Pa, ako Allah te vrati do edna druzhina megju niv i ako baraat od tebe dozvola da izlezesh vo borba pa, kazhi: ½Nikogash nema da izlezete vo borba so mene i nikogash nema da se borite so mene protiv neprijatelot zashto vie, sekako, bevte zadovolni shto ostanavte prviot pat. Ostanete, togash, so onie koi i onaka se ostanati! 84. I nikogash nikomu od niv ne klanjajte djenaze i ne prisastvuvajte nikogash na pogrebot negov. Onie, navistina, ne veruvaa ni vo Allah ni vo pejgamberot Negov i umrea, sekako, kako rasipani. 85. I neka ne te chudi ni imotot nivni ni decata nivni. Allah, navistina, posakuva da gi kazni so toa na ovoj svet i samite sebesi da si zlodogrdat.

SURA 9. ET-TEVBE

124

Onie se, tokmu, nevernici! 86. I koga kje im se objavi sure za ova: ½Veruvajte vo Allah i borete se so pejgamberot Negov, - najimashlivite megju niv kje pobaraat od tebe dozvola i kje rechat: ½Ostavi ne da bideme so onie koi ostanuvaat! 87. Zadovolni bea shto ostanaa so onie koi ne odat vo borba, i bea zapechateni srcata nivni, i onie ne sfakjaat. 88. No, pejgamberot i onie koi veruvaa borejkji se so nego i so imotot svoj i so zhivotot svoj, vsushnost, kje imaat blagodati i kje bidat, tokmu, spasenite! 89. Za niv Allah podgotvi bavchi niz koi reki techat, i vo niv za navek kje ostanat. Ete, toa e nagrada golema! 90. Nekoi od beduinite doagjaa da se izvinat i da pobaraat dozvola da ne odat vo borba: ostanaa onie koi lazhea za Allah i za pejgamberot Negov. Na onie megju niv koi ne veruvaa kje gi snajde kazna bolna! 91. Toa ne e obvrska ni za slabite ni za bolnite, ni za onie koi nemaat sredstva da izlezat vo borba dokolku se, sekako, iskreni i kon Allah i kon pejgamberot Negov. Nema nachin na koj mozhe da im se prigovori na dobrochinitelite. Allah e Prostuvach i Somilosen! 92. Nitu protiv onie koi, koga ti dojdoa da im dadesh zhivotni za javanje, i koga im reche: ½Ne mozham da najdam zhivotni za javanje za vas, i gi svrtea plekjite, a ochite, ronejkji im solzi, tazhni zaradi toa shto ne mozhea da se snabdat so toa. 93. Da, ima nachin protiv onie koi baraa od tebe dozvola a bea, sekako, bogati i zadovolni zatoa shto ostanaa so onie koi ne otidoa vo borba. Allah gi zapechati srcata nivni i onie, tokmu, ne znaat! 94. Onie kje vi se pravdaat koga kje se vratite kaj niv. Kazhi: ½Ne opravduvajte se, nikogash nema da vi veruvame, bidejkji Allah ne izvesti za vas, navistina! Allah kje gi vidi delata vashi, a i pejgamberot Negov. Potoa kje se vratite kaj Znalecot na tajnoto i vidlivoto, pa kje ve izvesti za ona shto go rabotevte. 95. Kje vi se kolnat vo Allah koga kje im se vratite za da gi izbegnete. Izbegnuvajte gi! Da, onie se nechisti a prestojuvalishteto nivno, kako nagrada, e Djehennemot, tokmu, zaradi ona shto go spechalija. 96. Onie vi se kolnat za da bidete zadovolni od niv. E, pa, ako bidete zadovolni od niv, pa, Allah, navistina, nema da bide zadovolen od narodot rasipnichki!

SURA 9. ET-TEVBE

125

97. Beduinite se najcvrsti vo neveruvanjeto i vo dvolichnosta i najsvojstveno im e da ne gi znaat granicite na ona shto go objavi Allah na pejgamberot Svoj. Allah e Znalec i Mudar! 98. Megju beduinite ima i takvi koi go prifakjaat ona shto go delat kako neshto propadnato, i odvaj ochekuvaat da ve pogodat nesrekji! Nesrekjata na zloto niv neka gi pogodi! Allah e Slushach i Znalec! 99. Megju beduinite ima i takvi koi veruvaat i vo Allah i vo Ahiret i go prifakjaat ona shto go delat kako sredstvo da se bide vo blizinata na Allah i zaradi blagoslovite na pejgamberite. Pa, za niv toa, navistina, e priblizhuvanje. Allah kje gi vovede vo milosta Svoja. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 100. So prethodnicite prvenci megju muhadjirite i megju ensariite i onie koi gi sledea vo dobrochinstvo... Allah e zadovolen so niv, a i tie se zadovolni so Nego. Za niv On podgotvi bavchi niz koi reki techat i vo niv za navek kje ostanat. Ete, toa e pobeda golema! 101. A megju beduinite koi se okolu vas ima i dvolichni, a i megju zhitelite na Medina: istrajni vo dvolichnosta. Ti ne gi znaesh, a Nie gi znaeme. Kje gi kaznime vo dva navrata, a potoa pak kje bidat vrateni vo kaznata golema! 102. I drugi, pak, koi gi priznavaa grevovite svoi, meshajkji gi dobrite dela so drugi, loshi dela. Nim Allah, mozhebi, kje im prosti. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 103. Zemaj od imotite nivni sadaka za da gi ochistish so toa i da gi oblagorodish, i pomoli se za niv. Molbata tvoja, navistina, kje gi smiri! Allah e Slushach i Znalec! 104. Ne znaat li deka Allah, navistina, e Onoj koj prima pokajanie od robovite Svoi; On gi prima i sadakite. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 105. I kazhi: ½Rabotete! Pa, Allah kje go vidi rabotenjeto vashe, a i pejgamberot Negov i vernicite; i kje bidete vrateni kon Znalecot na tajnoto i vidlivoto pa kje ve izvesti za ona shto go rabotevte. 106. Ima i drugi koi ostanaa vo ischekuvanje na naredbata na Allah: On ili kje gi kazni ili kje im prosti. Allah e Znalec i Mudar! 107. I onie koi izgradija Mesdjid samo da napravat shteta i da pottiknat neverstvo, da gi odvojat vernicite, podgotvuvajkji go za onoj koj vojuva protiv Allah i pejgamberot Negov od porano, koj sigurno se kolni: ½Nie samo dobro posakuvame. A Allah svedochi deka tie, navistina, se lashkovci!

SURA 9. ET-TEVBE

126

108. I nikogash ne zdruzhuvajte se vo nego. Mesdjidot, koj e podignat ushte od prviot den zaradi bogobojazlivost, zasluzhuva povekje da se zadrzhi vo nego. Vo nego se lugjeto koi sakaat da se ochistat, a Allah gi ljubi chistite! 109. Koj e podobar? Onoj koj ja temeli gradbata zaradi bogobojazlivost i zadovolstvo ili onoj koj ja temeli gradbata na rabot od podlokan breg, koj e navednat, pa samo shto ne se srushi vo nego, vo ognot djehennemski? A Allah ne go upatuva narodot zulumkjarski! 110. Gradbata shto ja podignale potajno, kje bide somnevanje vo srcata nivni se dodeka srcata nivni ne se razdelat. Allah e Znalec i Mudar! 111. Da, Allah gi kupi od vernicite i zhivotite nivni i imotot nivni: za niv ima Djennet; se borat na Allahoviot pat, ubivaat na nego i biduvaat ubivani. Ova e vistinskoto vetuvanje Negovo i vo Tevrat i vo Indjil i vo Kur'an. I koj go ispolnuva vetuvanjeto negovo kako shto toa go pravi Allah? Zaraduvajte se so trgovijata vasha so koja, vsushnost, rabotete. Ete, toa e pobeda golema! 112. Onakvite se kajat, i obozhavaat, se zablagodaruvaat, i patuvaat i na ruku' i na sedjde pagjaat, i nareduvaat dobro i odvrakjaat od zlo, i gi chuvaat granicite Allahovi. I zaraduvaj gi vernicite! 113. I pejgamberot i vernicite nemaat da baraat proshka za mnoguboshcite, pa bilo da se raboti i za rodnini bliski, od koga im beshe objasneto deka onie, navistina, se zhiteli djehennemski. 114. Nemashe pravo ni Ibrahim da bara proshka za svojot babo. No, tuka se raboteshe za vetuvanjeto shto samo toj mu go beshe dal. I bidejkji mu stana jasno deka toj, navistina, e neprijatel na Allah, se otkazha. Da, Ibrahim beshe milostiv i blag! 115. I Allah ne go skrshnuvashe vo zabluda eden narod po upatuvanjeto negovo se dodeka ne mu beshe jasno od shto treba da se chuva. Allah, navistina, znae se! 116. Vlasta i na nebesata i na Zemjata, navistina, e - Allahova! On ozhivuva i On usmrtuva. Vie, osven Allah, nemate ni zashtitnik ni poddrzhnik! 117. Da, Allah mu prosti na pejgamberot i na muhadjirite i na ensariite koi go sledea vo teshkiot mig, - koga srcata na edna druzhina megju niv samo shto ne se pokolebaa; potoa On im prosti. On, navistina, kon niv e Sochuvstvitelen i Somilosen! 118. I na trojcata koi izostanaa od vojnata: togash koga zemjata, i pokraj shirochinata nejzina, im izgledashe tesna, i koga dushite nivni im se

SURA 9. ET-TEVBE

127

stesnaa, i koga pomislija deka, osven Allah, nema drugo zasolnishte. Potoa On im prosti samo za da se pokajat. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 119. O vernici, plashete se od Allah i bidete megju iskrenite! 120. Zhitelite na Medina i beduinite okolu niv ne trebashe da ostanat zad pejgamberot Allahov, i da mu dadat prednost na zhivotot nivni nad zhivotot negov. Ete, zatoa na Allahoviot pat nema da im se sluchi ni zhed, ni zamor, ni glad, a nitu pak kje zazemat nekoe mesto shto kje gi razgnevi nevernicite, a nitu pak kje pretrpat ni malku nevolja od neprijatelot, a toa da ne im bide vpishano kako dobro delo. Allah, navistina, ne pravi da propadne nagradata za dobrochinitelite, 121. i ne kje podelat milosrdie ni malo ni golemo, i ne kje preminat dolina a da ne im bide zapishano; i Allah, sekako, kje gi nagradi podobro od ona shto go rabotea. 122. Site vernici ne treba da odat vo borba. Od sekoja druzhina megju niv, togash, neka se najdat nekolkumina koi kje go tolkuvaat zakonot na verata, i koi kje go opomenuvaat narodot svoj koga kje im se vratat. Mozhebi onie kje bidat pretpazlivi! 123. O vernici, borete se protiv nevernicite koi se okolu vas, i neka pri vas najdat tvrdost. I znajte deka Allah, navistina, e so bogobojazlivite! 124. I koga kje se objavi edno sure... pa, megju niv ima koi zboruvaat: ½Komu megju vas ova go zgolemi imanot? A shto se odnesuva, pak, do onie koi veruvaa im go zgolemi imanot i onie, tokmu, se raduvaat. 125. A shto se odnesuva, pak, do onie vo chii srca ima boleshtina... ta, On im go zgolemi sramnoto delo nad sramnite dela nivni i, tokmu, umrea kako nevernici. 126. Ne gledaat li deka, navistina, sekoja godina ednash ili dvapati pagjaat vo iskushenie? Potoa ne se kajat, a nitu se sekjavaat! 127. I koga kje im se objavi sure, gledaat ednivodrugi: ½Ve gleda li nekoj? Potoa kje se razotidat. Pa, neka Allah gi razedini srcata nivni, zashto, navistina, se narod koj ne sfakja. 128. Da, vi dojde pejgamber, eden megju vas, komu mu e teshko za teshkotijata na koja kje naidete, i koj e stremezhliv kon vas, a kon vernicite sochuvstvitelen i somilosen! 129. Pa, ako gi svrtat plekjite, togash, kazhi: ½Allah mi e Dovolen. Nema drug bog osven Nego. Vrz Nego se potpiram i On e Gospodarot na Arshot golem!

Sura 10 Junus
Objaveno vo Mekka 109 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, ra! Eve ajeti od Knigata Mudra. 2. Chudno li im e na lugjeto toa shto mu objaviv na eden chovek megju niv: Opomenuvaj gi lugjeto, i zaraduvaj gi vernicite deka, navistina, za niv kje ima nagrada krasna kaj Gospodarot nivni. Nevernicite zboruvaat: ½Da, ovoj e vistinski volshebnik! 3. Vashiot Gospodar, navistina, e Allah koj gi sozdade i nebesata i Zemjata za sedum dena, a potoa se utvrdi na Arshot, upravuvajkji so se. Samo so odobrenieto Negovo ima posreduvanje. Ete, toa e Allah, Gospodarot vash! Ta, obozhavajte Go! Nema li da se sekjavate? 4. Pribezhishteto na site vas e - kon Nego. Vetuvanjeto na Allah e - vistinskoto vetuvanje. On, navistina, go zapochnuva tvorenjeto i On potoa go vozobnovuva za da gi nagradi pravedno onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat, a za onie koi ne veruvaat ima napivka od zheshka voda i kazna bolna zatoa shto, tokmu, ne veruvaa. 5. On go sozdade Sonceto da bleska, a Mesechinata da sveti i opredeli mladici za da go znaete brojot na godinite i smetanjeto. Allah toa samo so vistina go sozdade, iznesuvajkji gi potenko znamenijata za lugjeto koi znaat. 6. Vo smenuvanjeto na denot i nokjta, i vo ona shto Allah go sozdade na nebesata i na Zemjata, sekako, ima znamenija za narodot bogobojazliv. 7. Da, onie koi ne ja ochekuvaat sredbata Nasha, i koi se zadovolni so zhivotot na ovoj svet, i koi se so nego spokojni, i koi gi zanemaruvaat znamenijata Nashi...

128

SURA 10. JUNUS

129

8. prestojuvalishteto nivno e ognot, tokmu, zaradi ona shto go spechalija. 9. Onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat... Gospodarot nivni kje gi upati so veruvanjeto nivno. Pod niv, vo bavchite blagosloveni, kje techat reki. 10. Dovata nivna tamu e: ½Bidi slaven Allahu nash, a pozdravot nivni tamu e: ½Selam!, a poslednata dova nivna: ½Blagodarenie na Allah, Gospodarot na svetovite! 11. Allah da brza da im dade zlo na lugjeto kako shto tie brzaat da im dade dobro krajot nivni vekje kje beshe opredelen. Na onie koi ne ja ochekuvaat Sredbata Nasha Nie kje gi ostavime da talkaat vo neverieto nivno. 12. I koga chovekot kje go snajde nevolja Ne povikuva: lezhejkji ili sedejkji ili stoejkji. A, bidejkji kje go otstranime zloto od nego, prodolzhuva kako da ne Ne molel za nevoljata shto go pogodila. Ete, taka na rasipnicite im se razubavuva ona shto go rabotea. 13. I bidejkji pokolenijata pred vas pravea zulum Nie gi unishtivme. I im doagjaa pejgamberite nivni so jasnotii i zaradi toa shto, sekako, ne veruvaa. Ete, taka Nie go kaznivme narodot nasilnichki! 14. Potoa Nie opredelivme po niv da bidat hali na zemjata za da vidime kako rabotite. 15. A koga im se kazhuvaat ajetite Nashi, jasni, onie koi ne ja ochekuvaat Sredbata Nasha, velat: ½Donesi Kur'an poinakov od ovoj ili, pak, izmeni go. Kazhi: ½Mene ne mi pripagja da go menuvam ova sam od sebe; jas go sledam samo ona shto mi se objavuva. Jas, navistina, se plasham! Ako sum neposlushen kon Gospodarot moj... a kaznata na Denot golem!? 16. Kazhi: ½Koga Allah bi sakal jas toa ne bi vi go kazhuval a nitu kje se zapoznaevte so nego. Pred objavuvanjeto negovo jas, sekako, megju vas pominav godini mnogu. Pa, nema li da se vrazumite? 17. Pa, koj e pogolem zulumkjar od onoj koj frla laga vrz Allah ili koj gi smeta za lazhni ajetite Negovi!? Silnicite, navistina, ne uspevaat! 18. Obozhavaat drugi pokraj Allah koi ne im nashtetuvaat i koi ne im koristat, i zboruvaat: ½Ovie se nashi posrednici kaj Allah. Kazhi: ½Na Allah li mu velite deka ne go znae ona shto e na nebesata i na Zemjata? Neka bide Slaven i Vozvishen, nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 19. Lugjeto bea samo edna zaednica pa se razedinija. I da ne beshe Zborot od Gospodarot tvoj, koj prethodeshe, kje im beshe presudeno za ona

SURA 10. JUNUS

130

za shto, tokmu, stanaa delenici. 20. I zboruvaat: ½Zoshto ne mu e objaven eden ajet od Gospodarot negov? Pa, kazhi: ½Tajnata, navistina, e - Allahova. Togash, prichekajte. Da, jas sum so vas, megju ochekuvachite! 21. I koga Nie odredivme lugjeto da ja vkusat milosta po nevoljata shto im se sluchi, ete, onie pak spletkarat so ajetite Nashi. Kazhi: ½Allah e najbrz vo toa. Pratenicite Nashi, sekako, go zapishuvaat ona shto go spletkarite! 22. On vi ovozmozhuva da patuvate i po kopno i po more. Duri i vo brodot vo koj kje se najdete, koga kje trgne so vetrot umeren, kje se zaraduvate - i tokmu togash koga kje zaduva buren vetar, i koga branovite od site strani kje udiraat i kje pomislat deka kje gi zakachat, Mu se molat na Allah, iskreni vo verata svoja: ½Ako ne izbavish od ova kje bideme, sekako, megju blagodarnite. 23. I bidejkji gi spasi, ete gi kako bespravno pravat bezredie po zemjata. O lugje, nepravdata vasha, navistina, e protiv vas: da uzhivate vo zhivotot na ovoj svet. Po ova vrakjanjeto vashe e kon Nas, pa Nie kje ve izvestime za ona shto go rabotevte! 24. Da, zhivotot na ovoj svet e slichen na voda koja Nie ja spushtame od nebo, pa koga kje se izmeshaat so nea rastenijata na zemjata od koi jadat i lugjeto i dobitokot, i koga zemjata kje si go primi svoeto ruvo i koga kje se ukrasi, zhitelite nejzini kje pomislat deka se, navistina, mokjni nad nea, kje dojde naredbata Nasha, nokje ili denje, pa kje ja vidish kako e pokosena, kako vchera i da ne postoela. Ete, taka Nie potenko gi objasnuvame znamenijata za lugjeto koi razmisluvaat! 25. Allah povikuva kon Kukjata na spasot i upatuva kogo saka po patot vistinski! 26. Za onie koi pravat dobrochinstvo ima i pogolemo dobrochinstvo od toa. Licata nivni ne kje gi pokrie ni crnilo ni ponizhuvanje. Onie se djennetski zhiteli i vo nego za nevek kje ostanat! 27. A na onie koi spechalija loshi dela kje ima nagrada slichna na ona shto go napravija. I ponizhuvanje kje gi obzeme. Nikoj od Allah ne kje gi zashtiti. Licata nivni kje gi pokrijat temni delovi od nokjta. Onie se zhiteli na ognot i vo nego za navek kje ostanat! 28. Na Denot koga Nie kje gi sobereme site i koga kje im recheme na mnoguboshcite: ½Ostanete na vashite mesta, vie i bozhestvata vashi! Pa, kje gi razdelime. I bozhestvata nivni kje rechat: ½Vie ne ne obozhavavte!

SURA 10. JUNUS

131

29. Pa, Allah e Dovolen za Svedok, megju vas i megju nas. Nie za vasheto obozhavanje ne znaevme. 30. Tamu sekoja dusha kje si go iskusi ona shto go napravila i kje bidat vrateni na Allah, vistinskiot Zashtitnik nivni, a kje ischezne ona shto go izmisluvaa. 31. Kazhi: ½Koj vi dava 'rsk i od nebo i od zemja? I vo chija sopstvenost se i sluhot i vidot? I koj go vadi zhivoto od mrtvoto i koj go vadi mrtvoto od zhivoto i koj upravuva so naredbata? Kje rechat: ½Allah! Pa, kazhi: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 32. Toa vi e Allah, Gospodarot vash vistinski. A po vistinata ima samo zabluda. Togash, kako ste tolku rasipani!? 33. Ete, taka se ostvari Zborot od Gospodarot tvoj vrz onie koi bea rasipani, koi, navistina, ne veruvaa! 34. Kazhi: ½Ima li nekoe od bozhestvata vashi koe kje go zapochne sozdavanjeto a potoa da go vozobnovi? Kazhi: ½Allah go zapochnuva sozdavanjeto, a potoa On go vozobnovuva. Togash, kade, navistina, ste kinisale!? 35. Kazhi: ½Ima li megju bozhestvata vashi koe kje upati kon vistinata? Kazhi: ½Allah upatuva kon vistinata! Pa, koj ima povekje pravo da bide sleden: onoj koj upatuva kon vistinata ili onoj koj ne upatuva, a da ne bide upaten? Shto vi e? Kako taka rasuduvate? 36. Mnozinstvoto od niv se poveduvaat za somnevanje. Somnevanjeto, navistina, vo nishto ne i koristi na Vistinata. Allah, sekako, go znae ona shto go rabotat. 37. Ovoj Kur'an ne mozhe da se pripishe na nikoj drug osven na Allah. Toj e Potvrda na ona shto e objaveno pred nego i potenko objasnuvanje na Knigata - vo koja nema somnenie - od Gospodarot na svetovite! 38. Ili, pak, zboruvaat: ½Toj go izmisli. Kazhi: ½Togash, donesete edno sure slichno nemu, i povikajte gi onie koi mozhete, pokraj Allah, ako ste iskreni. 39. No, ne! Onie, sekako, go smetaa za lazhno ona shto ne go opfatija so znaenjeto nivno, bidejkji ne im dojde tolkuvanjeto svoe. Ete, taka lazhea i onie koi bea pred niv... pa, pogledni kakva beshe kaznata za zulumkjarite! 40. Nekoi megju niv veruvaat vo nego a nekoi megju niv ne veruvaat vo nego, a Gospodarot tvoj najdobro gi znae bezrednicite!

SURA 10. JUNUS

132

41. Ako onie frlaat laga vrz tebe, togash, kazhi: ½Mene moite dela a vam vashite dela. Vie ste daleku od ona shto go rabotam, a i jas sum daleku od ona shto vie go rabotite. 42. Megju niv ima i onie koi te prislushkuvaat. Pa, mozhesh li da napravish da slushaat gluvite iako onie ne sfakjaat? 43. Od niv ima i koi gledaat vo tebe. A mozhesh li da gi upatish slepite, iako onie ne gledaat? 44. Allah, navistina, vo nishto ne im pravi zulum na lugjeto, tuku lugjeto samite sebesi zulum si pravat. 45. A na Denot koga kje se zberat kje im se prichini deka ostanale samo eden mig od denot. Kje se zapoznavaat ednisodrugi. Vekje propadnaa onie koi ja smetaa za lazhna Sredbata nasha so Allah, i ne bea upateni. 46. Ili da ti pokazheme neshto od ona shto go vetivme za niv ili da te usmrtime... vrakjanjeto nivno e - kon Nas. Potoa Allah kje bide Svedok za ona shto go rabotat. 47. I za sekoj narod imashe pejgamber. Pa, koga kje dojdeshe pejgamberot nivni megju niv pravedno kje se odluchuvashe, i ne im se napravi zulum. 48. I zboruvaat: ½Koga kje se ispolni ova vetuvanje, ako ste iskreni? 49. Kazhi: ½Samo so posak na Allah mozham da si pribavam ili korist ili shteta. Za sekoj narod ima kraj. I koga kje dojde krajot nivni - ne kje mozhat ni da go zadocnat ni da go zabrzaat! 50. Kazhi: ½Shto mislite vie ako vi dojde kaznata Negova denje ili nokje? Zoshto silnicite ja baraat da dojde shto pobrzo? 51. Koga kje se sluchi kje poveruvate li vo nea? Sega li? A vekje pobrzo ja sakavte da dojde! 52. Potoa kje im se reche na onie koi napravija zulum: ½Vkusete ja kaznata vechna! Kje bidete kazneti samo za ona shto go spechalivte! 53. Baraat da gi izvestish: ½Dali e toa vistina? Kazhi: ½Da, se kolnam vo Gsopodarot moj deka toa, navistina, e vistina i vie ste nemokjni pred toa. 54. Koga na sekoja dusha - kojashto zlo kje napravi - bi i pripadnalo ona shto e na zemjata nema da se izbavi od toa. Kje go krijat pokajanieto shtom kje ja zdogledaat kaznata. Megju niv kje se sudi pravedno i ne kje im se nashteti. 55. Se shto e na nebesata i na Zemjata, navistina e - Allahovo! Da, vetuvanjeto na Allah e - vistinsko! No, mnozinstvoto od niv ne znaat!

SURA 10. JUNUS

133

56. On ozhivuva i On usmrtuva i kon Nego kje se vratite! 57. O lugje, vekje vi dojde Uka od Gospodarot vash, i Lechenie za ona shto e vo gradite vashi, i Patokaz i Milost za vernicite! 58. Kazhi: ½Neka se raduvaat na dobrinata Allahova i na milosta Negova. Pa, ova, ete, e podobro od ona shto go zbiraat. 59. Kazhi: ½Shto mislite za ona shto vi go objavi Allah, za 'rskot. Ta, od nego On vi opredeli i halal i haram. Kazhi: ½Allah vi dozvoli ili, pak, vrz Nego laga frlate? 60. I shto kje pomislat na Denot suden onie koi frlaat laga vrz Allah? Allah, navistina, kon lugjeto e dobrochinitel, no mnozinstvoto od niv ne se zablagodaruvaat. 61. I vo kakva bilo polozhba da se najdesh i shto bilo da kazhuvash od Kur'anot, i kakva bilo postapka da prezemete, Nie sme, vo ona shto kje se oddadete, navistina, svedoci. Na Gospodarot tvoj ne kje mu se izzeme ni troshka sitna, nitu na Zemjata nitu na nebesata, ni pomalo ni pogolemo od toa, a da ne e vo Knigata jasna! 62. Zashtitnicite na Allah, navistina, ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat: 63. onie koi veruvaa i koi bea bogobojazlivi; 64. za niv ima radosnica vo zhivotot i na ovoj svet i na Ahiret, i nema izmena vo zborovite na Allah. Ete, toa e pobeda golema! 65. I neka ne te zhalosti govorot nivni. Seta mokj, navistina, e - Allahova! On e Slushach i Znalec! 66. Ete, taka Allahovi se site i na nebesata i na Zemjata. A onie koi gi povikuvaat sledejkji gi bozhestvata a ne Allaha, go sledat samo somnevanjeto i samo drdorat. 67. On vi ja opredeli nokjta za da najdete vo nea smirna, a denot - da gledate. Vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi slushaat. 68. Zboruvaat: ½Allah zema dete. Slaven neka bide On! On e Bogat: se shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo. Pa, imate li vie vo toa kakva bilo vlast? Go zboruvate li za Allah ona shto ne go rabotite? 69. Kazhi: ½Onie koi, navistina, frlaat laga vrz Allah ne kje bidat spaseni. 70. Uzhivanje na ovoj svet a potoa: vrakjanjeto nivno e - kon Nas. Potoa Nie kje gi naterame da ja iskusat zheshkata kazna zatoa shto ne veruvaa. 71. Kazhi im go kazhuvanjeto za Nuh, koga mu reche na narodot svoj: ½O narode moj, ako prestojot moj megju vas e dosaden, i opomenata moja za znamenijata Allahovi... ta, vrz Allah se potpiram. Zdruzhete ja

SURA 10. JUNUS

134

naredbata vasha so bozhestvata vashi pa, ne kriejkji go toa, odluchete za mene i ne odlagajte! 72. Ako gi svrtite plekjite, togash, jas od vas ne baram nagrada. Nagradata moja, sekako, e kaj Allah i naredeno mi e da bidam megju Poslushnite! 73. I togash go smetaa za lashko pa Nie go izbavivme, i onoj shto beshe so nego vo brodot. I Nie gi opredelivme za hali, a onie koi ne veruvaa vo znamenijata Nashi Nie gi potopivme. Pa, pogledni kakva beshe kaznata za opomenuvanite! 74. Po nego Nie isprakjavme pejgamberi do narodite nivni. I togash im doagjaa so jasnotii. I ne sakaa da veruvaat vo ona shto go smetaa za lazhno ponapred. Ete, taka Nie gi zapechativme srcata na preteruvachite! 75. I po niv, togash, so znamenijata Nashi gi isprativme, i na Musa i na Harun do faraonot i do golemcite negovi. Pa, se iznaduvaa i bea narod nasilnichki! 76. I bidejkji od Nas im dojde vistinata, govorea: ½Ova, navistina, e volshebnishtvo jasno! 77. Musa reche: ½Kje rechete li, bidejkji vi dojde vistinata, ova e volshebnishtvo? Ne kje uspeat volshebnicite! 78. Rekoa: ½Dojde li da ne oddalechish od ona shto go najdovme pri predcite nashi, za vlasta na zemjata, vam dvajca da vi pripadne? Nie ne vi veruvame. 79. I faraonot reche: ½Dovedete mi gi site volshebnici znalci! 80. I bidejkji volshebnicite dojdoa, Musa im reche: ½Frlete go ona shto imate da go frlite! 81. I bidejkji frlija, Musa reche: ½Ona so shto dojdovte e volshebnishtvo. Allah, navistina, kje go unishti. Da, Allah ne ja poprava postapkata na bezrednicite! 82. Allah ja ovistinuva vistinata so zborovite Svoi, pa makar toa go mrazele silnicite. 83. Samo nekoi megju narodot negov mu veruvaa na Musa, plashejkji se od faraonot i od golemcite negovi za da ne gi stavat vo iskushenie. Faraonot, navistina, beshe golem na zemjata. Da, beshe megju rasipanite! 84. I Musa reche: ½O narode, ako vo Allah veruvate, togash, treba vrz Nego da se potpirate, ako ste Poslushni.

SURA 10. JUNUS

135

85. Pa, rekoa: ½Vrz Allah se potprevme. Gospodare nash, ne odreduvaj ne da bideme iskushenie za narodot zulumkjarski! 86. I izbavi ne so milosta Tvoja od narodot nevernichki! 87. I Nie mu vdahnavme na Musa i na brat mu: Izgradete mu na narodot vash kukji vo Misir, a kukjite vashi odredete da bidat hramovi, i namaz izvrshuvajte, i zaraduvajte gi vernicite! 88. I Musa reche: ½Gospodare nash, Ti i na faraonot i na golemcite negovi im dade, sekako, i ukras i imot vo zhivotot na ovoj svet. Gospodare nash, onie skrshnuvaat vo zabluda od patot Tvoj. Gospodare nash, unishti go imotot nivni i zatvrdni gi srcata nivni. Ta, nema da veruvaat dodeka ne ja vidat kaznata bolna! 89. On reche: ½Primena e molbata vasha, i dvajcata istrajte, togash, i ne sledete gi onie koi ne znaat! 90. I Nie sinovite Izrailovi gi preminavme niz moreto... pa, gi sledeshe faraonot i vojskata negova, zashto gi mrazeshe i im beshe neprijatel. I shtom zapochna da se davi, vikna: ½Jas veruvam. Nema drug bog osven Onoj vo koj veruvaat sinovite Izrailovi i jas sum megju muslimanite! 91. - Zarem sega, a ponapred beshe neposlushen i beshe megju bezrednicite! 92. Pa, denes Nie kje go spasime samo teloto tvoe za da bidesh znamenie za onie po tebe. Mnozinstvoto megju lugjeto, se ramnodushni, navistina, kon ajetite Nashi! 93. I sinovite Izrailovi Nie vekje gi smestivme vo ubava naselba i im dadovme od 'rskot dobar. I shtom im dojde znaenjeto se razedinija. Gospodarot tvoj, navistina, kje presudi megju niv na Denot suden za ona za shto stanaa delenici! 94. Ako si pri somnenie vo ona shto Nie ti go objavivme, togash, prashaj gi onie koi ja chitaat Knigata pred tebe. Vekje ti dojde Vistinata od Gospodarot tvoj i nikako nemoj da bidesh megju somnevachite! 95. I nikako nemoj da bidesh megju onie koi gi smetaa za lazhni znamenijata Allahovi pa da bidesh, sekako, megju porazenite! 96. Da, onie vrz koi se ostvari Zborot od Gospodarot tvoj ne veruvaat; 97. duri i da im dojdeshe sekoj ajet dodeka ne ja vidat kaznata bolna. 98. Pa, neli beshe naselba? Veruvashe i veruvanjeto nejzino i koristeshe, izzemajkji go narodot na Junus. I bidejkji veruvaa Nie ja otstranivme od niv sramnata kazna vo zhivotot na ovoj svet i izvesno vreme dadovme da uzhivaat.

SURA 10. JUNUS

136

99. Koga Gospodarot tvoj bi sakal togash site na zemjata kje veruvaat. E, pa, kje gi prisilish li lugjeto da bidat vernici? 100. Chovekot veruva samo so odobrenieto Allahovo i On gi kaznuva onie koi ne sfakjaat. 101. Kazhi: ½Posmatrajte go ona shto e na nebesata i na Zemjata! I znamenijata ne se od korist i opomena za lugjeto koi ne veruvaat. 102. Pa, ochekuvaat li onie da gi snajde neshto slichno, osven kaznata kon onie shto bea pred niv? Kazhi: ½Togash, ochekuvajte, a i jas sum so vas, navistina, megju ochekuvachite! 103. Potoa Nie kje gi izbavime pejgamberite Nashi i, sekako, onie koi veruvaa. Ete, toa ni e obvrska da gi izbavime vernicite. 104. Kazhi: ½O lugje, ako ste pri somnenie vo verata moja... ta, ne gi obozhavam onie koi obozhavaat drugi osven Allah. No, jas go obozhavam Allaha, koj, tokmu, ve usmrtuva, i naredeno mi e da bidam megju vernicite. 105. I taka svrti go liceto tvoe kon verata vistinska. I nikako ne bidi megju mnoguboshcite! 106. I ne povikuvaj drug bog osven Allah, koj ne ti koristi i koj ne ti shteti. Ako taka napravish, togash, ti kje bidesh megju nevernicite, navistina! 107. Ako Allah ti dade so nevolja nekakva, pa, ovaa ne mozhe da ja otstrani nikoj drug osven Nego, a ako, pak, ti posaka od dobrinata Svoja, togash, nikoj ne mozhe da i se spravi. So nea, od robovite Svoi, On nagraduva kogo saka. On e Prostuvach i Somilosen! 108. Kazhi: ½O lugje, vekje vi dojde vistinata od Gospodarot vash. Pa, onoj koj kje se upati, se upatuva samiot sebesi, navistina! A onoj koj kje skrshne samiot si skrshnal vo zabluda. Ne e moe da vi bidam zakrilnik! 109. I sledi go ona shto ti se objavuva, i bidi trpeliv se dodeka Allah ne presudi. Megju sudiite On e Najdobriot!

Sura 11 Hud
Objaveno vo Mekka 123 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, ra! Eve Kniga chii ajeti se redat po red, a potoa potenko objasneti od Mudriot i Izvesteniot! 2. Za ova: ½Samo Allaha da Go obozhavate. Jas sum za vas od Nego, navistina, opomenuvach i radosnik. 3. I ushte: ½Od Gospodarot vash da barate proshka, potoa pokajanie da Mu upatuvate; kje ve pochesti so uzhivanje prijatno do edno vreme opredeleno, i na sekoj dobrochinitel, od dobrotijata Svoja, kje mu dade. A ako gi svrtite plekjite... ta, se plasham za vas zashto, navistina, kje ve snajde kazna na Denot golem. 4. Vrakjanjeto vashe e - kon Allah. On e Kadar za se! 5. Ete, onie gi stesnuvaat gradite svoi za da skrijat od Nego. Ete, onie se pokrivaat so oblekata svoja: On go znae i ona shto go krijat i ona shto go obelodenuvaat. On, navistina, go znae ona shto e vo gradite! 6. Na zemjata nema niedno zhivotno na koe Allah ne mu dava 'rsk i On da ne go znae negovoto prestojuvalishte i negovoto naogjalishte. Seto toa e vo Knigata jasna. 7. On gi sozdade nebesata i Zemjata za shest dena. I Arshot Negov beshe nad vodata za da ve isproba koj od vas raboti najdobri dela. A ako im rechesh: ½Vie kje bidete prozhiveani po smrtta - onie koi ne veruvaat, sekako, kje ti rechat: ½Ova e samo volshebnishtvo otvoreno! 8. A koga bi ja zadocnile kaznata za niv se do eden rok opredelen, sigurno kje rechat: ½Shto ja sprechuva? Na Denot koga taa kje im pristigne ne kje mozhe da im se otstrani i kje se ovistini zatoa shto i se ismevaa.

137

SURA 11. HUD

138

9. A koga nie na chovekot bi mu dale da vkusi milost od Nas i ako potoa Nie ja odzememe toj, togash, navistina, kje se poplache i kje bide neblagodaren! 10. Da, koga bi napravile da vkusi blagodat po shtetata shto mu se sluchi sigurno kje rechat: ½Se otstranaa loshotiite od mene! Toj, navistina, e dostoen i gordeliv! 11. Osven onie koi se trpelivi i koi rabotat dobri dela. Za niv ima proshka i nagrada golema! 12. Pa, mozhebi kje ostavish od ona shto ti se objavuva i od ona shto gi stesnuva gradite tvoi, zashto zboruvaat: ½Zoshto ne mu e spushten kovcheg ili zoshto ne dojde so nego melek? Ti si, navistina, opomenuvach! Allah e Zakrilnik na se! 13. Ili, pak, kje rechat: ½Toj go izmisli. Kazhi: ½Pa, donesete deset izmisleni surinja, slichni na negovite. I povikajte kogo mozhete - osven Allah ako ste iskreni. 14. A ako ne vi se odzvijat... ta, znajte deka, navistina, se objavuva samo so znaenjeto Allahovo i deka nema drug bog osven Nego. Togash, kje bidete li Poslushni? 15. Onie koi go sakaat zhivotot na ovoj svet i ukrasot negov Nie kje im gi nadopolnime postapkite nivni vo nego i onie, tuka ne kje bidat, tokmu, prikrateni: 16. onie za koi na Ahiret kje ima samo kazna. Tamu kje im propadne ona shto go izgradija i kje im bide nishtozhno ona shto go rabotea. 17. Ednakov li e onoj koj beshe pri jasnotijata od Gospodarot svoj, shto ja sledeshe svedokot od Nego, a i od porano, Knigata na Musa, pokazot i milosta - koi veruvaat vo nea - na onoj koj ne veruva vo nea, megju druzhinite; za nego ognot e prestojuvalishteto negovo, i togash, ne somnevaj se vo nea. Taa, sekako, e vistina od Gospodarot tvoj, no mnozinstvoto megju lugjeto ne veruvaat. 18. I koj pravi pogolem zulum od onoj koj frla laga vrz Allah? Onakvite kje bidat dovedeni pred svojot Gospodar, a svedocite kje rechat: ½Onie se koi lazhea za Gospodarot nivni. I prokletstvoto Allahovo neka e vrz zulumkjarite! 19. Onie koi odvrakjaat od Allahoviot pat i koi go iskrivuvaat... onie, tokmu, ne veruvaat vo Ahiret! 20. Onakvite na zemjata se nemokjni i, osven Allah, nemaat drug zashtitnik. Za niv kaznata kje bide udvoena. Ne se vo sostojba ni da slushaat

SURA 11. HUD

139

ni da gledaat. 21. Da, onakvite se upropastija samite sebesi i skrshnaa od niv zaradi ona shto go izmisluvaa. 22. A na Ahiret onie se, bez somnenie, stradalnici. 23. Onie koi, navistina, veruvaat i koi dobri dela rabotat, i koi se oddadeni na Gospodarot svoj se - zhiteli djennetski i vo nego za navek kje ostanat: 24. kako dve druzhini: slep i gluv, i ushte: kako onoj shto gleda i onoj shto slusha. Ovie dvajca, na primer, mozhat li da se izednachat? Nema li da se prisetite? 25. I Nie vekje go isprativme Nuh do narodot negov: ½Jas sum, navistina, vash jasen opomenuvach! 26. Kje obozhavate li drug osven Allah? Jas za vas, navistina, se plasham od kaznata na Denot bolen! 27. Pa, golemcite megju narodot negov, koi ne veruvaa, rekoa: ½Te gledame samo kako chovek nam slichen. I gledame kako te sledat, tokmu, najprostite megju nas, so povrshno mislenje; ne gledame, isto taka, deka vie imate prednost nad nas, tuku pri mislenje sme deka ste lashkovci! 28. Nuh reche: ½Gledate li, o narode moj, kako se potpiram vrz jasnotijata od Gospodarot moj, i On mi dade od milosta Svoja, a ete, vie ostanavte slepi za toa. Zarem da ve prinudime za nea koga vie, tokmu, ja prezirate. 29. Za ova jas, narode moj, ne baram imot; nagradata moja e samo kaj Allah, i jas ne kje gi isteram onie koi veruvaat zashto onie kje se sretnat so Gospodarot svoj. No, jas ve gledam deka ste narod koj ne znae. 30. Narode moj, koj kje me zashtiti od Allah dokolku gi isteram? Nema li da se prisetite? 31. Jas ne vi velam deka pri mene se riznicite na Allah, i ne ja znam Tajnata, i ne velam deka sum, ete, melek. I ne velam, isto taka, deka na onie koi gi preziraat ochite vashi deka Allah ne kje im dade dobro. Allah go znae ona shto e vo dushite vashi... togash jas bi bil, navistina, megju zulumkjarite. 32. Rekoa: ½O Nuh, ti vekje, navistina, raspravashe so nas, pa ja razgore raspravata nasha. Pa, napravi da ni dojde, dokolku si megju iskrenite, ona shto ni go veti! 33. Reche: ½Da, toa kje vi dojde, dokolku Allah posaka, a vie kje bidete nemokjni.

SURA 11. HUD

140

34. Nitu pak kje vi koristi sovetot moj - ako Allah posaka da ve zavede dokolku posakam da ve posovetuvam. On e Gospodar vash i Nemu kje mu se vratite! 35. Ili zboruvaat: ½Toj go izmisluva. Kazhi: ½Ako go izmisluvam togash grevot e moj a jas sum daleku od greshenjata vashi. 36. I na Nuh, sekako, mu beshe objaveno ova: ½Nikoj od narodot tvoj ne kje veruva, osven onie koi vekje veruvaa. Pa, ne grizhi se za ona shto go rabotea. 37. I pravi go brodot pred ochite Nashi i spored vdahnovenieto Nashe. I ne obrakjaj Mi se za onie koi zulum napravija. Da, onie se potopeni! 38. I toj go praveshe brodot, i sekojpat koga kje pominea kraj nego golemcite megju narodot negov mu se ismevaa. Reche: ½Ako ni se ismevate i nie vam kje vi se ismevame, tokmu, onaka kako shto se ismevate. 39. Pa, kje uznaete komu kje mu dojde kaznata i kogo kje go snajde kazna postojana. 40. Potoa, koga naredbata Nasha stigna, i koga lonecot pochna da vrie Nie rekovme: ½Natovari vo chamecot po eden par od site zhivotni, i semejstvoto tvoe, osven onie za koi porano beshe zbor, i onie koi veruvaa. No, onie koi veruvaa, koi bea so nego, bea nekolkumina. 41. I reche: ½Kachete se vo nea! Vo imeto Allahovo neka plovi i neka zastane! Gospodarot moj, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 42. I brodot gi ponese niz branovite kako brda, i Nuh go povika sinot svoj, koj beshe ostanal podaleku: ½O sine moj, kachi se vo brodov so nas i nemoj da bidesh so nevernicite! 43. A sin mu reche: ½Kje se iskacham na brdoto koe kje me zashtiti od vodata. A Nuh reche: ½Denes nema nikoj da se zashtiti od naredbata Allahova, osven onoj komu On kje mu se smisluva. I megju niv se isprechi branot i sin mu beshe megju potopenite! 44. I beshe recheno: ½O zemjo, progoltaj ja vodata tvoja a ti nebo, prestani! I vodata se povleche i rabotata vekje beshe reshena, i brodot zastana na Djudij, i beshe recheno: ½Daleku neka bide narodot zulumkjarski! 45. I go povika Nuh Gospodarot svoj, i reche: ½Gospodare moj, sinot moj, navistina, e chedo moe, a vetuvanjeto Tvoe, sekako, e vistinsko i Ti si megju sudiite Najdobriot! 46. Allah reche: ½O Nuh, toj, stvarno, ne e od semejstvoto tvoe: toj e nepopravliv. Pa, ne moli Me za onoj za kogo ne znaesh. Jas, navistina, te sovetuvam da ne bidesh megju neznajkovcite!

SURA 11. HUD

141

47. Nuh reche: ½Da, Gospodare moj, jas tebe ti se priklonuvam: nikogash nema da Te molam za ona shto ne go znam. I dokolku ne mi prostish i ne mi se smiluvash, kje bidam, sekako, megju porazenite! 48. Beshe recheno: ½O Nuh, kachi se so pozdrav od Nas, i so berikjetite vrz tebe i vrz lugjeto koi se so tebe, i kje ima narodi na koi Nie kje im davame da uzhivaat edno vreme, a potoa kje gi pogodi od Nas kazna bolna. 49. Ete, toa se del od kazhuvanjata za Nevidlivoto koi, tokmu, Nie ti gi vdahnavme. Ne gi znaevte ni ti ni narodot tvoj, od porano. Pa, strpi se, zashto, navistina, nagradata e konechna za bogobojazlivite! 50. I do Ad, bratot nivni Hud, Nie go isprativme. Reche: ½O narode moj, obozhavajte Go Allaha. Drug bog osven Nego nemate. Vie ste samo lashkovci! 51. O narode moj, ne baram nagrada za ova. Nagradata moja e od Onoj koj me sozdade. Nema li da se vrazumite? 52. O narode moj, barajte proshka od Gospodarot vash, potoa pokajte Mu se, zashto On kje vi isprati od nebo dozhd izobilen, i On kje ja zgolemi mokjta vrz mokjta vasha, i ne vrtete gi plekjite kako silnicite. 53. Rekoa: ½O Hud, ti ne ni donese jasnotija i nie nema da gi ostavime bozhestvata nashi zaradi zborot tvoj i, sekako, nema da ti veruvame! 54. Nie tvrdime deka nekoe od bozhestvata nashi te pogodilo so zlo. Reche: ½Allaha za svedok go zemam, i posvedochete deka sum, navistina, daleku od ona shto Mu go zdruzhuvate, 55. pokraj Nego. Pa, lukavo postapete protiv mene i ne davajte mi rok, 56. jas, navistina, se potpiram vrz Allah, Gospodarot moj i Gospodarot vash. Nema niedno zhivotno a On da nema mokj vrz nego. Gospodarot moj, navistina, kon patot vistinski upatuva! 57. Pa, ako gi svrtat plekjite ete, jas vi go dostaviv ona so shto bev ispraten do vas. I Gospodarot moj kje ve zameni so drug narod i vo nishto ne kje mu nashtetite. Gospodarot moj, navistina, e Bdeec nad se! 58. I bidejkji nastapi naredbata Nasha Nie go izbavivme Huda i onie koi veruvaa so nego, so milosta Nasha, i gi izbavivme od kaznata surova. 59. Toa e Ad. Ne gi priznavaa znamenijata na Gospodarot svoj i bea neposlushni kon pejgamberite Negovi, i ja sledea naredbata na sekoj silnik, tvrdoglav!

SURA 11. HUD

142

60. I gi prateshe prokletstvoto na ovoj svet a kje gi prati i na Denot suden. Ad, navistina, ne veruvashe vo Gospodarot svoj. Daleku neka e Ad, narodot na Hud! 61. I do Semud, bratot nivni Salih, Nie go isprativme. Reche: ½O narode moj, obozhavajte Go Allaha! Drug bog osven Nego nemate. On ve sozdade od zemja i ve naseli po nea... pa, barajte proshka od Nego, potoa pokajte Mu se, zashto Gospodarot moj, navistina, e blisku i se odzviva! 62. Tie rekoa: ½O Salih, ti beshe pred ova nadezh megju nas. Kje ni zabranish li da go obozhavame ona shto go obozhavaat predcite nashi i, navistina, nie sme pri somnenie vo ona kon shto ne povikuvash. 63. Toj reche: ½O narode moj, gledate li? Ako sum pri jasnotijata od Gospodarot moj i ako mi dade milost od Nego... pa, koj kje mi pomogne kaj Allah ako sum neposlushen kon Nego? Vie togash samo go zgolemuvate porazot moj. 64. O narode moj, eve znamenie za vas, kamila od Allah. Ostavete ja neka pase po zemjata Allahova, i ne nanesuvajte zlo zashto kje ve obzeme kaznata bliska. 65. Pa ja zaklaa, i togash reche: ½Uzhivajte vo domovite vashi tri dena. Ete, toa e vetuvanjeto vrz laga nesvodlivo! 66. I bidejkji nastapi naredbata Nasha Nie go spasivme Saliha i onie koi veruvaa vo nego so milosta Nasha od sramot na toj den. Gospodarot tvoj, navistina, e Jak i Silen! 67. I na onie koi zulum pravea gi pogodi strashen glas i ete, ostanaa vo domovite svoi, skameneti, 68. kako nikogash da ne bea vseleni vo niv. Ete, Semud, navistina, ne go priznavashe Gospodarot svoj. Daleku neka e Semud! 69. I pratenicite Nashi mu dojdoa na Ibrahim kako radosnica. Rekoa: ½Selam! A toj reche: ½Selam! I vednash gi pochesti so pecheno tele! 70. I bidejkji gi vide racete nivni kako ne go dopiraat, se vchudonevidi od niv i pochuvstvuva strav. Rekoa: ½Ne plashi se, nie sme isprateni do narodot na Lut! 71. A zhenata negova stoeshe tuka pa se nasmevnuvashe. Pa, ja zaraduvavme so Ishak, a po Ishaka i so Jakub. 72. I zhenata reche: ½E, teshko mene! Zarem jas da rodam, stara, mazhot mi e star i iznemozhen? Ova, navistina, e chudna rabota.

SURA 11. HUD

143

73. Tie rekoa: ½Se chudish li na naredbata Allahova? Milosta Allahova i berikjetite Negovi neka bidat so vas, o Ehlul-Bejt! On, navistina, e za blagodarnost Dostoen i Vozvishen! 74. I bidejkji na Ibrahim mu se trgna stravot vednash mu dojde radosnica i pochna da rasprava so Nas za narodot na Lut. 75. Da, Ibrahim beshe i blag, i mek i oddaden! 76. O Ibrahim, izbegni go toa. Naredbata od Gospodarot tvoj vekje ti dojde a nim kje im dojde, navistina, kaznata neminovna. 77. I bidejkji pratenicite Nashi mu dojdoa na Lut, doagjanjeto nivno im beshe neprijatno, i vo dushata si pochuvstvuva tesnotija, i reche: ½Ova e tezhok den! 78. I mu dojde narodot negov, brzajkji kon nego, a porano... rabotea loshi dela. Reche: ½O narode moj, ovie se kjerki moi, i onie vi se pochisti. Pa, plashete se od Allah, i vo prisustvo na gostite moi, ne sramotete me. Nema li megju vas chovek pameten? 79. Tie rekoa: ½Vekje znaeshe deka ne ni se potrebni kjerkite tvoi. I ti, sigurno, kje go soznaesh ona shto go sakame. 80. Toj reche: ½E, koga bi imal mokj protiv vas ili koga bi mozhel da se zashtitam kaj nekoja sila golema! 81. Tie rekoa: ½O Lut, nie sme pratenici od Gospodarot tvoj. Pa, onie ne kje te stignat i zatoa otpatuvaj so semejstvoto tvoe, vo polovinata od nokjta, i nikoj od vas neka ne go vrti pogledot nazad, osven zhenata tvoja. Da, nejze kje i se sluchi ona shto i nim kje im se sluchi. Rokot nivni, navistina, se mugrite. A zarem mugrite ne se blisku? 82. I bidejkji stapi naredbata Nasha, se ona shto beshe gore Nie go sramnivme i gi opsipavme so gust dozhd, skamenet kal, koj neprestano pagjashe, 83. shto beshe vekje obelezhen za toa od Gospodarot tvoj, i takvoto neshto ne e daleku od zulumkjarite. 84. I do Medjen, nivniot brat Shuajb, Nie go isprativme. Reche: ½O narode moj, obozhavajte go Allaha. Drug bog osven Nego nemate. I ne skratuvajte ni na kantar ni na vaga. Jas gledam deka ste, navistina, vo dobro izobilno i, sekako, se plasham za vas od kaznata na denot seopfaten. 85. O narode moj, merete pravedno i na kantar i na vaga, i ne skratuvajte im na lugjeto nivni od neshtata nivni, i ne sejte bezredie po zemjata! 86. Ona shto Allah go ostavi za vas e podobro za vas ako ste vernici! Jas ne sum vash chuvar!

SURA 11. HUD

144

87. Tie rekoa: ½O Shuajb, dali namazot tvoj ti nareduva da go ostavime ona shto go obozhavaat predcite nashi ili, pak, spored zhelba nasha da postapime so imotot nash. Ti si, navistina, blag i upatuvach! 88. Toj reche: ½O narode moj, videte deka sum pri jasnotijata od Gospodarot moj koj me snabdi so ubav 'rsk. I ne sakam da go preporachuvam ona od shto ve odvrakjam, tuku sakam, kolku shto e vo mozhnost moja, da napravam dobro. A uspehot moj zavisi samo od Allah. Vrz Nego se potpiram i Nemu mu se obrakjam! 89. O narode moj, neslaganjeto so mene neka ne ve dovede do toa da vi se sluchi slichno na ona shto mu se sluchi na narodot na Nuh ili na narodot na Hud ili na narodot na Salih. A ni narodot na Lut ne e daleku od vas. 90. Barajte proshka od Gospodarot vash, potoa upatete Mu pokajanie. Gospodarot moj, navistina, e Somilosen i Naklonet! 91. Tie rekoa: ½O Shuajb, nie ne razbirame mnogu od ona shto ti go zboruvash; i te gledame megju nas kako slab, i da ne e rodninata tvoja, kje te kamenuvame. Ti ne si vo odnos na nas jak. 92. Toj reche: ½O narode moj, zarem rodninata moja vi e poblisku od Allah? A vie Nemu mu gi svrtivte plekjite. Gospodarot moj, navistina, go opfakja ona shto go rabotite. 93. O narode moj, rabotete onolku kolku shto e vo mozhnost vasha, a i jas, navistina, kje si rabotam. Kje uznaete komu kje mu dojde kaznata, koj kje bide porazen, i koj e lashko. Ochekuvajte a i jas, navistina, kje ochekuvam so vas! 94. I bidejkji stapi naredbata Nasha go spasivme Shuajba i onie koi veruvaa so nego, so milosta Nasha, a onie koi zulum napravija gi pogodi strashen glas pa, ostanaa vo domovite svoi, skameneti, 95. kako i da ne bea nikogash vo niv. Daleku neka e Medjen kako shto se i oddalechi i Semud! 96. I vekje Musa Nie go isprativme so znamenijata Nashi i so jasna vlast, 97. do faraonot i golemcite negovi. Pa, ja sledea naredbata na faraonot. A naredbata na faraonot ne e upatuvachka. 98. Faraonot na Denot suden kje go predvodi narodot svoj, i kje go nurne vo ognot. E, samo kolku e losho mestoto kade shto kje bidat nurnati! 99. I na ovoj svet i na onoj svet kje bidat zdruzheni so prokletstvoto, e, samo kolku losho kje im bide dadenoto im sleduvanje!

SURA 11. HUD

145

100. Ete, toa se nekoi od kazhuvanjata za naselbite za koi Nie ti kazhuvame od koi nekoi postojat a nekoi se snemani. 101. I Nie ne im napravivme zulum, tuku samite sebesi zulum si napravija. I bozhestvata do koi se povikuvaa, a ne povikuvajkji se na Allah, vo nishto ne im bea pri pomosh, zashto stapi naredbata od Gospodarot tvoj. I onie samo propagjanjeto im go zgolemuvaa! 102. Ete, toa e kaznata od Gospodarot tvoj koga gi kaznuva naselbite koi se zulumkjarski. A kaznata Negova, navistina, e bolna i silna! 103. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za onoj koj se plashi od kaznata na Ahiret. Ete, toa e Den vo koj lugjeto kje bidat zbrani; ete, toa e Den vo koj kje prisustvuvaat site! 104. I samo za opredeleno vreme Nie go zadocnuvame. 105. Den vo koj kje se stigne: nikoj ne kje zboruva osven po odobrenieto Negovo. Pa, nekoi megju niv kje bidat nesrekjni a nekoi srekjni. 106. Shto se odnesuva do nesrekjnicite onie kje bidat vo ognot i vo nego teshko kje dishat i teshko kje lelekaat. 107. I vo nego za navek kje ostanat se dodeka traat nebesata i Zemjata, osven so posak na Gospodarot tvoj. Gospodarot tvoj, navistina, go raboti ona shto posakuva! 108. Shto se odnesuva do srekjnite... pa, onie kje bidat vo Djennetot i vo nego za navek kje ostanat se dodeka traat nebesata i Zemjata, osven so posak od Gospodarot tvoj. Davanje kje bide toa neogranicheno. 109. I ne bidi, togash, pri somnenie vo vrska so ona shto go obozhavaat. Obozhavaat samo kako shto obozhavaa predcite nivni od porano. I bez da im se skrati Nie kje im go dademe zasluzhenoto. 110. I na Musa, sekako, Nie mu dadovme Kniga... pa, vo vrska so nea stanaa delenici. I da ne beshe zborot od Gospodarot tvoj, koj prethodeshe, sigurno kje beshe presudeno megju niv. Da, onie se pri somnenie vo nea shto doveduva do nesigurnost. 111. I site niv, za delata nivni, Gospodarot tvoj, sekako, kje gi nagradi. Da, On e Izvesten za ona shto go rabotat! 112. Pa, izdrzhi po patot vistinski! Onaka kako shto ti e naredeno, tebe i na onie koi se so tebe, koi kje se pokajat, i ne bunete se! On, navistina, go gleda ona shto go rabotite! 113. I ne poddrzhuvajte gi onie koi zulum napravija... ta, kje ve dopre ognot i, osven Allah, nemate drugi zashtitnici, i ne kje vi se pomogne!

SURA 11. HUD

146

114. I izvrshi go namazot na pochetokot i pri krajot na denot, i vo pochetocite na nokjta. Dobrite dela, navistina, gi brishat loshite dela. Ete, toa e opomena za onie koi se opomenuvaat! 115. Strpi se! Ta, Allah, navistina, ne kje im ja namali nagradata na dobrochinitelite! 116. Nemashe li niz stoletijata pred vas chestiti koi sprechuvaa da se pravi bezredie na zemjata? No, bea samo malku onie megju niv koi Nie gi spasivme, a onie koi go sledea zulumot, uzhivaa vo nego i bea nasilnici! 117. I Gospodarot tvoj ne gi nishteshe naselbite nepravedno dokolku zhitelite nivni bea dobri. 118. A Gospodarot tvoj da sakashe On kje gi napraveshe lugjeto da bidat edna zaednica; no, tie postojano se razedinuvaat, 119. osven onie na koi Gospodarot tvoj im se smiluva, i za toa gi sozdade. I zborot na Gospodarot tvoj se usovrshi: ½Sekako, kje go ispolnam Djehennemot zaedno: i so djini i so lugje! 120. I se shto Nie ti kazhuvame od kazhuvanjata za pejgamberite e samo za da ti se zajakne srceto tvoe. I so ovaa vistina ti dojde i Uka i Opomena za vernicite! 121. I kazhi im na onie koi ne veruvaat: ½Rabotete kolku shto e vo mozhnost vasha, a i nie, navistina, kje rabotime. 122. Ochekuvajte a i nie, isto taka, kje ochekuvame. 123. Tajnata i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! I site neshta Nemu Mu se vrakjaat. Pa, obozhavajte Go i potprete se vrz Nego. A Gospodarot tvoj ne e nevnimatelen kon ona shto go rabotite!

Sura 12 Jusuf
Objaveno vo Mekka 111 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, ra! Eve, ajeti od Knigata jasna, 2. Nie go objavivme, navistina, Kur'anot na arapski za da sfatite. 3. I Nie ti gi kazhuvame najubavite kazhuvanja, objavuvajkji ti go ovoj Kur'an, iako pred nego beshe megju nevnimatelnite! 4. I koga Jusuf mu reche na babo mu: ½O babo, vo son vidov, navistina, edinaeset dzvezdi, i Sonceto i Mesechinata kako mi se poklonuvaat! 5. Babo mu reche: ½O sinko, ne kazhuvaj go sonot tvoj na brakjata tvoi, zashto kje ti napravat nekakva spletka. Shejtanot, navistina, e otvoren neprijatel za chovekot. 6. Ete, taka Gospodarot tvoj kje te odbere i kje te pouchi vo tolkuvanjeto na nastanite i kje go nadopolni blagodatot Svoj vrz tebe, i vrz semejstvoto na Jakub onaka kako shto go usovrshi na tvoite predci, pred tebe, na Ibrahim i na Ishak. Gospodarot tvoj, navistina, e Znalec i Mudar! 7. I pri Jusufa i pri brakjata negovi ima, sekako, znamenija za prashuvachite; 8. koga onie rekoa: ½Da, Jusuf i brat mu se pomili kaj babo ni, a nie sme, navistina, druzhina, i babo ni, sekako, e vo zabluda jasna! 9. Ubijte go Jusufa ili izgonete go vo nekoja zemja. Liceto od babo vi kon vas kje bide upraveno i kje bidete, po nego, dobar narod! 10. I eden megju govornicite nivni reche: ½Ne ubivajte go Jusufa, tuku frlete go, ako vekje toa go pravite, vo dnoto na bunarot, pa kje si go zeme nekoj karavan.

147

SURA 12. JUSUF

148

11. Rekoa: ½O babo nash, zoshto nemash doverba vo nas za Jusuf ? Nie nego, navistina, samo kje go sovetuvame! 12. Isprati go utre so nas vo proshetka da se poigra. Navistina, kje go chuvame! 13. Toj reche: ½Da, zagrizhen sum da ne go odvedete i se plasham da ne go izede volk koga ne kje mu obrnete vnimanie. 14. Tie rekoa: ½Pa, kako kje go izede volk: nie sme druzhina golema, navistina! I taka sigurno bi bile porazeni. 15. I bidejkji go odvedoa se soglasija da go frlat na dnoto od eden bunar. I tuka Nie mu objavivme: ½Ti, navistina, kje im donesesh, vo vrska so rabotata nivna, vesti za ova. I tie ne kje prepoznaat. 16. I dojdoa brakjata na Jusuf kaj babo im nokje, plachejkji, 17. i rekoa: ½O babo nash, nie bevme otishle da se nattrchuvame i go ostavivme Jusufa da ni gi chuva stvarite, pa go izede volk. E, pa, nema li da ni poveruvash; iskreni sme, navistina! 18. I ja donesoa koshulata negova so lazhna krv. Reche: ½Ne, vo dushite vashi najdovte neshto shto ve raduva. E, samo kolku e ubava trpelivosta! Od Allah baram pomosh za ona shto go opishuvate! 19. I dojde karavan eden. Go ispratija vodonosecot po voda. Ovoj ja spushti kofata. Reche: ½Kakva radost; eve dete! I go sokrija kako stokata trgovska. Allah go znae ona shto go rabotat. 20. I go prodadoa za evtina cena: samo za iznos od nekolku dirhemi. I so toa bea zadovolni. 21. I onoj shto go kupi, od Misir, i reche na zhena mu: ½Napravi go prijaten prestojot negov; mozhebi kje ni bide od korist ili, pak, kje go posinime. I ete, taka, Nie go smestivme Jusufa vo taa zemja i go pouchivme vo tolkuvanjeto na sonovite. Allah e Pobednik so naredbata Svoja, no mnozinstvoto na lugjeto ne znaat! 22. I bidejkji porasna Nie mu dadovme i mudrost i znaenje. I ete, taka gi nagraduvame dobrochinitelite! 23. I nastojuvashe da go privleche kon sebe, onaa vo chija kukja beshe toj, i gi ispozatvora vratite, i reche: ½Priblizhi se! Jusuf reche: ½Allah da me sochuva, gazdata moj, navistina, prestojot mi go napravi ubav. Da, zulumkjarite nema da bidat spaseni! 24. I taa, sekako, pokazha zhelba za nego. A toj da ne go videshe dokazot od Gospodarot svoj kje pokazheshe zhelba za nea. Ete, taka Nie od

SURA 12. JUSUF

149

nego go otsranivme loshoto i sramnoto delo. On, navistina, e megju robovite Nashi chisti. 25. I dvajcata potrchaa kon vratata. I taa ja iskina koshulata negova odzadi. I go sretnaa mazhot i na vratata, i taa reche: ½Kakva e kaznata za onoj koj saka da ja obeschesti zhenata tvoja, osven da se zatvori ili bolno da se kazni? 26. Jusuf reche: ½Taa sakashe da me privleche kon nea. I eden svedok, togash, pri semejstvoto nejzino vaka posvedochi: ½Ako koshulata negova e iskinata odnapred, vo pravo si, a Jusuf, togash, bi lazhel. 27. A ako koshulata negova e iskinata odzadi taa ne e vo pravo, a toj e iskren. 28. I bidejkji ja vide koshulata negova iskinata odzadi, reche: ½Ova e edna od vashite spletki. A spletkite nivni se golemi, navistina! 29. Jusuf, zanemari go ova! A ti, zheno, pobaraj proshka za tvojot grev. Ti si, navistina, megju greshnicite! 30. I zhenite po gradot govorea: ½Zhenata na velichestvoto negovo posaka da go privleche kon sebe svoeto momche. Mnogu se vljubila vo nego. Nie smetame deka taa e skrshnata vo zabluda jasna, navistina! 31. I bidejkji slushna zboranici, isprati chovek po zhenite, i im podgotvi divani. Na sekoja od niv i dade nozh, i reche: ½Izlezi pred niv! I bidejkji go vidoa, se zachudija i gi isposekoa prstite, i rekoa: ½Allah da sochuva, ova ne e chovek; ova e melek blagoroden! 32. Taa reche: ½Ete, toa e ona za shto me ozboruvavte. Posakav da go privlecham kon sebesi pa se vozdrzha. I ako ne go napravi ona shto mu go nareduvam, sekako, kje go frlam v zatvor i kje bide megju ponizenite! 33. I toj reche: ½Gospodare moj, zatvorot mi e pomil od ona kon shto onie me povikuvaat. Ako ne me sochuvash od spletkite nivni kje mi se pojavi zhelba kon niv i kje bidam, togash, megju neznajkovcite! 34. Pa, mu se odzva Gospodarot negov, i go sochuva od spletkata nivna. On, navistina, e Slushach i Znalec! 35. Potoa vednash vidoa znamenija, i im se prichini deka najubavo e za edno vreme opredeleno da go frlat v zatvor. 36. Vo zatvorot so nego vlegoa ushte dve momchinja. Ednoto reche: ½Jas sonuvav, navistina, deka cedam vino, a drugoto, pak, reche: ½Jas sonuvav, navistina, kako nosam nad glavava leb shto go klukaa pticite. ½Objasni ni go znachenjeto nivno! Gledame deka si, navistina, megju dobrochinitelite!

SURA 12. JUSUF

150

37. Jusuf reche: ½Ne kje vi dojde niedna hrana koja ja jadete a da ne ve izvestam za nejzinoto znachenje pred da vi dojde. Toa e ona so shto me pouchi Gospodarot moj. Da, jas ja ostaviv verata na narodot koj ne veruvashe vo Allah i koj ne go priznavashe Ahiret! 38. Ja sledam verata na moite predci: Ibrahim, Ishak, Jakub. Ne ni dolikuva nishto da Mu zdruzhuvame na Allah. Ete, toa e od dobrinata Allahova kon nas i kon lugjeto, no mnozinstvoto megju lugjeto ne se zablagodaruvaat. 39. O drugari moi zatvorski, koj e podobar: rasfrleni bozhestva ili eden Allah, Mokjen! 40. Onie koi gi obozhavate osven Allah se samo iminja koi im gi dadovte, vie i predcite vashi; zatoa Allah ne vi objavi nikakov dokaz. Presudata e samo Allahova. Vi naredi samo Nego da Go obozhavate. E, toa e postojanata vera, no mnozinstvoto megju lugjeto ne znaat! 41. O drugari moi zatvorski, eden od vas Gospodarot kje go napie so vino, a drugiot kje go raspne i pticite kje jadat od glavata negova. Taka e odredena sudbinata za koja barate odgovor. 42. I Jusuf mu reche na edniot za kogo misleshe deka kje bide spasen: ½Spomeni me pri gospodarot tvoj. Shejtanot, megjutoa, napravi da zaboravi da go spomene kaj gospodarot svoj i zaradi toa ostana v zatvor ushte nekolku godini. 43. I vladarot reche: ½Jas sonuvav, navistina, sedum kravi debeli kako gi jadat sedum kravi slabi i sedum klasja zreli i drugi sedum suvi. O golemci, protolkuvajte mi go sonot moj ako tolkuvate sonovi! 44. Rekoa: ½Matni sonovi! Nie ne znaeme da gi objasnuvame sonovite. 45. I onoj od dvajcata, koj se spasi, koj se seti po druzhenjeto so Jusuf, reche: ½Jas kje vi go iznesam znachenjeto: samo ispratete me! 46. ½O Jusuf, o prijatelu! Protolkuvaj ni shto znachat sedum kravi slabi da jadat sedum kravi debeli i sedum klasja zreli i drugi sedum klasja suvi, za da se vratam kaj lugjeto i za da znaat shto e toa. 47. Reche: ½Sedum godini kje seete bez prekin. I ona shto kje go pozhneete ostavete go vo klasjeto, osven malku so shto kje se hranite. 48. Potoa kje nastapat sedum teshki godini vo koi kje go potroshat ona shto go zbiravte za niv, osven malku od se ona so shto kje se hranite. 49. Potoa kje dojdat godini vo koi na lugjeto kje im pagja dozhd i vo tie godini lugjeto kje cedat od plodovite.

SURA 12. JUSUF

151

50. I vladarot reche: ½Dovedete mi go! I bidejkji pratenikot mu dojde, reche: ½Vrati mu se na gospodarot tvoj i prashaj go shto se sluchi so zhenite koi gi isposekoa racete nivni. Gospodarot moj, navistina, gi znae spletkite nivni. 51. Vladarot reche: ½Shto e, tokmu, so vas? Zoshto sakavte da go privlechete Jusufa kon vas? Rekoa: ½Allah da chuva, nie nishto losho za nego ne znaeme. I zhenata na mokjnikot reche: ½Vistinata sega izleze na videlina. Jas posakuvav, tokmu, da go privlecham, no on, navistina, e megju iskrenite. 52. I ete, neka znae deka, navistina, ne go izneveriv tajno. I Allah, sekako, ne ja upravuva spletkata na izneveritelite! 53. Jas, megjutoa, ne se opravduvam. Dushata, navistina, e nakloneta kon zloto, osven ako ne i se smiluva Gospodarot moj. Gospodarot moj, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 54. I vladarot reche: ½Dovedete go kaj mene, kje go izberam za svoj pridruzhnik. I bidejkji razgovarashe so nego, reche: ½Ti denes kaj nas imash sigurno mesto. 55. Jusuf reche: ½Odredi me da gi chuvam riznicite vo zemjava. Jas sum, navistina, poznat chuvar! 56. I ete, taka Nie na Jusuf mu dadovme posebno mesto na zemjata. I se iseli na nea tamu kade shto sakashe. So milosta Nasha Nie nagraduvame kogo sakame, a nagradata na dobrochinitelite ne ja namaluvame. 57. A nagradata na Ahiret e podobra za onie koi veruvaa i koi bea bogobojazlivi. 58. I dojdoa brakjata na Jusuf i vlegoa kaj nego. I togash toj gi prepozna a tie nego ne go prepoznaa. 59. I bidejkji gi snabdi so delot nivni, reche: ½Dovedete go kaj mene vashiot brat po babo. Ne gledate li deka jas, navistina, meram pravedno i deka jas sum najdobar ugostuvach? 60. Pa, ako ne go dovedete nema da vi meram i povekje nema da mi se priblizhuvate! 61. Rekoa: ½Kje nastojuvame da go odvratime od nego babo mu; i, sekako, toa kje go napravime! 62. I Jusuf im reche na momchinjata: ½Poglednete gi nivnite pokukjnini vo tovarite nivni; mozhebi, koga kje im se vratat na semejstvata, kje gi prepoznaat; mozhebi pak kje se vratat.

SURA 12. JUSUF

152

63. I bidejkji se vratija kaj babo im, rekoa: ½O babo nash, nie nema da dobieme povekje hrana. Isprati go, togash, brat ni so nas. So nego sigurno kje dobieme hrana. I sigurno kje go chuvame! 64. Babo im reche: ½Da vi go doveram li onaka kako shto vi go doveriv brat mu porano? Pa, Allah e najdobriot chuvar! I megju milostivite, tokmu, e Najmilostiviot! 65. I bidejkji go otvorija tovarot, vidoa kako pokukjninite nivni se vrateni, i rekoa: ½O babo nash, shto ni treba povekje? Ovie nashi pokukjnini ni se vratija; kje gi snabdime semejstvata nashi, i kje go chuvame brat ni, i kje dobieme povekje od eden kamilski tovar, - toa e tovar neznachitelen. 66. Toj reche: ½Nema da go ispratam so vas, sigurno, dodeka ne mi dadete zakletva, koja kje se potpira vrz Allah deka kje mi go vratite, osven ako ne nastradate. I bidejkji mu dadoa zakletva, reche: ½Allah e Zakrilnik za ona shto go zboruvame! 67. I reche: ½O sinovi moi, ne vleguvajte niz edna porta, tuku vleguvajte niz razlichni porti. Jas nemam nikakov udel vo ona shto vi go odreduva Allah. Presudata, navistina, e - Allahova! Vrz Nego se potpiram i vrz Nego se potpiraat oni koi, tokmu, se potpiraat. 68. I bidejkji vlegoa otade od kade shto im zapoveda babo im, nishto za niv ne beshe ostvareno od strana na Allah, osven potrebata vo dushata na Jakub koja ja ostvari; Jakub beshe znalec bidejkji Nie go pouchivme, navistina, no mnozinstvoto na lugjeto ne znaat. 69. I bidejkji vlegoa kaj Jusuf, go privleche Jusuf brat mu kon sebe, i reche: ½Da, jas sum brat ti, i ne zhalosti se za ona shto go napravija! 70. I bidejkji gi snabdi so ona shto trebashe da gi snabdi, stavi eden sad za merenje vo tovarot od brat mu. Potoa, eden vozglasnik vozglasi: ½O karavanu, vie ste, navistina, kradci! 71. I onie, vrakjajkji im se, rekoa: ½Shto barate? 72. Rekoa: ½Go barame sadot od vladarot, a onoj shto kje go donese kje dobie tovar kamilski. Za toa jas vetuvam. 73. Rekoa: ½Se kolneme vo Allah! Vie znaete deka ne dojdovme da pravime bezredie vo zemjava i, sekako, ne sme kradci! 74. Gi prashaa: ½Kakva kje mu bide kaznata ako lazhete? 75. Odgovorija: ½Kaznata negova e kaj onoj vo chij tovar kje se najde - pa, toa e kaznata negova. Ete, taka Nie gi kaznuvame zulumkjarite! 76. I togash Jusuf pochna so vrekjite nivni pred da pochne so vrekjata od brat mu, i go izvadi sadot od vrekjata na brat mu. Ete, so takva

SURA 12. JUSUF

153

itrina Nie go pouchivme Jusufa. Jusuf ne mozheshe, spored zakonot na vladarot, da go zeme brat mu kako rob, osven ako ne saka Allah. Kogo sakame Nie na stepeni go vozdignuvame. I nad sekoe znaenje ima znalec! 77. Tie rekoa: ½Ako toj ukrade, ukrade i brat mu pred nego. I toa Jusuf go premolchi vo sebesi, i ne im go obelodeni, velejkji si: ½Vie ste vo polosha sostojba, a Allah najdobro go znae ona shto vie go opishuvate. 78. Tie rekoa: ½O velichestvo, toj, navistina, ima star babo, vo godini e, pa zemi eden od nas namesto nego. Gledame deka si megju dobrochinitelite! 79. Toj reche: ½Allah da sochuva od toa da zememe drug a ne ovoj vo chij tovar go najdovme sadot. Togash, navistina, bi bile zulumkjari! 80. I bidejkji izgubija nadezh vo nego, se odvoija nasamo. Najstariot od niv reche: ½Ne znaete li deka babo od vas pobara zakletva, da se zakolnete vo Allah? I porano Jusufa go upropastivte. Nema da ja napushtam zemjava se dodeka ne mi dozvoli babo mi ili, pak, dodeka ne mi presudi Allah. A megju sudiite On e Najdobriot! 81. Vratete se kaj babo vi, pa kazhete: - O babo nash, tvojot sin, navistina, ukrade. I go svedochime samo ona shto go znaeme i nie, navistina, ne sme chuvari na tajnata. 82. Prashaj ja naselbata vo koja otsednavme i karavanot so koj dojdovme. Nie sme, navistina, iskreni! 83. Jakub reche: ½Ne, vo dushite vashi proizleze neshto losho. Pa, trpelivosta e ubava! Mozhebi Allah site kje mi gi vrati. On, navistina, e Znalec i Mudar! 84. I gi svrte plekjite i reche: ½O Jusuf, o tago moja! I mu pobelea ochite od grizha. No, sepak, se sovlada. 85. Sinovite mu rekoa: ½Se kolneme vo Allah! Ako ne prestanesh da se sekjavash na Jusuf, ili kje se istoshtish ili kje se upropastish. 86. A toj reche: ½I tagata moja i zhalosta moja Mu gi iznesuvam na Allah. I od Allah go znam ona shto vie ne go znaete. 87. O sinovi moi, odete i rasprashajte se za Jusuf i za brat mu, pa, ne ochajuvajte vo milosta Allahova. Vo milosta Allahova ochajuvaat, navistina, samo nevernicite! 88. I bidejkji vlegoa kaj nego, rekoa: ½O velichestvo, shteta ne pogodi, nas i semejstvata nashi, i ete, taka, dojdovme so trgovska stoka otpadna.

SURA 12. JUSUF

154

Pa, daj ni polna mera i daj ni milosrdie. Allah, navistina, gi nagraduva milosrdnicite! 89. Jusuf reche: ½Pa, go znaete li ona shto go napravivte so Jusuf i brat mu, koga ne znaevte? 90. Tie rekoa: ½Ti li si Jusuf, navistina? Jusuf reche: ½Jas sum Jusuf, a ova e brat mi. Da, Allah ni dade prednost. Onoj koj e bogobojazliv i trpeliv... pa, Allah, navistina, ne ja namaluva nagradata na dobrochinitelite! 91. Tie rekoa: ½Se kolneme vo Allah deka, navistina, te odlikuva nad nas i nie zgreshivme, sigurno! 92. Toj reche: ½Denes nema prekor za vas. Allah vi prostuva. A megju milostivite On e Najmilostiviot! 93. Zemete ja ovaa moja koshula i frlete ja na liceto od babo mi, i taka, kje mu se vrati vidot, i donesete mi go seto semejstvo vashe. 94. I bidejkji karavanot otpatuva, babo im reche: ½Da, jas go chuvstvuvam mirisot na Jusuf. I ne kazhuvajte mu deka jas obnemozhev. 95. Rekoa: ½Se kolneme vo Allah! Ti si skrshnat vo zabluda poraneshna. 96. I bidejkji dojde radosnikot, ja frli koshulata na negovoto lice, i togash ete, mu se vrati vidot. Reche: ½Neli vi kazhav deka jas go znam od Allah ona shto vie, sekako, ne go znaete! 97. Rekoa: ½O babo nash, baraj proshka za grevovite nashi, nie, navistina, zgreshivme! 98. Reche: ½Kje pobaram proshka za vas od Gospodarot moj. On, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 99. I bidejkji vlegoa kaj Jusuf, gi privleche pri sebesi roditelite svoi, i reche: ½Vlezete vo Misir, ako Allah saka, sigurni! 100. I gi postavi roditelite svoi na prestolot i site koi bea tuka mu se poklonija. I toj reche: ½O babo moj, ova e tolkuvanjeto na mojot son od porano. Allah opredeli toj da se ovistini. Da, Allah mi napravi dobro so toa shto me izvleche od zatvorot i zatoa shto vas ve dovede od pustina. I toa po vmeshuvanjeto na Shejtanot megju mene i megju brakjata moi. Gospodarot moj, navistina, e Chuvstvitelen kon onoj kon kogo On saka. On, navistina, e Znalec i Mudar! 101. O Gospodare moj, vekje mi dade vlast i me pouchi vo tolkuvanjeto na nastanite, Tvoritelu na nebesata i na Zemjata, Ti si mojot Zashtitnik i na ovoj svet i na Ahiret. Koga kje opredelish da umram neka umram kako Poslushen i soedini me so dobrite!

SURA 12. JUSUF

155

102. Ete, toa se del od kazhuvanjata za tajnata koi Nie ti gi objavuvame, i ti ne beshe kaj niv koga zaednichki se soglasija za rabotata nivna - no, tokmu, bea spletkari. 103. I kolku da posakuvash, mnozinstvoto megju lugjeto ne se vernici! 104. I ti ne barash od niv nagrada za toa. Toa e samo Opomena za svetovite! 105. I kolku ima znamenija na nebesata i na Zemjata? Pominuvaat kraj niv a tie, ete, se ramnodushni. 106. Mnozinstvoto od niv ne veruvaat vo Allah: mnoguboshci se, navistina! 107. Sigurni li se deka nema da im dojde nevolja od kaznata na Allah ili da ne im dojde Chasot odnenadezh a da ne usetat? 108. Kazhi: ½Ova e patot moj. Jas povikuvam kon Allah. Pri mene i pri onoj koj me sledi e jasen pogled. Neka e slaven Allah! Jas ne sum megju mnoguboshcite! 109. I pred tebe Nie samo lugje isprakjavme, megju zhitelite na naselbite, i objava im objavuvavme. Ne patuvaat li po zemjata pa da vidat kakva beshe kaznata na onie pred niv? Kukjata ahiretska, sekako, e podobra za onie koi se bogobojazlivi. Nema li da se vrazumite? 110. Koga pejgamberite ochajuvaa i mislea deka kje bidat proglaseni za lashkovci, tokmu, togash im doagjashe pomoshta Nasha i, togash, Nie izbavuvavme kogo sakavme, a kaznata Nasha ne go izbegnuvashe narodot nasilnichki! 111. Vo kazhuvanjata nivni ima ibret za daruvanite so razbir. Toa ne e govor izmislen, tuku toa e Potvrda za ona shto beshe pred nego, i potenko objasnuvanje za site neshta, i Patokaz i Milost za narodot vernichki!

Sura 13 Er-R’ad (Grom)
Objaveno vo Medina 43 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, ra! Ete Kniga so ajeti koi ti se objavuvaat od Gospodarot tvoj, vistina; no, mnozinstvoto na lugjeto ne veruvaat! 2. Allah e Onoj koj gi podigna nebesata, kako shto gledate, bez stolbovi. Potoa se utvrdi na Arshot. I gi potchini i Sonceto i Mesechinata. Se teche do rok opredelen. On upravuva so naredbata i On potenko gi objasnuva ajetite za da se uverite vo sredbata so Gospodarot vash. 3. I On ja rastegna zemjata, i na nea postavi i planini i reki. I On od sekoj plod sozdade par. On pravi nokjta da go pokrie denot. I ete, vo toa, navistina, znamenija za lugjeto koi razmisluvaat! 4. I po zemjata ima predeli koi se granichat, i bavchi so grozje, i nivi, i urmi bujni i nebujni. I vpivajkji edna ista voda. Vo pogled na vkusot, Nie na edni im davame prednost nad drugi. I ete, vo toa, navistina, znamenija za lugjeto koi sfakjaat. 5. A kako se chudish? Pa, chudni se, vsushnost, zborovite nivni: ½Kje bideme li odnovo sozdadeni koga kje staneme zemja? Ovie ne veruvaat vo Gospodarot svoj. Na vratovite nivni kje ima sindjiri. Ovie se zhiteli na ognot i vo nego za navek kje ostanat. 6. I onie od tebe baraat da im pobrzash so zloto otkolku so dobroto. I pred niv imashe takvi primeri. Gospodarot tvoj, sekako, e milosno naklonet kon lugjeto vo pogled na zulumot nivni. Gospodarot tvoj, navistina, e Silen Kaznuvach! 7. Onie koi ne veruvaat, velat: ½Zoshto ne mu se objavuva znamenie od Gospodarot negov? Ti si samo opomenuvach. Sekoj narod ima upatuvach!

156

SURA 13. ER-R’AD

157

8. Allah go znae ona shto go nosi sekoja zhena, i ona shto utrobite go vpivaat vo sebe i ona shto go zgolemuvaat. Za sekoja rabota kaj Nego ima mera, 9. Znalec na vidlivoto i na nevidlivoto. Pregolem i Previshen! 10. Megju vas ednakvi se kaj Nego onoj koj tajno zboruva i onoj koj toa go razglasuva, onoj koj se krie nokje i onoj koj odi denje; 11. za sekoj od vas, pred nego ili zad nego, ima denonokjni meleki koi bdeat vrz nego, po naredbata Allahova. Allah, navistina, nema da ja izmeni situacijata na eden narod se dodeka toj narod ne se izmeni samiot sebesi. Ako Allah saka da mu nanese zlo na eden narod nema nikoj shto mozhe da mu se sprotistavi. I za niv osven Allah nema drug zashtitnik! 12. On vi ja pokazhuva molnjata da se uplashite ili, pak, da se nadevate, i On sozdava oblaci teshki. 13. I tatnezhot Go velicha so blagodarnosta svoja, a i melekite, plashejkji se od Nego; i On isprakja gromovi i so niv go pogagja onoj kogo On saka, a onie, tokmu, raspravaat za Allah! A Allah e Silen i Itar! 14. Molbata vistinska e - Negova. Onie koi se molat na drugi, osven Nemu, ne kje im se odzvijat, za shto bilo. Kako onoj e koj kje gi podade dlankite svoi kon vodata za da ja dofati, a taa ne stiga do ustata negova. Molbite na nevernicite se zaludni! 15. I na Allah Mu se poklonuva se ona shto e na nebesata i na Zemjata, dobrovolno ili prisilno. I senkite nivni, isto taka, pretpladne ili popladne. 16. Kazhi: ½Koj e Gospodar na nebesata i na Zemjata? Kazhi: ½Allah! Kazhi: ½Pa, kje prifatete li, osven Allah, zashtitnici koi ne mozhat za sebesi da napravat ni korist ni shteta? Kazhi: ½Ednakvi li se onoj koj gleda i onoj koj ne gleda? Ili: Ednakvi li se temninata i svetlinata? Ili: Mu pripishuvaat li na Allah zdruzhenici koi sozdavaat kako shto On sozdava, pa sozdavanjeto im se chini slichno? Kazhi: ½Allah e Tvoritel na se. On e Edinstven i Silen! 17. Onoj koj spushta voda od nebo, i poroite potechuvaat po mera na nivnata mokj, i porojot gi frla po kraishtata otpadocite. I ona shto go topat vo ogan, sakajkji da napravat nakit ili predmet, isto taka, ima otpadoci koi se na niv slichni. Ete, taka Allah vi donesuva primer na vistina i nevistina: otpadokot se frla, a ona shto im koristi na lugjeto, ostanuva na zemjata. Ete, taka Allah vi gi iznesuva primerite, 18. za onie koi kje Mu se odzvijat na Gospodarot svoj ima nagrada, a za onie koi ne kje Mu se odzvijat - i koga bi go poseduvale se ona shto e

SURA 13. ER-R’AD

158

na zemjata, i ushte tolku, - ne kje ja otkupat za niv podgotvenata zla presmetka, i prestojuvalishteto nivno e - Djehennemot. E, samo kolku e losha taa postela! 19. E, pa, zarem onoj koj znae deka ona shto ti e objaveno od strana na Gospodarot tvoj, navistina, e kako onoj koj e slep? Se sekjavaat samo daruvanite so razbir! 20. Onie koi go odrzhuvaat vetuvanjeto kon Allah i koi ne go prekrshuvaat Dogovorot, 21. onie koi ne se odvojuvaat od ona shto go naredi Allah, koi se stameni, vrz toa; se plashat od Gospodarot svoj i stravuvaat od zlata presmetka, 22. i koi se trpelivi: se stremat kon liceto na Gospodarot svoj, namaz izvrshuvaat i delat, bilo javno bilo tajno, od 'rskot shto Nie im go dadovme; go zamenuvaat loshoto so dobro... za niv ima ubav Dom: 23. bavchi edenski vo koi kje vlezat so predcite nivni, so onie koi bea dobri, zhenite nivni i potomstvoto nivno... I melekite kje im vleguvaat od site vrati! 24. ½Selamun alejkum! Zashto bevte trpelivi. E, samo kolku e blagosloven ovoj Konechen dom! 25. A onie koi ne se pridrzhuvaat kon vetuvanjeto po dogovorot skluchen so Allah, i koi se odvojuvaat od ona shto go naredi Allah da se pochituva, i koi ne se vrz toa, i koi pravat bezredie po zemjata... vrz niv e prokletstvoto i za niv ima losha Kukja! 26. Allah dava i odreduva nafaka komu saka, On i skratuva; i se raduvaat za zhivotot na ovoj svet. A shto e, vsushnost, zhivotot na ovoj svet vo odnos na Ahiret? Pa, samo minlivo uzhivanje! 27. Onie koi ne veruvaat, velat: ½I zoshto ne mu beshe objaven eden ajet od Gospodarot negov? Kazhi: ½Allah, navistina, skrshnuva vo zabluda kogo saka i On go upatuva kon sebe pokajnikot. 28. Onie koi veruvaat, so spomenuvanjeto na Allah, gi smiruvaat srcata svoi. A srcata se smiruvaat, navistina, so spomenuvanjeto na Allah! 29. Onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela... blaze si im! Za niv ima ubavo pribezhishte! 30. I ete, taka Nie te isprativme vo edna zaednica pred koja bea i pominaa zaednici mnogu za da im go kazhuvash ona shto tebe ti go objavivme zashto onie, tokmu, ne veruvaat vo Milostiviot. Kazhi: ½On e Gospodarot moj. Nema drug bog osven Nego; vrz Nego se potpiram i od Nego baram proshka.

SURA 13. ER-R’AD

159

31. I koga so Kur'anot brdata bi mozhele da se pomestat, a zemjata da se rasparcha, a mrtvite da progovorat... ne, naredbata za se e - Allahova, i zarem onie koi veruvaat ne znaat deka ako Allah posakashe kje gi upateshe site lugje! No, onie koi ne veruvaa postojano gi snaogja, za ona shto go pravea, nesrekja, nenadejno, ili, pak, kje se zbidne vo blizina na nivnite domovi se dodeka ne dojde vetuvanjeto Allahovo. Allah, navistina, ne go izneveruva vetuvanjeto! 32. I onie pred tebe, sekako, im se ismevaa na pejgamberite... Ta, Nie nevernicite gi ostavivme do edno vreme odredeno a potoa gi zasegnavme. E, samo kakva beshe taa kazna! 33. Zarem na Onoj koj bdee vrz sekoja dusha - vo ona shto taa kje go spechali, Allah - onie zdruzhenici Mu zdruzhuvaat? Kazhi: ½Imenuvajte gi! Ili vie Go izvestuvate deka ima neshto na zemjava shto On ne go znae? Ili, pak, toa e vashe povrshno zboruvanje? Ne, na onie koi ne veruvaat im izgledaat ubavi spletkite nivni, i odvrakjaat od patot. A onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda... pa, toj nema svoj upatuvach! 34. Za niv ima kazna vo zhivotot na ovoj svet, a kaznata na Ahiret, sekako, e poteshka, i za niv, osven Allah, nema pokrovitel. 35. Takov e Djennetot koj e veten za bogobojazlivite. Niz nego techat reki, i plodovite negovi se vechni i senkite negovi se vechni. Ete, toa e krajot na onie koi bea bogobojazlivi, a krajot na onie koi ne veruvaa e - ognot! 36. A onie na koi Nie im dadovme Kniga se raduvaat za ona shto ti e objaveno. Megju druzhinite, megjutoa, ima lugje koi eden del od Knigata ne go priznavaat. Kazhi: ½Mene mi e naredeno, navistina, samo Allaha da go obozhavam i da ne Mu pripishuvam zdruzhenik. Kon Nego povikuvam! I samo kon Nego e pribezhishteto moe! 37. I ete, taka Nie go objavivme na arapski kako mudrost. I ako gi sledish zhelbite nivni, po dojdenoto ti znaenje, ne kje najdesh, osven Allah, ni zashtitnik ni pokrovitel! 38. I pred tebe, sekako, Nie isprativme pejgamberi, i im odredivme zheni i potomstva. I ne e na pejgamberot, da donese znamenie bez odobrenieto Allahovo. I sekoe vreme imashe Kniga! 39. Allah ukinuva so posak Svoj i utvrduva, isto taka. I kaj Nego e Majkata na Knigata. 40. Bilo da ti pokazheme del od ona shto Nie go podgotvivme za niv bilo da te usmrtime tvoe e, navistina, samo da izvestish, a Nashe e da presmetame!

SURA 13. ER-R’AD

160

41. Ne gledaat li deka, navistina, Nie doveduvame do toa da ja skratuvame zemjata od nejzinite strani? Allah presuduva, i nema Izmenuvach na Negovata presuda. On e Brz Presmetuvach! 42. I onie pred niv, sekako, pravea spletki. Pa, Allah e Gospodar za site spletki! On go znae ona shto go pechali sekoja dusha, a nevernicite kje uznaat za Konechniot dom! 43. A onie koi ne veruvaat, velat: ½Ti ne si pejgamber! Kazhi: ½Megju mene i megju vas Allah e dovolen Svedok. I kaj Nego e, isto taka, znaenjeto na Knigata!

Sura 14 Ibrahim
Objaveno vo Mekka 52 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam ra! Kniga koja Nie ti ja objavivme za da gi izvedesh lugjeto od temnini vo svetlina, so odobrenieto od Gospodarot nivni, kon Patot na Silniot i za blagodarnost Dostojniot: 2. Allah, chija sopstvenost e se ona shto e na nebesata i na Zemjata. Teshko na nevernicite od kaznata zhestoka! 3. Onie koi povekje go ljubat zhivotot na ovoj svet od zhivotot na Ahiret, i koi odvrakjaat od Allahoviot pat, i koi nastojuvaat da go iskrivat... onie se skrshnati vo zabluda dalechna! 4. I Nie isprativme pejgamber samo na jazikot od narodot negov za da im objasni. Pa, Allah skrshnuva vo zabluda kogo saka i On upatuva kogo saka. On e Silen i Mudar! 5. I Musa, sekako, Nie go isprativme so znamenijata Nashi: ½I izvedi go narodot svoj od temnini vo svetlina. I opomeni go so denovite Allahovi. Vo toa, navistina, ima znamenija za sekoj koj e trpeliv i blagodaren! 6. I koga Musa mu reche na narodot svoj: ½Setete se na blagodatot Allahov kon vas koga On ve izbavi od lugjeto faraonovi, koi vi zadavaa najlosha kazna, koi gi kolea sinovite vashi a gi ostavaa vo zhivot kjerkite vashi. Ete, imavte belja golema od Gospodarot vash! 7. I koga Gospodarot tvoj vozglasi: ½Da, ako ste blagodarni kje vi zgolemam, a ako ne ste blagodarni... kaznata Moja e zhestoka, navistina! 8. I Musa zboruvashe: ½Ako ne veruvate, i vie i site onie na zemjata... ta, Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen!

161

SURA 14. IBRAHIM

162

9. Ne vi dojde li kazhuvanjeto za onie pred vas, za narodot na Nuh, za Ad i za Semud? I za onie po niv. Samo Allah gi znae! Im donesoa pejgamberite nivni jasnotii i onie, stavajkji gi racete svoi na ustite, zboruvaa: ½Da, ne veruvame vo ona so shto ste isprateni. I nie sme, navistina, vo somnenie i vo neizvesnost vo ona kon shto ne povikuvate! 10. Pejgamberite nivni rekoa: ½Kje se somnevate li vo Allah, Sozdatelot na nebesata i na Zemjata? On ve povikuva za da vi gi prosti grevovite vashi i da vi dade rok se do edno vreme opredeleno . Zboruvaa: ½Vie ste samo lugje nam slichni. Posakuvate da ne odvratite od ona shto go obozhavaa predcite nashi... ta, donesete ni dokaz jasen! 11. Pejgamberite nivni im zboruvaa: ½Nie sme, navistina, samo lugje vam slichni. No, Allah dava prednost komu saka od robovite Svoi. I ne e nashe da vi doneseme dokaz osven so odobrenieto Allahovo. Pa, vrz Allah se potpiraat vernicite! 12. I ne ni ostana li osven da se potpreme vrz Allah koga On, sekako, ne upati po patishtata nashi. Kje bideme trpelivi, sigurno, na makite shto kje ni gi zadavate. I vrz Allah se potpiraat onie koi, tokmu, se potpiraat! 13. I onie koi ne veruvaa im zboruvaa na pejgamberite svoi: ½Kje ve isterame, sigurno, od zemjava nasha. Ili, pak, sigurno kje se vratite vo verata nasha. Pa, im objavi Gospodarot nivni: ½Nie sigurno kje gi unishtime zulumkjarite, 14. i vas kje ve smestime na zemjata po niv. Ete, toa e za onoj koj se plashi od stoenjeto pred Mene i koj stravuva od Mojata zakana! 15. I onie baraa da pobedat. I taka sekoj silnik tvrdoglav propadna! 16. Djehennemot e zad plekjite nivni. I kje se napojuva od voda smrdliva, 17. koja kje nastojuva da ja goltne malku po malku, no ne kje mozhe da ja prenese niz grloto; i smrtta kje mu dojde od sekoja strana, no ne kje mozhe da umre. I zad nego ima kazna teshka. 18. Delata na onie koi ne veruvaat vo Gospodarot svoj se slichni na pepel koj kje go raznese viorot vo buren den. I nishto ne kje im vredi ona shto go spechalija. Ete, toa e, tokmu, bespakje dalechno! 19. Ne gledash li deka Allah gi sozdade nebesata i Zemjata so vistina? Ako posaka kje ve snema i kje donese novo sozdavanje? 20. Za Allah toa ne e teshko. 21. I site kje se zberat kaj Allah. Pa, slabite kje im rechat na onie koi se smetaa gordelivi: ½Da, nie ve sledevme. Pa, mozhete li vie, barem malku,

SURA 14. IBRAHIM

163

da ni ja namalite kaznata Allahova? Kje rechat: ½Da ne upateshe Allah i nie kje ve upatevme, navistina! Nam ni e seedno: kje lelekame li ili kje trpime, ne mozheme da se spasime. 22. I bidejkji rabotata kje bide reshena, Shejtanot kje reche: ½Da, Allah vi veti vetuvanje vistinsko, a jas vetuvanjeto moe go izneveriv. Nemav nikakva vlast nad vas, no samo shto ve povikav vie mi se odzvavte. Pa, ne grdete me, grdete se samite sebesi. Jas ne sum vash poddrzhnik, a i vie ne ste moi poddrzhnici. Jas, navistina, ne veruvam vo ona shto mi go pripishuvavte porano. Za zulumkjarite, sekako, ima kazna bolna! 23. A onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela kje vlezat vo Djennetot niz koj reki techat i vo nego, so odobrenieto Allahovo, za navek kje ostanat. Pozdravot nivni vo nego kje bide: Selam! 24. Ne vide li koga Allah donese primer: dobriot zbor e kako dobro steblo; osnovata mu e cvrsta, a grankite kon nebo, 25. koe gi dava plodovite svoi vo sekoe doba, so odobrenieto od Gospodarot svoj, i Allah im donesuva primeri na lugjeto za da se sekjavaat; 26. primerot: loshiot zbor e kako losho steblo, otkornato nad zemja koe nema svoja utvrda. 27. Allah gi ucvrstuva onie koi veruvaat so cvrst govor vo zhivotot na ovoj svet i vo zhivotot na Ahiret. Allah gi skrshnuva vo zabluda zulumkjarite i Allah raboti so posak Svoj. 28. Ne gi vide li onie koi go izmenija Allahoviot blagodat kako padnaa vo neverstvo i kako go dovedoa narodot svoj vo Kukjata na propasta, 29. vo Djehennemot vo koj kje se przhat. E, samo kolku e losha taa utvrda! 30. I onie Mu pripishuvaa na Allah zdruzhenici za da skrshnuvaat nekogo, vo zabluda, od Negoviot pat. Kazhi: ½Uzhivajte samo malku zashto, navistina, svratilishteto vashe e - kon ognot! 31. Kazhi im na robovite Moi, koi veruvaat, neka klanjaat namaz, i neka delat od 'rskot Nash koj im go dadovme, bilo tajno bilo javno, pred da nastapi Denot vo koj nema ni prodazhba ni prijatelstvo. 32. Allah e Onoj koj gi sozdade nebesata i zemjata, i koj spushta voda od neboto, a so nea vadi plodovi kako 'rsk vash. I vi go potchini brodot koj plovi po moreto so naredbata Negova; vi gi potchini i rekite. 33. I vi gi potchini i Sonceto i Mesechinata koi denonokjno se dvizhat; i vi gi potchini nokjta i denot.

SURA 14. IBRAHIM

164

34. I vi dade od se ona shto Mu baravte. I ako gi broite blagodatite Allahovi ne kje mozhete da gi izbroite. Chovekot, navistina, e golem zulumkjar i golem nevernik! 35. I koga Ibrahim reche: ½Gospodare moj, napravi go ovoj grad bezbeden. I mene i sinovite moi oddalechi ne od obozhavanjeto kipovi! 36. Gospodare moj, onie, navistina, skrshnaa vo zabluda lugje mnogu, pa, koj kje me sledi toj, sekako, e so mene, a koj mi e neposlushen... pa, Ti si, navistina, Prostuvach i Somilosen! 37. Gospodare nash, del od potomstvoto moe go naseliv vo dolina edna, neplodna, pri Kukjata Tvoja sveta, Gospodare nash, za da izvrshuvaat namaz. Odredi, togash, srcata chovechki da stremat kon niv i snabdi gi so blagodatite za da se zablagodaruvaat! 38. Gospodare nash, Ti, navistina, go znaesh ona shto go krieme i ona shto go obelodenuvame. I na nebesata i na Zemjata nema nishto za Allah skrieno. 39. Blagodarenie na Allah koj vo starost mi go podari Ismail i Ishak. Gospodarot moj, navistina, e Slushach na molbite! 40. Gospodare moj, odredi jas i del od potomstvoto moe, da bideme postojani vo namaz; Gospodare nash, primi gi molbite! 41. Gospodare nash, prosti ni, i mene i na roditelite moi, i na vernicite na Denot vo koj kje se ostvari presmetkata! 42. I vo nikoj sluchaj ne smetaj deka Allah e nevnimatelen kon ona shto go pravat zulumkjarite. Allah, navistina, gi ostava do denot vo koj ochite kje se skamenat, otvoreni; 43. i deka kje trchaat preplasheni, so dignati glavi, ochite okokoreni a srcata prazni. 44. I opomeni gi lugjeto za Denot vo koj kje im dojde kaznata koga onie koi pravea zulum kje rechat: ½Gospodare nash, ostavi ne za kratko vreme; kje se odzvieme na povikot Tvoj i kje gi sledime pejgamberite. - ½Neli se kolnevte od porano deka nikogash ne kje ischeznete? 45. I zhiveevte vo domovite na onie koi napravija zulum za sebesi, i vi stana jasno kako postapivme so niv. Pa, za vas donesovme primeri. 46. Onie, sekako, pravea spletki, a spletkite nivni se pod voljata Allahova, a spletkata nivna ne mozhe da gi pomesti ridovite. 47. Pa, nikako ne smetaj deka Allah kje go izneveri vetuvanjeto Svoe kon pejgamberite Svoi. Allah, navistina, e Silen i Odmazdnik!

SURA 14. IBRAHIM

165

48. Na Denot koga zemjata kje bide zameneta so druga zemja, pa i nebesata; i koga site kje izlezat pred Allah, Edinstveniot i Mokjniot! 49. I kje gi vidish silnicite na Denot toj, vrzani vo sindjiri, 50. a koshulite nivni od katran, a licata nivni pokrieni so plamen, 51. za Allah da ja kazni sekoja dusha za ona shto go spechalila. Allah, navistina, e Brz Presmetuvach! 52. Ete, ova e izvestuvanje za lugjeto so nego da bidat opomenati, i da znaat deka On, navistina, e eden Bog, i za da se prisetat nadarenite so razbir!

Sura 15 El-Hidjr
Objaveno vo Mekka 99 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, ra! Ete, ajeti na Knigata i Kur'an jasen. 2. Onie koi ne veruvaat bi posakale da bidat megju Poslushnite! 3. Ostavi gi! Neka jadat, i neka uzhivaat, i neka gi mami nadezhta... pa, kje uznaat! 4. I Nie ne unishtivme nieden grad a istiot da nemashe Kniga poznata. 5. I nieden narod ne mozhe ni da go zabrza ni da go zadocni krajot svoj. 6. I zboruvaa: ½O ti, so Opomenata koja ti dojde, ti si, navistina, lud! 7. I zoshto ne ni dojde, ako si megju iskrenite, so melek. 8. Nie spushtivme meleki samo so vistina; melekite, togash, ne bi go ochekuvale rokot. 9. Nie, navistina, ja objavivme Opomenata i Nie, navistina, kje ja chuvame. 10. I pred tebe Nie isprakjavme pejgamberi megju narodite odamneshni. 11. I ne im doagjashe nikoj megju pejgamberite a da ne go ismevaa. 12. Ete, taka ismejuvanjeto Nie go vnesuvame vo srcata na silnicite! 13. I onie ne veruvaat vo Kur'anot. I vekje pomina praksata na prethodnite narodi. 14. A Nie da im otvorevme vrata na nebesata... pa, da se iskachea preku nea, 15. i kje rechea sigurno: ½Toa, sekako, e zaradi toa shto nashite ochi se voshiteni i, tokmu, zatoa shto sme voshiteni!

166

SURA 15. EL-HIDJR

167

16. I Nie, navistina, na nebesata sodzvezdija postavivme i gi razubavivme za gledachite, 17. i Nie gi sochuvavme od sekoj shejtan prokolnet, 18. osven od onoj so skrienoto prislushkuvanje kogo go sledi, tokmu, dzvezdichka jasna. 19. I Zemjata Nie ja rashirivme i po nea brda rasfrlavme, i od nea napravivme da nikne od se po neshto, so ramnotezha. 20. I na nea Nie opredelivme zhivotni namirnici za vas i za onie na koi vie ne ste tie koi im davate 'rsk. 21. I riznicite na sekoja blagodat se kaj Nas i ne ja spushtame, osven so mera poznata. 22. I Nie isprakjame vetrovi kako oploduvachi i od neboto spushtame voda, pa so nea vie navodnuvate i ne ste kadri da gi zadrzhite. 23. I Nie, navistina, ozhivuvame i Nie usmrtuvame i samo Nie sme Naslednici. 24. Da, Nie gi znaeme i prethodnicite megju vas i, sekako, gi znaeme i onie shto kje dojdat po vas. 25. Da, Gospodarot tvoj e Onoj koj kje gi zbere. On, navistina, e Mudar i Znalec! 26. I Nie go sozdadovme chovekot, sekako, od glina shto se mesi, od kal shto se tegne. 27. I Nie djinovite gi sozdadovme od porano od ogan koj plamti. 28. I koga Gospodarot tvoj im reche na melekite: ½Jas sum, navistina, Sozdatel na chovekot od glina shto se mesi, od kal shto se tegne, 29. i koga kje go oblikuvam i koga vo nego kje vdahnam od duhot, tvorot Moj... pa, padnete mu na sedjde! 30. I togash site meleki padnaa na sedjde, zaedno! 31. Osven Iblis koj odbi da bide megju onie koi pagjaat na sedjde. 32. Allah reche: ½O Iblis, shto ti se sluchi pa da ne padnesh na sedjde? 33. Iblis reche: ½Ne sakam da padnam na sedjde pred chovekot kogo go sozdade od glina shto se mesi, od kal shto se tegne! 34. Allah reche: ½Izlezi, togash, od Djennetot! Pa, ti si, navistina, silnik! 35. I reche: ½I vrz tebe neka bide prokletstvoto na Denot suden!

SURA 15. EL-HIDJR

168

36. Iblis reche: ½Gospodare moj, togash daj mi rok do Denot vo koj onie kje bidat prozhiveani. 37. Pa, ti se dava rok, navistina, do 38. Denot na vremeto poznato. 39. Iblis reche: ½Gospodare moj, bidejkji napravi da skrshnam vo zabluda, kje im go pravam zhivotot na lugjeto na zemjava ubav i kje pravam da lutaat, site onie, 40. osven chistite robovi Tvoi. 41. Allah reche: ½Ova e patot Moj vistinski! 42. Vrz robovite Moi, navistina, kje nemash vlast, osven vrz onoj koj te sledi megju skrshnatite vo zabluda. 43. Djehennemot, navistina, e nivnata vetena sredba, za site! 44. Djehennemot ima sedum vrati i niz sekoja vrata eden od niv kje pominuva. 45. Bogobojazlivite, navistina, kje bidat vo bavchite djennetski, pokraj izvorite. 46. ½Vlezete vo niv so selam, bezbedni! 47. Omrazata od gradite nivni Nie kje ja ottrgneme; kje se odnesuvaat kako brakja, radosni, ednikondrugi svrteni. 48. Vo niv ne kje gi obzede ni zamor i od niv nema da izlezat. 49. Izvestete gi robovite Moi deka jas sum, navistina, Prostuvach i Somilosen, 50. i deka kaznata Moja, navistina, e kazna bolna! 51. I izvesti gi za gostite na Ibrahim, 52. koga vlegoa kaj nego... pa rekoa: ½Selam! Toj reche: ½Nie od vas se uplashivme, navistina! 53. Tie rekoa: ½Ne plashi se! Nie, navistina, kje te zaraduvame so sin koj kje bide uchen. 54. Toj reche: ½Pa, kako kje me zaraduvate koga vekje starosta me snemozhe? I kako, navistina, kje me zaraduvate? 55. Tie rekoa: ½Kje te zaraduvame so vistinata pa, nikako ne bidi megju beznadezhnicite! 56. I reche: ½Samo vo zabluda skrshnatite nemaat nadezh vo Gospodarot negov!

SURA 15. EL-HIDJR

169

57. I reche: ½O pratenici, shto sakate? 58. Tie rekoa: ½Nie sme, navistina, isprateni do narodot nasilnichki! 59. Semejstvoto na Nuh, site sinovi negovi, Nie kje gi spasime, 60. osven zhenata negova za koja Nie reshivme da bide megju onie shto kje ostanat za podocna. 61. I bidejkji pratenicite mu dojdoa na semejstvoto na Lut, 62. reche: ½Vie ste, navistina, lugje neznachitelni! 63. Rekoa: ½Ne, ti dojdovme zaradi ona vo shto onie se somnevaat! 64. Ti dojdovme so vistina i nie sme, navistina, iskreni! 65. Pa, semejstvoto tvoe neka izleze pri krajot na nokjta, a ti sledi go odzadi i nikoj megju vas neka ne go vrti pogledot nazad. I odete tamu kaj shto vi se nareduva! 66. I Nie nemu mu ja odredivme taa naredba deka krajot na site niv, sekako, kje bide dokrajchen vo mugrite. 67. I zhitelite na gradot dojdoa kaj nego, donesuvajkji radosnici. 68. Reche: ½Da, onie se gosti moi i, togash, ne sramotete me! 69. I plashete se od Allah i ne ponizhuvajte me! 70. Tie rekoa: ½Neli ti zabranivme da primash lugje? 71. Toj reche: ½Toa se kjerki moi ako sakate da pravite neshto. 72. Se kolnime vo zhivotot tvoj onie, navistina, talkaat vo pijanstvoto svoe. 73. Pa, gi obzede glas strashen pri izgrejsonce. 74. Pa, ona shto beshe gore Nie opredelivme da bide dolu, i gi opsipavme so dozhd od skameneta zemja. 75. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za onie koi vnimatelno gledaat. 76. I toj grad pokraj patot, tokmu, e utvrden. 77. Vo toa, navistina, ima znamenija za vernicite. 78. Zhitelite na Ajka bea, sekako, zulumkjari! 79. Pa, Nie im se odmazdivme. I dvata grada se, sekako, na patot ochigleden! 80. Da, zhitelite na Hidjr gi smetaa za lazhni pejgamberite, 81. i Nie im gi objavivme znamenijata Nashi... pa, kon niv bea ramnodushni.

SURA 15. EL-HIDJR

170

82. I po brdata dlabea kukji bezbedni. 83. Pa, gi obzede strashen glas pri izgrejsonce. 84. Pa, ona shto go spechalija ne im koristeshe za nishto. 85. I Nie go sozdadovme ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata, i ona shto e megju niv so vistina. Odnesuvaj se, togash, uchtivo, zashto Chasot kje dojde, sigurno! 86. Gospodarot tvoj, navistina, e Sozdatel i Znalec! 87. Nie ti objavivme, sekako, sedum ajeti koi se povtoruvaat i Kur'an golem! 88. I ne upravuvaj go pogledot tvoj kon ona za shto Nie opredelivme da uzhivaat za kratko nekoi megju druzhinite nivni. Ne taguvaj za niv, a kon vernicite, megjutoa, spushti go kriloto tvoe, 89. i kazhi: ½Jas sum, navistina, opomenuvach jasen! 90. Nie ednakvo postapivme so ona shto go objavivme protiv razdeluvachite 91. onie koi Kur'anot go razdelija na povekje parchinja. 92. Pa, se kolnime vo Gospodarot tvoj deka, sigurno, site niv kje gi prashuvame 93. za ona shto go rabotea. 94. Pa, kazhuvaj go jasno ona shto ti se nareduva i izbegnuvaj gi mnoguboshcite! 95. Nie sme sigurno dovolni za tebe vo odnos na ismevachite, 96. koi na Allah mu zdruzhuvaat drug bog; pa, kje uznaat! 97. Da, Nie znaeme deka ti, navistina, gi stesnuvash gradite tvoi za ona shto go zboruvaat. 98. Pa, slavi Go, so blagodarnost, Gospodarot tvoj i bidi megju onie koi pagjaat na sedjde. 99. I obozhavaj Go Gospodarot tvoj se dodeka ne ti dojde smrtta!

Sura 16 En-Nahl (Pchela)
Objaveno vo Mekka 128 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Naredbata Allahova kje se ostvari, sigurno, pa ne zabrzuvajte ja! Slaven e i Vozvishen od ona shto Mu go zdruzhuvaat! 2. I On so svojata naredba spushta melek so objava do onoj komu saka megju robovite Svoi: ½Opomenuvajte deka osven Nego nema drug bog. Pa, samo od Mene stravuvajte! 3. I nebesata i Zemjata On gi sozdade so vistina. On e nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 4. On go sozdade chovekot od kapka seme i toj, ete, e neprijatel otvoren! 5. I dobitokot On za vas go sozdade. Od niv imate topla obleka i koristi, i od niv i jadete. 6. I kolkava e ubavinata za vas koga gi vrakjate od pasishte i koga gi nosite na pasishte. 7. I go nosi tovarot vash do gradot do koj mozhete da dojdete samo so teshkotija golema. Gospodarot vash, navistina, e Sochuvstvitelen i Somilosen! 8. I konji, i maski i magarinja za da gi javate i kako ukras; i go sozdava ona shto ne go znaete! 9. Namerata da se odi kon patokazot e - Allahova. A nekoi, pak, od nego skrshnuvaat. I koga On bi sakal bi ve upatil site, sigurno! 10. On od nebo vi spushta voda; od nea napivka i so koja se navodnuvaat pasishtata kade go chuvate da pasi dobitokot vash. 11. I so vodata raste za vas posev: maslinka, i urmi i grozje i plodovi sekakvi. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za lugjeto koi razmisluvaat!

171

SURA 16. EN-NAHL

172

12. I On vi gi potchini i nokjta i denot, i Sonceto i Mesechinata, a i dzvezdite vi se potchineti so naredbata Negova. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi sfakjaat! 13. On vi go potchini i ona shto raste na zemjata so razlichni boi. Vo toa, navistina, ima znamenie za lugjeto koi se sekjavaat! 14. I On vi go potchini moreto od nego za da jadete svezho meso, i od nego za da vadite ukras koj go nosite so oblekata, i gledash kako chamecot go seche, i za da barate, sekako, od dobrinata Negova i za da bidete blagodarni! 15. I On rasfrla po zemjata brda taa za da ne ve potresuva, i reki i patishta za da se upatuvate, 16. i pokazi, isto taka, On vi sozdade, i po dzvezdite onie, tokmu, se upatuvaat. 17. Onoj koj sozdava dali e kako onoj koj ne sozdava? Pa, nema li da se prisetite? 18. I ako gi broite blagodatite Allahovi vie, sekako, ne mozhete da gi izbroite. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 19. I Allah go znae ona shto go kriete i ona shto go obelodenuvate. 20. Onie koi se povikuvaat na drug bog osven Allah ne mozhat da sozdadat nishto i onie se, tokmu, sozdadenite! 21. Mrtvi sushtestva se, ne se zhivi, i ne znaat koga kje bidat ozhiveani. 22. Vashiot Bog e eden Bog. Onie koi ne veruvaat vo Ahiret... pa, srcata nivni se rasipnichki. Onie, vsushnost, se dujat! 23. Allah, bez somnenie, go znae ona shto go krijat i ona shto go obelodenuvaat. On, navistina, ne gi ljubi naduenite! 24. I koga kje im se reche: ½Shto vi objavi Gospodarot vash? Kje rechat: ½Prikaski za narodite odamneshni, 25. za da go nosat na Denot suden bremeto svoe celosno i del od bremeto na onie koi bez znaenje skrshnuvaa vo zabluda. E, samo kolku e losho ona shto go tovarat! 26. I onie pred niv vekje spletkarea... pa, Allah gi srushi od temel domovite nivni, i pokrivot nivni vrz niv se srushi, i On im dade kazna od kadeshto ne ja ni usetija. 27. Potoa On na Denot suden kje gi sramoti, i kje reche: ½Kade se zdruzhenicite Moi za koi vie, tokmu, se raspravavte? Onie so dadenoto im

SURA 16. EN-NAHL

173

znaenje kje rechat: ½Sramot i loshoto denes, navistina, se vrz nevernicite, 28. onie na koi melekite im gi zemaa dushite nivni, pravejkji si zlo samite sebesi, i onie koi kje iskazhat poslushnost, kje rechat: ½Nikakvo zlo nie ne pravivme. Ne, Allah, navistina, go znae ona shto go rabotevte! 29. Pa, vlezete niz vratite djehennemski i vo nego za navek kje ostanete. E, samo kolku losho prestojuvalishte e toa za gordelivite! 30. A na bogobojazlivite kje im se reche: ½Shto objavi Gospodarot vash? Kje rechat: ½Dobro. A za onie koi rabotat dobro, sekako, ima dobro na ovoj svet, a dobroto vo Kukjata ahiretska e podobro, navistina! E, kolku blagoslovena Kukja e taa za bogobojazlivite: 31. bavchi na Adn vo koi kje vlezat i niz koi reki kje techat. Vo niv kje imaat se shto sakaat. Ete, taka Allah gi nagraduva bogobojazlivite! 32. Onie na koi melekite im gi zemaat dushite, dobrite, i koi kje vozglasat: ½Selamun alejkum! Vlezete vo Djennetot zaradi ona shto go rabotevte! 33. Shto ochekuvaat, osven da im dojdat meleki ili da im dojde naredbata od Gospodarot tvoj. Ete, taka pravea onie pred niv. I zulum ne Mu napravija na Allah, tuku sebesi zulum si napravija, 34. pa, loshotii gi snajdoa zaradi ona shto go rabotea i gi obzede ona za shto se ismevaa. 35. I onie koi zdruzhenik Mu pripishuvaa na Allah, zboruvaa: ½Koga Allah bi sakal ne bi obozhavale, osven Nego, nishto. Nie, a i predcite nashi, isto taka! Nishto ne kje zabranuvame bez voljata Negova. Ete, taka rabotea onie pred niv. Pejgamberot, togash, ima li neshto drugo osven da izvesti i toa jasno? 36. I Nie za sekoj narod, sekako, isprativme pejgamber: ½Obozhavajte Go Allaha i izbegnuvajte gi shejtanite! Od niv ima i takvi koi gi upati Allah, a i takvi koi, tokmu, zasluzhija da zalutaat. Pa, patuvajte po zemjata i gledajte kakva beshe kaznata za lashkovcite! 37. A ako, pak, stremish da gi upatish po patokazot, togash, Allah, navistina, ne go upatuva onoj koj skrshnal vo zabluda. Onie, sekako, nemaat poddrzhnici! 38. I se kolnea vo Allah so zakletvi nivni tvrdi: ½Allah ne kje go ozhivi onoj koj kje umre. Da, vetuvanjeto Negovo se ovistini, no mnozinstvoto na lugjeto ne znaat, 39. za da im stane jasno na onie koi se razedinija vo toa i za da uznaat onie koi ne veruvaat deka, navistina, onie se lashkovci!

SURA 16. EN-NAHL

174

40. Koga Nie bi posakale neshto da bide samo kje recheme: ½Bidi!- i toa, tokmu, kje bide. 41. I onie koi se iselija zaradi Allah, za niv vekje po napraveniot zulum... na ovoj svet kje im dademe dobro. A nagradata na Ahiret, sekako, e pogolema. E, samo koga bi znaele! 42. Trpelivite i onie koi se potpiraat vrz Gospodarot svoj. 43. I pred tebe Nie samo lugje isprakjavme na koi im doagjashe vdahnovenieto Nashe. Pa, prashaj gi Sledbenicite na Opomenata ako ne uznavte, 44. za jasnotiite i Knigite. Nie i tebe ti objavivme Opomena za da im go objasnish na lugjeto ona shto im go objavuvame, i za da razmisluvaat. 45. Neli se sigurni onie koi pravea loshotii, spletki, deka Allah nema da gi zgmechi vo zemja ili deka nema da im dojde kazna od kade shto nema ni da usetat, 46. ili kaznata da ne im se sluchi pri lundzanjata nivni pri shto kje bidat nemokjni? 47. Ili da ne im se sluchi pri stravot nivni... ta, Gospodarot tvoj, navistina, e Sochuvstvitelen i Somilosen! 48. Ne gledaat li deka se ona shto Allah go sozdade, shto ja rasfrla negovata senka levo i desno... mu pravi sedjde na Allah? Toa, tokmu, e potchineto! 49. Na Allah mu pravi sedjde se ona shto e na nebesata i ona shto e na zemjata - se shto e zhivo. A i melekite koi ne se dujat, 50. se plashat od Gospodarot svoj koj e nad niv, i go rabotat ona shto im e naredeno. 51. Allah veli: ½Ne prifakjajte dva boga. Bog, navistina, e samo eden. Togash, samo od Mene stravuvajte, navistina! 52. I se shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo. Verata samo Nemu mu pripagja. I zarem od drug, mesto Allah, kje se plashite? 53. Sekoj blagodat pri vas... e od Allah. Potoa koga kje vi se sluchi nesrekja... ta, kon Nego se povikuvate, glasno! 54. Potoa, koga nesrekjata kje pomine, togash, edna druzhina megju vas, na Gospodarot svoj zdruzhenik Mu pripishuva, 55. za da go pokazhat neverstvoto svoe vo ona shto Nie im go dadovme... ta, uzhivajte a potoa kje uznaete!

SURA 16. EN-NAHL

175

56. I za onie koi ne gi znaat opredeluvaat eden del od 'rskot shto Nie im go dadovme. Se kolnam vo Allah deka kje bidete, sekako, prashani za lagite shto gi izmisluvavte. 57. I onie na Allah kjerki Mu oznachuvaat. Neka e vozvishen On! A nivno, megjutoa, e ona shto si go posakuvaat! 58. I koga nekomu od niv kje se donese vest deka dobil zhensko, liceto negovo kje go prekrie senka crna i se ogorchuva, 59. se krie od lugjeto zaradi loshata vest koja mu e donesena: dali da go ostavi vo zhivot pa da bide ponizhen ili, pak, dali da go zakopa v zemja. E, samo kolku e losho prosuduvanjeto nivno? 60. A vrz onie koi ne veruvaat vo Ahiret im pripagja losh primer, a najvisokiot primer Mu pripagja na Allah. On e Silen i Mudar! 61. Koga Allah bi gi kaznuval lugjeto zaradi zulumot nivni ne bi ostanalo nishto zhivo. No, Allah gi ostava do edno vreme opredeleno. Pa, koga kje im dojde krajot ne kje mozhat da go zadocnat ni za mig a nitu, pak, da go zabrzaat. 62. Preziranoto od niv Mu go pripishuvaat na Allah, a jazicite nivni laga isfrlaat deka za niv, bez somnenie, ima ogan. I tie kon nego kje prethodat, navistina! 63. Se kolneme vo Allah deka, sekako, isprativme pejgamberi pred tebe, pa Shejtanot postapkite nivni gi razubavuvashe. On e zashtitnikot nivni denes, a za niv ima kazna bolna. 64. I Nie Kniga ti objavivme samo da im go objasnish ona vo shto se razedinuvaat, i Patokaz, i Milost za lugjeto koi veruvaat. 65. Allah od nebo spushta voda pa, so nea ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za lugjeto koi slushaat. 66. I vo dobitokot vie, navistina, imate ibret. Ve napojuvame so ona shto e vo stomakot negov, so mleko chisto, megju krv i ogrizina vo trbushinata, prijatno za onie koi go pijat. 67. A od plodovite na urmata i lozjeto vie zemate napivka i hrana prijatna. Vo toa, navistina, ima znamenie za lugjeto koi sfakjaat. 68. I Gospodarot tvoj i dade vdahnovenie na pchelata: ½Pravi kukja po ridovite, i po steblata i po ona shto go pravat lugjeto; 69. potoa: ½Jadi od sekakov plod, a potoa odi po patishtata na Gospodarot tvoj, poslushno! Od vnatreshnosta nivna izleguva napivka so razlichni boi, vo koja ima lek za lugjeto. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za lugjeto koi razmisluvaat.

SURA 16. EN-NAHL

176

70. Allah ve sozdade a potoa kje vi gi zeme dushite. Nekoi od vas kje dozhiveat starost dlaboka, taka shto ne kje znaat nishto od ona shto go znaeja. Allah, navistina, e Znalec i Kadar! 71. Vo 'rskot Allah im dade prednost edninadrugi. No, onie na koi im e dadena prednost ne im davaat od 'rskot svoj na onie koi se vo nivna sopstvenost. A ednakvi se i ednite i drugite. E, pa blagodatot li Allahov onie ne go priznavaat? 72. Od vas Allah sozdade zheni, a od zhenite vashi sinovi i vnuci, i On ve snabdi so hrana dobra. E, pa, zoshto vo nevistinata veruvaat, a blagodatot Allahov ne go priznavaat?! 73. I obozhavaat drug osven Allah koj ne mozhe da im dade nikakov 'rsk ni od nebesata ni od Zemjata, i koishto nishto ne mozhat. 74. Pa, ne donesuvaat za Allah primeri. Allah, navistina, znae a vie ne znaete. 75. Allah donese primer so rob vo nechija sopstvenost koj ne e kadar za nishto i onoj komu mu davame od Nashiot 'rsk dobar, pa od nego deli i javno i tajno. Ednakvi li se? Blagodarnosta mu pripagja na Allah! No, mnozinstvoto od niv ne znaat! 76. I Allah donese primer za dva choveka. Eden od niv nem, koj ne e kadar nishto da napravi, i na tovar e na sopstvenikot negov, i kade bilo da go nasochi, ne donesuva nishto dobro. Ednakov li e ovoj so onoj koj povikuva kon pravednosta, a koj e po patot vistinski? 77. Tajnata na nebesata i na Zemjata e - Allahova! A shto se odnesuva do propasta na svetot? Pa, taa e kako trepka na okoto ili, pak, e pobrza. Allah, navistina, e Kadar za se! 78. Allah ve vadi od utrobite na majkite vashi, neznaejkji nishto, pa vi opredeli i sluh, i vid i srca za da bidete blagodarni! 79. Ne gi gledaat li pticite potchineti vo letot na nebo? Koj mozhe da gi dopre osven Allah? Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za lugjeto koi veruvaat. 80. Allah vi odredi vo domovite vashi smirna, a od kozhite na dobitokot pokrivki koi lesno gi nosite na denot koga patuvate i na denot koga se utaboruvate, a od volnata nivna, od krznoto nivno i vlaknata nivni prostirki za uzhivanje do eden rok opredelen. 81. I od ona shto Allah go sozdade za vas. On opredeli senki, a od brdata za vas opredeli zasolnishta. I za vas opredeli shtitovi koi ve shtitat od

SURA 16. EN-NAHL

177

goreshtina, i shtitovi koi ve shtitat od nesrekjata vasha. Ete, taka Allah go nadopolnuva blagodatot Negov kon vas za da bidete poslushni! 82. Pa, ako gi svrtat plekjite... ta, ti samo izvestuvash jasno: 83. go znaat blagodatot Allahov, a potoa ne go priznavaat. A mnozinstvoto od niv se nevernici! 84. I Denot vo koj od sekoja zaednica kje ozhivime po eden svedok; potoa, na onie koi ne veruvaa ne kje im se dade zbor, a nitu, pak, da se opravduvaat. 85. I koga onie koi pravea zulum kje ja vidat kaznata... ta, kaznata ne kje im se olesni, i ne kje im se dade rok! 86. I koga kje gi vidish onie koi na Allah mu gi zdruzhuvaa, bozhestvata nivni kje rechat: ½Gospodare nash, onie se bozhestva nashi na koi nie, osven Allah, se povikuvavme. A bozhestvata nivni kje im dofrlat: ½Vie ste, sekako, lashkovci! 87. I onie togash na Allah kje Mu se oddadat. I kje se oddalechi od niv ona shto go izmisluvaa. 88. Na onie koi ne veruvaa i koi odvrakjaa od Allahoviot pat Nie kje im ja zgolemime kaznata so ushte edna kazna zatoa shto seeja bezredie. 89. I Denot vo koj od sekoja zaednica Nie kje ozhivime po eden svedok megju niv koj kje svedochi protiv niv! I kje dademe, isto taka, ti da bidesh svedok protiv niv. I ti objavivme Kniga kako Objasnuvanje za se, i Patokaz, i Milost, i radosnica za Polsushnite! 90. Allah, navistina, nareduva i pravednost, i dobrodetelstvo, i da im se dava na blizhnite, i da se zabranuva zlo, i sramno delo i nasilstvo. Allah ve sovetuva za da se prisetite! 91. I pridrzhuvaj se vrz vetuvanjeto kon Allah koga skluchivte dogovor, i ne izneveruvajte gi vetuvanjata koga gi utvrdivte i koga Allaha za zashtitnik go zedovte. Allah, navistina, go znae ona shto go rabotite! 92. I ne bidete kako onaa koja kje go rasprede predivoto svoe, po nejzinoto cvrsto predivo, zemajkji gi vetuvanjata vashi za izmama megju vas, samo zatoa da bide zaednica koja kje bide pobrojna od druga zaednica. Allah vo toa samo ve iskushuva za da vi objasni, sekako, na Denot suden za ona za shto, tokmu, stanavte delenici! 93. Allah da sakashe, sigurno, kje ve napraveshe edna zaednica, no Allah skrshnuva vo zabluda kogo saka i upatuva kogo saka. Da, vie kje bidete prashani za ona shto go rabotevte!

SURA 16. EN-NAHL

178

94. I ne sluzhete se so vetuvanjata vashi za da se lazhete ednisodrugi, pa da slizne nogata od nejzinata utvrda, i da ja vkusete kaznata, bidejkji odvrakjate od Allahoviot pat. Za vas ima kazna golema! 95. I ne zamenuvajte go dogovorot so Allah za neshto shto malku vredi. Kaj Allah, navistina, e najgolemoto dobro za vas samo da znaete! 96. Ona shto e vo vas e - privremeno, a ona shto e kaj Allah e - za navek. Nie kje gi nagradime onie koi bea trpelivi so nagrada ushte poubava od ona shto go rabotea. 97. Koj kje napravi dobro delo, bilo da e mashko ili zhensko, e vernik, i Nie kje mu dademe, sigurno, dobar zhivot, i kje gi nagradime, sigurno, so nagrada ushte poubava od ona shto go rabotea. 98. A koga kje chitash Kur'an, pobaraj da se priklonish kon Allah od Shejtanot prokolnat. 99. Toj, navistina, nema vlast vrz onie koi veruvaat i koi se potpiraat vrz Gospodarot svoj. 100. Vlasta negova, sekako, e vrz onie koi gi vrtat plekjite kon Allah i koi zdruzhenici Mu pripishuvaat. 101. I koga Nie eden ajet kje zamenime so drug... pa, Allah najdobro znae za ona shto se objavuva! Zboruvaat: ½Ti si, navistina, lashko! ½No, mnozinstvoto megju niv ne znaat! 102. Kazhi: ½Go objavi Duhot svet, od Gospodarot tvoj, so vistina za da gi zacvrsti onie koi veruvaat, kako Patokaz i Radosnica za Poslushnite! 103. I Nie go znaeme, sekako, ona shto go zboruvaat: ½Nego go pouchuva nekoj chovek. Jazikot na koj onie go svrtuvaat e stranski, a ova e jasen arapski jazik. 104. Onie koi ne veruvaat vo znamenijata Allahovi, Allah, navistina, ne kje gi upati. I za niv ima kazna bolna! 105. Laga izmisluvaat onie koi, navistina, ne veruvaat vo znamenijata Allahovi. Onie se, tokmu, lashkovci! 106. Onoj koj ne veruva vo Allah po negovoto veruvanje, osven ako e prisilen, a srceto mu e smireno so veruvanje, kje ja predizvika lutinata Allahova. A za onie koi, isto taka, kje gi ispolnat gradite so neverstvo ima kazna golema. 107. Ete, toa e, sekako, zaradi shto go posakuvaat zhivotot na ovoj svet povekje od Ahiret. I Allah, navistina, ne kje go upati narodot nevernichki.

SURA 16. EN-NAHL

179

108. Toa se onie chii srca, i chij sluh i chij vid Allah gi zapechati. Ovie, tokmu, se zanemareni! 109. Na Ahiret, bez somnenie, kje bidat porazenite! 110. Na onie koi se iselija, po machenjeto, a potoa se borea i bea trpelivi... ta, Gospodarot tvoj, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 111. Kje nastapi Denot vo koj sekoja dusha kje se grizhi za sebe... I sekoja dusha kje si go ispolni ona shto go napravila. I nim ne kje im se napravi zulum. 112. Allah iznese primer za gradot, bezbeden i miren. Od sekoja strana mu doagjashe 'rsk vo izobilstvo. I, ete, zhitelite ne gi priznavaa blagodatite Allahovi, pa Allah opredeli da vkusi i glad i strav, tokmu, zaradi ona shto go rabotea, 113. i im dojde pejgamber, eden od niv, pa go smetaa za lashko ... ta, gi obzede kazna. Onie, tokmu, se zulumkjari! 114. Pa, jadete od 'rskot shto vi go dade Allah, ona shto e halal i dobro. I ako samo Allaha go obozhavate, zablagodaruvajte se na Allahovite blagodati! 115. On, navistina, vi zabrani i mrsha, i krv, i svinsko meso, i ona shto e zaklano vo drugo a ne vo imeto Allahovo, osven ako e nekoj prisilen, nesakajkji, samo kolku da prezhivee... Ta, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 116. I ne zboruvajte go ona shto e, inaku, svojstveno na jazicite vashi i laga: ½Ova e halal, a ova e haram! Za da izmisluvate za Allah laga. Onie koi, navistina, za Allah izmisluvaat laga ne kje uspeat! 117. Samo malku uzhivanje; za niv ima kazna bolna! 118. Na Evreite im go zabranivme ona shto ti go kazhuvavme porano. I zulum ne im napravivme, tuku samite zulum si napravija! 119. Za onie koi napravija zlo, neznaejkji, Gospodarot tvoj, navistina, potoa im prosti. I se popravija. Potoa Gospodarot tvoj, navistina, beshe Prostuvach i Somilosen kon niv! 120. Ibrahim, navistina, beshe kako eden chovek, ponizen na Allah i chist. Ne beshe megju mnoguboshcite, 121. zablagodaren na blagodatite Allahovi; i On go izbra i go upati po patot vistinski. 122. Na ovoj svet Nie mu dadovme dobro, a na Ahiret kje bide, navistina, megju dobrite!

SURA 16. EN-NAHL

180

123. Potoa Nie ti objavivme: ½Sledi ja chistata vera Ibrahimova. On ne beshe megju mnoguboshcite. 124. Sabota e opredelena za praznuvanje za onie koi se razedinuvaa za nea, navistina! Gospodarot tvoj kje im presudi, sekako, za Denot suden za ona za shto stanaa delenici! 125. Povikuvaj kon patot od Gospodarot tvoj, i so mudrost i so uka dobra. I raspravaj so niv na najdobar nachin! Gospodarot tvoj, sekako, najdobro go poznava onoj koj skrshnal od patot Negov. On najdobro gi znae upatenite! 126. A ako sakate da im se odmazdite - pa, odmazdete se onolku kolku vi e napraveno zlo. A ako se strpite toa, sekako, e najdobro za trpelivite! 127. Bidi trpeliv! Trpelivosta e samo pokraj Allah. I ne zhalosti se za niv. I neka ne te obzede tesnogradie zaradi ona shto go spletkarat! 128. Allah, navistina, e so onie koi se bogobojazlivi i so onie koi se dobrochiniteli!

Sura 17 El-Isra (Patuvanje nokje)
Objaveno vo Mekka 111 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Slaven neka bide Onoj koj robot Svoj nokje go prenese od Mesdjidul Haram do Mesdjidul Aksa, chija okolina Nie ja blagoslovivme za da mu pokazheme nekoi od znamenijata Nashi. On, navistina, e Slushach i Gledach! 2. I na Musa Nie Kniga mu dadovme i ja opredelivme da bide Patokaz za sinovite Izrailovi: ½Ne zemajte, osven Mene, drug zakrilnik! 3. Potomci od onie koi gi tovarivme so Nuh. On, navistina, beshe rob blagodaren! 4. I vo Knigata Nie na Sinovite Izrailovi im opredelivme: ½Vie kje predizvikate na zemjata bezredie vo dva navrata, sigurno! I prekumera, navisoko kje gledate! 5. Pa, koga dojde vetuvanjeto, ona prvoto, protiv vas, Nie isprativme robovi Nashi, silni i jaki, koi gi pregazija domovite. I vetuvanjeto beshe ostvareno. 6. Potoa Nie vi ja vrativme silata protiv niv i ve poddrzhavme i so imotot i so sinovite i broeno ve zgolemivme. 7. Ako napravite dobro, pravite dobro za sebesi, a ako, pak, napravite zlo, pravite za sebesi. A koga dojde vetuvanjeto drugo Nie gi isprativme za da se uzhalat licata vashi, i za da vlezat vo Hramot kako shto vlegoa prvpat, i celosno da go unishtat ona shto kje go zazemat. 8. Gospodarot vash, mozhebi, kje vi prosti. Ako vie pochnuvate i Nie pochnuvame. Djehennemskiot zatvor Nie go opredelivme za nevernicite!

181

SURA 17. EL-ISRA

182

9. Ovoj Kur'an, navistina, upatuva kon ona shto e najispravno, i na vernicite koi rabotat dobri dela im donesuva radosnica deka za niv, sekako, ima nagrada golema. 10. A za onie koi ne veruvaat... na Ahiret, navistina, Nie kje im podgotvivme kazna bolna. 11. I chovekot povikuva kon zlo kako shto povikuva i kon dobro. Chovekot e preterano brz! 12. I denot i nokjta Nie gi napravivme dve znamenija. Pa, znamenieto nokj go izbrishavme, i znamenieto den go napravivme ochigledno za da barate dobrina od Gospodarot vash, i za da go znaete brojot na godinite i smetanjeto. Pa, sekoja rabota Nie potenko ja objasnivme! 13. I za vratot na sekoj chovek Nie kje mu go obeseme deloto negovo, i na Denot suden, Knigata so koja kje se sretne, kje mu ja izvadime otvorena: 14. ½Chitaj ja Knigata tvoja; za tebe denes e dovolno toa shto kje polagash smetka. 15. Onoj koj odi po patot vistinski, odi po nego, navistina, za sebesi, a onoj koj skrshnuva vo zabluda, skrshnuva vo zabluda, navistina, protiv sebesi. I nikako ne kje go nosite bremeto na drugiot. I Nie ne kaznivme nieden narod dodeka ne mu isprativme pejgamber. 16. I Nie koga sakame go unishtuvame eden grad, i gi ostavame raskoshnicite negovi vo razvrat pa se ovistinuva zborot protiv niv i togash do temel go rushime toj grad. 17. I kolku pokolenija po Nuh Nie unishtivme! Dovolno e shto Gospodarot tvoj gi gleda, i shto e Gledach i Izvesten za grevovite na robovite Svoi. 18. Na onoj koj go posakuva ovoj svet Nie mu go davame ona shto go sakame, i na onoj komu sakame, potoa, kje mu odredime Djehennem vo koj kje bide przhen, potcenet i napushten! 19. A na onoj koj go posakuva Ahiret i koj tezhnee kon nego, koj e vernik... e, pa, na onakvite tezhneenjeto nivno e blagodarno! 20. Nie im davame na site, bilo na ovie bilo na onie, od podarocite na Gospodarot tvoj. A podarokot na Gospodarot tvoj ne e nevreden! 21. Pogledni kako Nie im davame prednost edninadrugi. A na Ahiret, sekako, se najgolemite stepeni i najgolemite prednosti! 22. I pokraj Allah drug bog ne oznachuvajte. Kje ostanete, togash, osudeni i otfrleni.

SURA 17. EL-ISRA

183

23. I Gospodarot tvoj opredeli: ½Samo Nego da go obozhavate, a na roditelite dobro da im pravite. Ako eden od niv ili dvajcata kaj tebe dozhiveat starost, ne kazhuvaj im ni 'uf ' Ne obrakjaj im se so visok glas i zboruvaj im zborovi blagorodni! 24. I pred niv spushti gi kriljata na potchinetosta i milosta, i rechi: ½Gospodare moj, smiluj im se onaka kako shto tie mi se smiluvaa koga bev malechok! 25. Gospodarot vash najdobro go znae ona shto e vo dushite vashi: ako bidete dobrochiniteli... ta, On, kon onie koi se kajat, navistina, e Prostuvach! 26. I daj mu go na blizhiniot pravoto negovo, i na siromashniot, i na patnikot i ne troshi bezmerno! 27. Rasipnicite, navistina, se brakja na Shejtanot, a Shejtanot Gospodarot negov, navistina, ne Go priznava. 28. I ako se svrtish od niv, barajkji ja milosta na Gospodarot tvoj za koja, tokmu, se nadevash, togash, progovori im uchtivo! 29. I ne drzhi ja rakata tvoja obesena za vratot a nitu rashirena tolku dolgo za da ne ostanesh, togash, prezren i ochaen. 30. Gospodarot tvoj, sekako, dava 'rsk komu saka, i On mu odreduva mera. On e Izvesten za robovite Svoi i Gledach e! 31. I ne ubivajte gi decata vashi, plashejkji se od siromashtija. Nie i niv i vas ve hranime. Ubivanjeto nivno, navistina, e grev golem! 32. I ne priblizhuvajte se kon blud. Toa, navistina, e razvrat i pat losh! 33. I ne ubivajte nikogo za kogo Allah zabrani, bespravno! A vo odnos na onoj koj e ubien, ni kriv ni dolzhen, na zashtitnikot negov mu dadovme vlast, no neka ne preteruva vo ubivanjeto. Toj, sekako, e potpomognat! 34. I ne priblizhuvajte se kon imotot na jetimot! I dodeka ne stane polnoleten, odnesuvajte se kon nego na najdobar nachin. Ispolnuvajte go dogovorot! Za dogovorot, navistina, ima odgovornost! 35. I koga merite, merete kako shto treba, merejkji na kantarite pravedno. Ete, toa e najdobar i najubav ishod! 36. I ne sledi go ona shto ne go znaesh. I sluhot, i vidot, i srceto kje bidat odgovorni, navistina! 37. I ne odi po zemjata gordelivo! Ti, navistina, zemjata ne kje ja probiesh, i ne kje gi nadvishish brdata! 38. Se ova e losho, kaj Gospodarot tvoj, nepozhelno.

SURA 17. EL-ISRA

184

39. Ete ti od mudrosta shto ti ja objavi Gospodarot tvoj. I ne pridruzhuvaj Mu na Allah drug bog, zashto kje bidesh frlen vo Djehennemot, ponizhen i otfrlen! 40. Vi podari li Gospodarot vash sinovi, a za Sebe gi zema melekite kako kjerki? Vie zboruvate, sekako, zborovi golemi! 41. Vo ovoj Kur'an, sekako, Nie postavivme red za da se prisetat, i toa samo im go zgolemuva oddalechuvanjeto. 42. Kazhi: ½Koga bi imalo pokraj Nego bogovi kako shto zboruvaat, togash, bi pobarale pat do Arshot! 43. Slaven e On i Vozvishen, nad ona shto go zboruvaat, so visina golema! 44. Nego go slavat i sedumte nebesa i Zemjata, i ona shto e megju niv. I nema nishto shto, so blagodarnost svoja, ne Go slavi, no vie ne go razbirate slavenjeto nivno! On, navistina, e Blag i Prostuvach! 45. I koga go chitash Kur'anot megju tebe i onie koi ne veruvaat vo Ahiret Nie postavivme zavesa nevidliva. 46. I vrz srcata nivni Nie stavivme prekrivachi za da ne go razberat, a vo ushite nivni tezhina. I koga kje go spomenesh Gospodarot tvoj vo Kur'anot, Edinstveniot, onie gi vrtat plekjite so odbojnost. 47. I Nie najdobro go znaeme ona shto onie go slushaat, tokmu, koga te prislushkuvaat, i koga shepotat, i koga zulumkjarite zboruvaat: ½Da, vie sledite samo eden chovek volshebnik! 48. Pogledni kako ti donesuvaa primeri! Onie skrshnaa vo zabluda... pa, ne mozhat da go najdat patot! 49. I zboruvaat: ½Koga kje staneme koski i prashina togash li kje bideme ozhiveani, odnovo sozdadeni? 50. Kazhi: ½I duri da bidete kamenja i zhelezo, 51. ili koe bilo drugo sushtestvo koe vi izgleda pregolemo. Kje rechat: ½Koj kje ne ozhivi? Kazhi: ½Onoj koj ve sozdade prvpat. Togash kon tebe kje gi svrtat glavite svoi, zboruvajkji: ½Koga kje bide toa? Kazhi: ½Kje bide, mozhebi, sosem blisku! 52. Denot vo koj On kje ve povika, pa kje Mu se odzviete, zablagodaruvajkji Mu se. Kje pomislite deka ostanavte samo malku vreme. 53. I kazhi im na robovite Moi da go zboruvaat ona shto e najdobro, zashto Shejtanot, navistina, see razdor megju niv. Shejtanot kon chovekot, sekako, e neprijatel otvoren!

SURA 17. EL-ISRA

185

54. Gospodarot tvoj ve poznava najdobro. Ako posaka On kje vi se smiluva, a ako, pak, On posaka kje ve kazni. I Nie ne te isprativme kaj niv kako zakrilnik! 55. Gospodarot tvoj najdobro go znae i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata. Od pejgamberite Nie edninadrugi gi odlikuvavme, i na Davud Zebur mu dadovme. 56. Kazhi: ½Povikuvajte gi onie koi gi zamisluvate za bogovi, a ne Nego, koi ne mozhat da ja otstranat nevoljata od vas, a ni da ja zamenat! 57. Onie koi gi povikuvaat baraat sredstvo kako da dojdat poblisku do Gospodarot svoj, i se nadevaat na milosta Negova, i se plashat od kaznata Negova. Kaznata od Gospodarot tvoj e podgotvena, navistina! 58. Nema nieden grad koj Nie ne kje go unishtime pred Denot suden ili da ne go kaznime so kazna zhestoka. Toa e zapishano vo Knigata! 59. I nishto ne mozhe da Ne sprechi da ispratime znamenija. Niv, osven toa, gi smetaa za lazhni i pokolenijata odamneshni. I na Semud Nie mu dadovme kamila ochigledna... pa i napravija zulum. Znamenijata gi isprakjame samo da zastrashime! 60. I koga ti rekovme: ½Da, Gospodarot tvoj gi opfakja lugjeto, a sonot koj ti go pokazhavme e samo iskushenie za lugjeto, a i stebloto prokolneto vo Kur'anot. I gi zastrashuvame, a golemoto nasilstvo nivno samo se zgolemuva! 61. I koga Nie im rekovme na melekite: ½Padnete mu na sedjde na Adem! Pa, site padnaa na sedjde, osven Iblisot, koj reche: ½Kje padnam li na sedjde na onoj kogo go sozdade od kal?! 62. I ushte reche: ½Smetash li na ovoj kogo go odlikuva nad mene? E, pa. ako me ostavish do Denot suden, potomstvoto negovo, osven mal broj, sekako, kje go sovladam! 63. Reche: ½Begaj! A i onie koi kje te sledat. Pa, Djehennemot, navistina, e kaznata vasha, kaznata potpolna! 64. I kolku mozhesh nateraj od niv so glasot tvoj. I nateraj go karavanot tvoj kon niv, i peshadijata tvoja... zdruzhi im se i vo imotot i so decata i veti im! Shejtanot im vetuva samo izmama! 65. Ne poseduvash mokj nad robovite Moi, navistina! Gospodarot tvoj e Dovolen Zakrilnik! 66. Gospodarot vash e Onoj koj, za vas, go tera brodot po more za da barate od dobrinata Negova. On kon vas, navistina, e Somilosen!

SURA 17. EL-ISRA

186

67. I koga kje ve pogodi nevolja vo more ischeznuvaa onie koi gi molevte, osven Nego. I shtom kje ve spasivme so pristignuvanjeto na kopno se protivevte. Chovekot, navistina, ne priznava! 68. Sigurni li ste deka On nema da ve gmechi vo zemjata? Ili da ne vi isprati pustinska bura? A potoa da ne si najdete zakrilnik! 69. Ili sigurni li ste deka povtorno nema da ve vrati vo moreto, pa da vi isprati bura koja kje ve udavi zatoa shto ne veruvavte? Potoa ne kje najdete nikogo koj kje bide protiv Nas. 70. I Nie vekje gi odlikuvavme sinovite Ademovi. I gi zgrizhivme i po more i po kopno, snabduvajkji gi so dobrata i davajkji im prednost nad mnogu od onie koi gi sozdadovme. 71. Denot vo koj kje gi povikame site lugje so nivniot vodach... Onie na koi kje im bide dadena knigata od desnata strana nivna kje ja chitaat knigata svoja i ne kje im se napravi nikakvo zlo ni kolku edno vlakno. 72. I koj kje bide vo vrska so ova nevid na ovoj svet kje bide nevid i na Ahiret, i koj najmnogu vo zabluda skrshnal. 73. I za malku da ne te odvratat od ona shto Nie ti go objavivme, za da frlash laga vrz Nas, so ona shto ne ti se objavi, pa da te prifatat za prijatel! 74. I Nie da ne te zajaknevme ti, samo za malku, kje im se prikloneshe, 75. a, ako toa go napraveshe, togash, Nie kje ti dadevme da iskusish udvoena kazna, i vo ovoj zhivot i vo onoj zhivot. Potoa protiv nas ne bi nashol poddrzhnik! 76. I samo shto ne te vozdignaa nad zemjata za da te isteraat od nea, navistina! A ako toa go napravea samo malku vreme po tebe kje ostanea. 77. Praksata kon pejgamberite koi Nie pred tebe gi isprativme beshe, sekako, takva. I vo praksata Nasha, sekako, ne kje najdesh izmena. 78. I namaz izvrshuvaj koga sonceto kje trgne od polovina na neboto pa do vecherniot samrak, i chitaj Kur'an na sabah namaz. Chitanjeto na Kur'anot na sabah namaz, navistina, e Svedoshtvo! 79. I bdej so namaz vo del od nokjta, i toa dobrovolno, mozhebi Gospodarot tvoj kje ti isprati blagoroden dostoen stepen. 80. I kazhi: ½Gospodare moj, napravi da vlezam niz vlezot na iskrenosta i da izlezam niz vlezot na iskrenosta. I daj mi od Tvoja strana i vlast i poddrzhnik!

SURA 17. EL-ISRA

187

81. I kazhi: ½Vistinata dojde, a lagata ischezna. Lagata, sekako, e nishtozhna! 82. I Nie od Kur'anot ti go objavuvame ona shto e Lechenie i Milost za vernicite. A na zulumkjarite samo im ja zgolemuva zagubata! 83. I koga blagodatot Nash kje padne na chovekot, se due i se vrti nastrana, a koga kje go dopre zlo nekakvo, se razocharuva. 84. Kazhi: ½Sekoj raboti onaka kako shto mu odgovara. Gospodarot vash, megjutoa, najdobro go znae onoj kogo On, tokmu, go upati po patot najupatuvachki! 85. I te prashuvaat za duhot. Kazhi: ½Duhot e edno od neshtata na Gospodarot moj i za nego dadeno vi e samo malku znaenje. 86. A ako posakavme Nie kje go zanemarevme sigurno ona shto ti go objavivme. I ti, vo vrska so toa, ne kje najdesh protiv nas zakrilnik, 87. osven milosta od Gospodarot tvoj. Dobrinata Negova kon tebe, navistina, e golema! 88. Kazhi: ½Koga bi se zbrale i djinovite i lugjeto da donesat neshto shto kje bide slichno na Kur'anot, ne kje mozhat da donesat nishto slichno nemu, pa bilo da se pomagaat ednisodrugi. 89. Vo ovoj Kur'an Nie vekje poredivme za lugjeto od sekoj primer. Pa, mnozinstvoto na lugjeto odbivaat, navistina, so toa shto ne veruvaat! 90. I zboruvaat: ½Nikogash nema da ti veruvame se dodeka ne napravish da prsne voda od zemjata, voda koja kje izvira, 91. ili: ½ako imash bavcha so urmi i so lozja pa da napravish da izbuvnat golemi reki od nea, 92. ili: ½ako ne go srushish neboto vrz nas - kako shto smetashe - vo parchinja, ili; ako ne ni gi dovedesh Allah i melekite za pomosh, 93. ili: ½ako nemash kukja so ukrasi - ili ako ne se izvishish na nebo - ushte: nema da ti veruvame i vo izvishuvanjeto tvoe se dodeka ne ni spushtish Kniga shto kje ja chitame. Kazhi: ½Slaven neka bide Gospodarot moj! Ne sum li jas samo chovek pejgamber!? 94. A ona shto lugjeto gi sprechuva - bidejkji im dojde Patokazot - e samo tvrdenjeto nivno: ½Dali Allah isprati chovek za pejgamber? 95. Kazhi: ½Koga melekite bi odele po zemjata mirno Nie, sekako, od nebo kje im ispratevme melek za pejgamber! 96. Kazhi: ½Allah e Dovolen Svedok megju mene i megju vas. On, navistina, e Izvesten za robovite Svoi i Gledach e!

SURA 17. EL-ISRA

188

97. Onoj kogo Allah kje go upati, upaten e, a onoj kogo On kje go skrshne vo zabluda... za nego ne kje najdesh, osven nego, zashtitnici. Nie kje gi zbereme na Denot suden: licata nivni kje bidat soboreni, kje bidat i slepi, i nemi, i gluvi. Pribezhishteto nivno e - Djehennemot! I sekojpat koga ognot Sair kje oslabne Nie kje go razgorime. 98. Ova, tokmu, e kaznata nivna, zashto tie, navistina, ne veruvaa vo znamenijata Nashi, i velea: ½Koga kje staneme koski i prashina, togash li kje bideme ozhiveani, odnovo sozdadeni? 99. Ne gledaat li deka Allah, sekako, e Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata, Koj e kadar da sozdade nim slichni, i da im opredeli rok vo kogo nema somnenie. Pa, zulumkjarite odbivaat, neveruvajkji! 100. Kazhi: ½I koga bi gi poseduvale riznicite na milosta od Gospodarot moj i duri togash bi ve opfatil strav da potroshite. Chovekot e golem skrzhavko! 101. I na Musa Nie vekje mu dadovme devet znamenija jasni. Pa, prashaj gi sinovite Izrailovi koga toj, tokmu, im dojde, i koga faraonot mu reche: ½Pri mislenje sum deka ti si, Musa, navistina, volshebnik! 102. Musa reche: ½Da, znaesh deka tie ochiglednosti gi objavi samo Gospodarot na nebesata i na Zemjata. I jas smetam, o faraone, deka si ti, navistina, izguben! 103. I togash faraonot posaka da gi istera od zemjata. Pa, Nie nego i onie koi bea so nego, zaedno, gi potopivme. 104. I po nego na sinovite Izrailovi Nie im rekovme: ½Naselete ja zemjata, a koga kje dojde vetuvanjeto za Ahiret, Nie kje ve dovedeme vo druzhini! 105. I Kur'anot Nie so vistina go objavivme. I On, tokmu, so vistina se objavuva. I tebe te isprativme samo kako radosnik i opomenuvach! 106. I Nie Kur'anot po delovi go objavuvame za da im go chitash na lugjeto poleka. I go objavuvame onaka kako shto go objavuvame. 107. Kazhi: ½Kje veruvate vo nego ili nema da veruvate, onie so dadenoto im znaenje pred nego - koga im se kazhuva - pagjaat na sedjde so licata svoi, 108. i zboruvaat: ½Slaven neka e On! Gospodarot nash! Vetuvanjeto na Gospodarot nash se ostvari! 109. I pagjaat so chelata svoi, plachejkji, i On im ja zgolemuva strahopochitta. 110. Kazhi: ½Povikuvajte 'Allah!' Ili povikuvajte 'Milostiv!' I po koe bilo ime kje Go povikuvate... pa, iminjata Negovi se najubavi! Pri namazot tvoj

SURA 17. EL-ISRA

189

ne izgovaraj na glas a nitu skrishno vo sebe, tuku najdi nachin megju toa! 111. I kazhi: ½Blagodarenie na Allah! Koj ne si prisvoi dete i Koj ne zema zdruzhenik vo vlasta i Koj nema potreba od poddrzhnik. I velichaj Go so velichieto!

Sura 18 El-Kehf (Peshtera)
Objaveno vo Mekka 110 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Blagodarenie na Allah koj na svojot rob mu objavi Kniga koja ne ja iskrivi, 2. tuku: vistinska za da opomene so kazna teshka od Nego i da gi zaraduva vernicite koi rabotat dobri dela deka za niv ima, navistina, nagrada ubava, 3. vo koja za navek kje ostanat, 4. i da gi opomene onie koi tvrdat deka Allah si prisvoi dete. 5. Onie za toa ne znaat, a ne znaat ni predcite nivni. E, samo kolku e krupen zborot shto izleguva od ustite nivni! Tie samo lagi zboruvaat! 6. Pa, zhalejkji, zarem da puknesh zaradi vpechatocite nivni ako ne veruvaat vo ovoj govor. 7. Se shto e na zemjata Nie, navistina, go sozdadovme da bide ukras nejzin za da probame koj od niv kje raboti najubavo! 8. I Nie, sekako, kje ja napravime gola pustina! 9. Ili smetash li deka zhitelite na peshterata i na Rekim bea od znamenijata Nashi najchudesni? 10. Koga mladite momchinja se zasolnija vo peshterata, togash rekoa: ½Gospodare nash, daj ni od milosta Tvoja i podgotvi ne so dobro odnesuvanje vo rabotata nasha! 11. I Nie gi zaspavme vo peshterata godini mnogu, 12. a potoa Nie gi probudivme za da doznaeme koja od dvete stranki podobro kje go broi vremeto, vo koe ostanaa.

190

SURA 18. EL-KEHF

191

13. I Nie vistinski ti go kazhuvame kazhuvanjeto za niv: tie bea mladi koi, navistina, veruvaa vo Gospodarot svoj i im go zgolemivme Patokazot, navistina! 14. I Nie gi zajaknavme srcata nivni koga se razbudija, pa rekoa: ½Gospodarot nash e Gospodarot na nebesata i na Zemjata. Drug bog osven Nego ne povikuvame. Vo sprotivno, sekako, nevistina kje zboruvame. 15. Eve, kakvi se lugjeto nashi! Prifatija drugi bogovi osven Nego. Zoshto, togash, za niv ne donesoa dokaz jasen? I koj e pogolem zulumkjar od onoj koj frla laga vrz Allah? 16. I shtom se oddalechivte od niv i od ona shto go obozhavaa osven Allah: ½Skrijte se vo peshterata. Gospodarot vash kje ve opsipa od milosta Svoja, i kje vi podgotvi od rabotata vasha korist nekakva. 17. I ti gledash koga sonceto izgreva kako se shiri na desnata strana od peshterata nivna, a koga zaogja pominuva na nivnata leva strana, dodeka se tie vo eden otvoren prostor vo sredinata nejzina. Ete, toa se od znamenijata Allahovi. Onoj shto Allah kje go upati... pa, upaten e, a onoj kogo On kje go skrshne vo zabluda... pa, za nego ne kje najdesh ni zashtitnik ni pokaznik. 18. I bi poveruval deka se budni, a onie spijat. I gi vrtime bilo na levata bilo na desnata strana, a kucheto nivno beshe gi pruzhilo prednite noze kon otvorot. I koga bi gi videl vo begstvo kje se dadeshe i strav kje te obzemeshe. 19. I ete, taka Nie gi probudivme za da se prashuvaat ednisodrugi. Govornik eden megju niv reche: ½Kolku ostanavte? Rekoa: ½Ostanavme eden den ili del od eden den. Rekoa: ½Gospodarot vash najdobro znae kolku ostanavte. Ispratete, togash, eden od vas so ovie srebrenarii vashi, pa gradot neka vidi koja e najchistata hrana i neka vi donese od 'rskot, neka se odnesuva uchtivo i neka nikogo ne izvesti za vas, 20. zashto, ako otkrijat za vas, navistina, kje ve kamenuvaat ili kje ve vratat vo verata nivna i togash, za navek, nema da uspeete. 21. I ete, taka Nie gi zapoznavme drugite za niv za da znaat deka vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistinsko i deka vo Chasot posleden nema somnenie, navistina! Togash koga za rabotata nivna raspravaa ednisodrugi, rekoa: ½Podignete nad niv edna zgrada. Gospodarot nivni najdobro gi znae. Onie koi preovladuvaa vo taa rabota nivna, rekoa: ½Da izgradime eden hram pred niv! 22. Kje rechat: ½Trojca se, kucheto nivno e chetvrtoto. Kje rechat: ½Petmina se, kucheto nivno e shestoto. Za nevidlivoto kje dofrluvaat. Kje

SURA 18. EL-KEHF

192

rechat: ½Sedmina se, kucheto nivno e osmoto... Kazhi: ½Gospodarot moj najdobro go znae brojot nivni. I samo malkumina go znaat. I raspravaj za niv samo prividno i ne baraj, vo vrska so niv, mislenje od nikogo! 23. I nikogash ne veli, vo vrska so nekoja rabota: ½Ova kje go napravam utre, 24. - samo: ½Inshallah, i koga kje zaboravish spomeni Go Gospodarot tvoj, i rechi: ½Gospodarot moj, mozhebi, kje me upati kon ona shto e poblisku od ovoj pokaz! 25. I ostanaa vo peshterata svoja trista godini i dodadoa devet godini. 26. Kazhi: ½Allah najdobro znae kolku tie ostanaa. Tajnata na nebesata i na Zemjata e - Allahova! E, kolku On gleda i kolku On slusha! Osven Nego tie nemaat zashtitnik i vo odlukata Negova nikoj ne uchestvuva. 27. I kazhuvaj go ona shto ti e objaveno od Knigata na Gospodarot tvoj. Nema nikoj shto mozhe da gi promeni Negovite zborovi. I ne kje najdesh drugo, osven Negovoto pribezhishte! 28. I strpi se zaedno so onie koi Go povikuvaat Gospodarot svoj i nautro i navecher, posakuvajkji Go liceto Negovo, i ne trgaj gi opulite tvoi od niv, posakuvajkji go ukrasot vo zhivotot na ovoj svet; i ne bidi poslushen kon onoj chie srce go potemnivme i koj ne Ne spomenuva, i koj ja sledi strasta svoja, a negovata postapka mu e prekumerna. 29. I kazhi: ½Vistinata e od Gospodarot tvoj... pa, koj saka neka veruva pa, koj saka neka ne veruva. Za zulumkjarite Nie, navistina, podgotvivme ogan chij chad kje gi opfati site. A ako, pak, pobaraat pomosh kje im se dade pomosh so voda kako rastopena ruda shto gi przhi licata. E, samo kolku losha napivka e taa! E, samo kolku losho smestuvanje e toa! 30. Onie koi, navistina, veruvaat i koi rabotat dobri dela... ta, Nie ne kje ja ponishtime nagradata na onoj koj pravi dobro delo! 31. Za niv ima bavchi edenski niz koi reki techat; kje bidat ukraseni so belezii od zlato i oblecheni so obleka zelena od tenka i debela svila i kje bidat na divani potpreni. E, samo kolku e ubava taa nagrada! E, samo kolku ubavo pribezhishte e toa! 32. I iznesi im go primerot na dvajcata: na edniot od niv Nie mu dadovme dve bavchi so lozja i gi zagradivme so urmi i megju niv Nie niva postavivme. 33. I dvete bavchi go davaa plodot svoj i vo nishto ne bea oshteteni, i megju niv Nie dadovme reka da teche.

SURA 18. EL-KEHF

193

34. I za nego imashe i drugi plodovi, pa mu reche na svojot drugar, razgovarajkji eden den: ½Pobogat sum od tebe i posilno e potomstvoto moe! 35. I vleze vo bavchata svoja. Megjutoa, napravi greshka, govorejkji: ½Mislam deka ova kje ostane za navek. 36. Ne mislam deka kje se ostvari Chasot. Ako bidam vraten kaj Gospodarot moj kje najdam podobro mesto vo zamena za ova. 37. I mu reche drugarot negov, razgovarajkji so nego: ½Ne veruvash li vo onoj koj te sozdade od zemja, potoa od seme, a potoa te sozdade kako chovek? 38. No, On, Allah, e Gospodarot moj. Na Gospodarot moj ne Mu zdruzhuvam nikogo. 39. Vo bavchata tvoja koga vleze da recheshe: ½Mashallah, nema druga mokj osven onaa kaj Allah, iako gledash deka jas imam pomalku imot od tebe, i deca! 40. Pa, Gospodarot moj, mozhebi, kje mi dade podobra bavcha od tvojata, pa kje isprati grad od nebo i kje stane samo lizgava povrshina, 41. ili nejzinata voda da potone pa nikogash da ne mozhesh da ja najdesh. 42. I propadna plodot nejzin, i togash pochna da gi krshi prstite zaradi ona shto go potroshi vo nea, i potpornicite od lozjeto se srushija. I reche: ½Teshko mene! Zoshto li mu pripishuvav na Allah zdruzhenik! 43. I toj nemashe druzhina koja kje mu pomogne, osven Allah. I ne beshe pobednik! 44. Zashtitata tuka e od Allah, Vistinata. On najdobro nagraduva i najdobro gi zavrshuva rabotite! 45. I iznesi im go primerot za zhivotot na ovoj svet: slichen e na voda koja Nie ja spushtame od nebo so koja se meshaat rastenijata na zemjata, pa kje stanat suvi i vetrot kje gi raznese. I Allah e Kadar za se! 46. Imotot i sinovite se ukras vo zhivotot na ovoj svet. Dobrite dela koi ostanuvaat, megjutoa, se podobri kaj Gospodarot tvoj: nagradata e podobra i nadezhta e podobra. 47. I na Denot vo koj Nie kje gi raznishame planinite zemjata kje ja vidish poramneta. I Nie kje gi zbereme bez da izzememe nekogo! 48. I kje bidat pretstaveni kaj Gospodarot tvoj vo redovi. Ni dojdovte, sekako, onaka kako shto ve sozdadovme prvpat. No, mislevte li deka Nie nikogash ne kje go ispolnime vetuvanjeto kon vas?

SURA 18. EL-KEHF

194

49. Kje bide postavena Kniga, a silnicite kje gi vidish preplasheni zaradi ona shto e vo nea, pa kje rechat: ½Teshko nam! Kakva e ovaa Kniga? Ni malo ni golemo vo nea ne e izzemeno, se e izbroeno. I kje go najdat podgotveno ona shto go rabotea. I Gospodarot tvoj zulum ne kje napravi nikomu. 50. I koga Nie im rekovme na melekite: ½Padnete mu na sedjde na Adem! Site padnaa na sedjde, osven Iblis. Toj beshe megju djinovite pa ja oskverni zapovedta od Gospodarot svoj. Kje gi zemate li, togash, nego i potomstvoto negovo za zashtitnici pokraj mene? Onie se vashi neprijateli. E, samo kolku e losha taa zamena za zulumkjarite! 51. Ne gi imav za svedoci pri sozdavanjeto na nebesata i na Zemjata i pri sozdavanjeto nivno, i ne gi zemav za pomosh skrshnatite vo zabluda! 52. I Denot vo koj On kje reche: ½Povikajte gi onie koi gi smetavte za zdruzhenici Moi. Pa, kje gi povikaat i ne kje im se odzvijat. Megju niv Nie odredivme mesto vo koe kje propadnat. 53. I silnicite kje go vidat ognot i togash kje sfatat deka kje padnat vo nego, i od nego ne kje mozhat da se izbavat. 54. I Nie vo ovoj Kur'an poredivme, sekako, primeri sekakvi za lugjeto. Chovekot od site sushtestva, megjutoa, najmnogu rasprava. 55. I koga im dojde Patokazot im zabranuvaat na lugjeto ne im zabranuvaa da veruvaat vo neshto, i da baraat proshka od Gospodarot svoj samo za da im se povtori praksata na odamneshnite ili da im dojde kaznata neposredno. 56. Pejgamberite Nie gi isprakjame samo kako radosnici i opomenuvachi. Onie koi ne veruvaat raspravaat za nevistinata za da ja otstranat vistinata so nea. A znamenijata i opomenite Moi gi ismevaat! 57. I koj e pogolem zulumkjar od onoj koj, koga kje se spomenat ajetite na Gospodarot negov, e ramnodushen kon niv, i koj zaborava ona shto go napravija racete negovi. Vrz srcata nivni Nie im stavivme zavesa za da ne go razberat Kur'anot, a vo ushite nivni tezhina. I ako gi povikash kon Patokazot, togash, za navek ne kje se upatat. 58. Gospodarot tvoj e Prostuvach i Posrednik na milosta. Koga bi go zemal predvid kaj niv ona shto go spechalija, kaznata vednash kje im dojde. No, za niv ima vreme opredeleno i, osven ova, ne kje najdat zasolnishte. 59. I tie gradovi Nie gi unishtivme, zatoa shto zulum pravea, i tochno vreme opredelivme za urivanjeto nivno.

SURA 18. EL-KEHF

195

60. I koga Musa mu reche na svoeto momche: ½Ne kje prestanam da odam se dodeka ne dojdam do edno mesto kadeshto se spojuvaat dve morinja ili, pak, kje pechasham dolgo vreme. 61. I bidejkji dojdoa do mestoto kadeshto se spojuvaat dve morinja, ja zaboravija ribata svoja koja slobodno si go zede svojot pravec kon moreto. 62. I bidejkji pominaa preku, Musa mu reche na momcheto: ½Daj ni ja hranata zashto vekje se umorivme od ova patuvanje nashe! 63. Reche: ½Ne vide li deka koga otsednavme kaj peshterata deka jas, navistina, zaboraviv na ribata. Samo Shejtanot me natera da zaboravam na nea: taa si trgna kon svojot pravec niz moreto, chudesno! 64. Musa reche: ½Ete, toa e ona, tokmu, kon shto tezhneeme. Pa, ete se vratija, sledejkji gi stapalkite svoi! 65. Pa, najdoa eden od robovite Nashi komu mu dadovme milost od Nas i kogo Nie go pouchivme so znaenje od Nas. 66. I Musa mu reche: ½Da te sledam li pa da me pouchish so onoj pokaz so koj si ti, tokmu, pouchen? 67. Reche: ½Ti, navistina, ne kje mozhesh da izdrzhish so mene! 68. Kako da se strpish za ona za shto ne si izvesten? 69. Reche: ½Kje me najdesh, inshallah, trpeliv i vo se poslushen kon tebe! 70. Mu reche na Musa: ½Pa, ako me sledish, togash, ne prashuvaj me za nishto se dodeka toa ne ti go objasnam! 71. I taka trgnaa tie dvajcata, i koga se kachija na chamecot, go izbushi chamecot. Reche: ½Go izbushi li za da se udavat sopstvenicite negovi? Napravi, sekako, krupna rabota! 72. Onoj reche: ½Neli ti rekov deka ti, navistina, ne kje mozhesh da izdrzhish so mene! 73. Musa reche: ½Ne zemaj go predvid ona shto go zaboraviv, i ne optovaruvaj me vo ovaa moja teshka rabota! 74. I pak trgnaa tie dvajcata, i koga sretnaa edno dete, go ubi deteto. Reche: ½Ubi li chisto chedo, koe nikogo ne ubilo? Napravi, sekako, golem prestap. 75. Reche: ½Neli ti rekov deka ti, navistina, ne mozhesh da izdrzhish so mene? 76. Reche: ½Ako te prasham ushte za neshto po ova, togash, ne pridruzhuvaj me. Ete, taka, shto se odnesuva do mene, ti se opravdav!

SURA 18. EL-KEHF

196

77. I pak trgnaa dvajcata. I koga stignaa do zhitelite na edno selo, pobaraa da gi nahranat, no ovie odbija da gi ugostat, i taka, naidoa na eden dzid koj samo shto ne beshe se urnal, pa go ipsravi. Musa reche: ½Da posakashe, sekako, kje beshe nagraden za ova! 78. Reche: ½Ova e oddeluvanjeto, vsushnost, megju mene i megju tebe. Kje ti go otkrijam znaenjeto za ona za shto, tokmu, ne mozhesh da se strpish! 79. Shto se odnesuva do chamecot, toj beshe vo sopstvenost na siromashni koi rabotat na moreto. Posakav da go oshtetam, bidejkji zad niv e eden vladar koj go pleni i prisvojuva sekoj chamec. 80. Shto se odnesuva do deteto, roditelite negovi se vernici, pa ne obzede strav da ne gi turne vo pakost i neverstvo, 81. pa posakavme Gospodarot nivni da im go zameni so podobro dete od nego, pochisto i pomilosno! 82. Shto se odnesuva do dzidot, pa toj e vo sopstvenost na dve jetimchinja od gradot. Pod nego se naogja blago za niv. Babo im beshe dobar. I ete, taka Gospodarot tvoj posaka tie deca da porasnat, da sjaknat i da si go izvadat blagoto svoe: toa e milost od Gospodarot tvoj. Se shto napraviv, ne napraviv po svoe. Ete, taka, toa e tolkuvanje za ona za shto ne mozhesh da se strpish! 83. I te prashuvaat za Zul Karnejn. Kazhi: ½Kje vi iznesam za nego edno sekjavanje. 84. Nie, navistina, mu dadovme edno znachajno mesto na zemjava. I mu dadovme pokaz kon sekoja stvar, 85. i toj, togash, trgna kon pokazot. 86. I koga stigna do mestoto kade shto zaogja sonceto, toj pomisli deka zaogja vo maten izvor, i tuka najde eden narod. Nie rekovme: ½O Zul Karnejn, ili kje go kaznish ovoj narod ili, pak, kje bidesh uchtiv kon nego! 87. Reche: ½Shto se odnesuva do onoj koj pravi zulum... pa, kje go kaznam, a potoa kje mu se vrati na Gospodarot svoj... i On kje go kazni so kazna nevidena. 88. Shto se odnesuva do onoj koj veruva i koj raboti dobro... pa, nemu mu pripagja nagrada najubava. So naredbata shto kje mu ja kazheme kje mu olesnime. 89. Potoa pak trgna po pokazot.

SURA 18. EL-KEHF

197

90. Koga stigna do mestoto, kade shto izgreva sonceto, naide na eden narod nad kogo izleguvashe sonceto. I Nie ne mu dadovme pokrivka da se shtiti od nego. 91. Ete, taka postapi so toj narod i Nie celosno ja znaevme postapkata pred nego. 92. Potoa pak trgna po pokazot. 93. Koga stigna do edno mesto megju dve brda naide, osven na niv i na eden narod koj, rechisi, ne razbirashe govor. 94. Rekoa: ½O Zul Karnejn, Jedjudj i Medjudj, navistina, se bezrednici na zemjava. Ako ti dademe nagrada, dali togash kje napravish ograda pomegju nas i pomegju niv? 95. Reche: ½Ona za shto sum osposoben od Gospodarot moj e podobro: poddrzhete me so mokj, i megju vas i megju niv kje podignam bedem. 96. Donesete mi zhelezni shipki. I shtom izramni dve strani, reche: ½Duvajte! I shtom go usviti, reche: ½Dajte da go preleam toa so rastopen bakar! 97. I povekje ne mozhea da pominat preku bedemot, i povekje ne mozhea da go probijat. 98. Reche: ½Ova e milost od Gospodarot moj. Pa, koga kje dojde vetuvanjeto na Gospodarot moj i On kje go sramni so zemjata, a vetuvanjeto na Gospodarot moj e vistinsko. 99. I na Denot toj Nie kje gi ostavime da se udiraat megju branovite, i kje duvneme vo surlata, pa Nie kje gi zbereme, site! 100. Na Denot toj, Nie kje im go obelodenime jasno Djehennemot na nevernicite, 101. na onie chii ochi bea pokrieni vo vrska so Opomenata i koi nishto ne mozhea da slushnat. 102. Smetaat li onie koi ne veruvaat vo toa da gi zemaat robovite Moi, osven Mene, za zashtitnici? Nie, navistina, Djehennemot go podgotvivme da bide prestojuvalishte za nevernicite! 103. Kazhi: ½Da ve izvestime li za onie chii dela se najshtetni 104. - onie chij trud e zaluden vo zhivotot na ovoj svet, a mislat deka, tokmu, dobro rabotat? 105. Toa se onie koi ne veruvaa vo ajetite na Gospodarot svoj, vo sredbata so Nego... pa, propadnaa delata nivni, a na Denot suden kon niv ne kje imame mera!

SURA 18. EL-KEHF

198

106. Ete, Djehennemot e nagradata nivna zatoa shto ne veruvaa, zatoa shto ajetite Moi i pejgamberite Moi za lazhni gi smetaa. 107. Za onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela ima, navistina, bavchi djennetski za zhivealishte, 108. vo niv za navek kje ostanat, i ne kje posakuvaat da gi promenat. 109. Kazhi: ½Koga moreto bi bilo mastilo za da se ispishat zborovite na Gospodarot moj, moreto kje se isushi pred da se isushat zborovite na Gospodarot moj, pa duri i da doneseme ushte edno more so mastilo, nemu slichno. 110. Kazhi: ½Jas sum, navistina, chovek slichen vam. Mi se objavuva deka vashiot Bog e eden Bog. Pa, onoj koj se nadeva vo sredbata so Gospodarot svoj, neka raboti dobro, i vo obozhavanjeto neka ne Mu zdruzhuva na Gospodarot svoj nikogo!

Sura 19 Merjem
Objaveno vo Mekka 98 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kaf, ha, ja, ajn, sad! 2. Spomen od milosta na Gospodarot tvoj za Zekerija, robot Negov: 3. koga go zamoli Gospodarot negov so skrishna molba. 4. Zekerija reche: ½Gospodare moj, koskive moi, navistina, oslabnaa, a kosava mi pobele. I nikogash ne ostanav, Gospodare moj, koga molba ti upativ, nesrekjen. 5. Jas, navistina, se plasham od naslednicite po mene, a zhena mi e nerotka, pa zatoa podari mi od Tebe zashtitnik, 6. koj kje me nasledi mene i semejstvoto Jakubovo, i odredi da bidesh, Gospodare moj, zadovolen so nego! 7. ½O Zekerija, Nie, navistina, kje te zaraduvame so dete chie ime e Jahja. So takvo ime porano Nie nikogo ne imenuvavme! 8. Reche: ½Gospodare moj, pa kako kje imam dete koga zhena mi e nerotka, a jas padnav vo starost dlaboka? 9. - Reche: ½Ete, taka ti e. Pak reche: ½Toa za Gospodarot tvoj e lesno. Te sozdadov porano koga ne beshe nishto. 10. Reche: ½Gospodare moj, daj mi znamenie nekakvo! Reche: ½Znamenie ti e toa shto ne kje im zboruvash na lugjeto tri vecheri, a kje bidesh zdrav! 11. Pa, se pojavi kaj narodot svoj, od mihrab i togash im objavi: ½Slavete Go, togash, nautro i prikvecherina!

199

SURA 19. MERJEM

200

12. ½O Jahja, prifati ja Knigata silno - i Nie mu dadovme mudrost dodeka beshe dete, 13. i nezhnost, isto taka, od Nas, i chistota; beshe bogobojazliv, 14. uchtiv kon roditelite svoi, a ne drzok i neposlushen. 15. I neka e selam na nego, i na denot vo koj e roden, i na denot vo koj kje umre, i na denot vo koj kje bide ozhivean! 16. I spomeni ja Merjem vo Knigata koga taa se oddalechi od semejstvoto svoe na edno mesto kon istok. 17. I postavi, togash, zavesa megju niv i megju nea i Nie go isprativme Nashiot Djibril i i se pretstavi kako chovek, ednakvo! 18. Reche: ½Jas se sklonuvam od tebe kon Milostiviot ako si bogobojazliv. 19. Toj reche: ½Jas sum, navistina, pratenik od Gospodarot tvoj. Da, kje ti podaram chisto dete. 20. Taa reche: ½I kako kje imam dete koga ne me dopre nieden chovek, a jas ne sum nechesna? 21. Toj reche: ½Ete, taka ti e. Gospodarot tvoj reche: 'Toa e lesno za Gospodarot tvoj. Kje opredelam toa dete da bide znamenie za lugjeto i milost od Nasha strana. Taa rabota vekje e reshena.' 22. I togash taa ostana bremena i se oddalechi vo edno mesto dalechno. 23. I porodilnite bolki ja prisilija da dojde do edno steblo od urma, i reche: ½Teshko mene! Zoshto ne si umrev pred ova i za sekojpat da bidam zaboravena? 24. I ja povika glas pod nea: ½Ne zhalosti se, Gospodarot tvoj, odredi pod tebe da poteche izvor, 25. i stresi od urminata granka, kje popagjaat vrz tebe svezhi urmi. 26. Pa, jadi, pij i bidi radosna! Ako zdogledash nekogo, kazhi: ½Da, jas vetiv da postam za Milostiviot, i deneska so nikogo nema da razgovaram! 27. Potoa taa dojde kaj narodot svoj, nosejkji go deteto. I rekoa: ½O Merjem, ti napravi neshto, sekako, nevideno! 28. O sestro Harunova, tvojot babo ne beshe losh, a i majkata tvoja ne beshe nechesna! 29. I taa dade isharet kon nego. Onie rekoa: ½Kako kje zboruvame so dete koe e v kroshna. 30. Reche: ½Jas sum, navistina, rob Allahov; mi dade Kniga i me odredi za pejgamber!

SURA 19. MERJEM

201

31. I napravi da bidam blagosloven i kade bilo da sum, i mi ostavi vo vasiet i namaz i zekat se dodeka sum zhiv, 32. da bidam uchtiv kon roditelite moi, i da ne bidam drzok i strog. 33. Neka e selam na mene i na denot vo koj sum roden, na denot koga kje umram i na denot vo koj kje bidam ozhivean. 34. Ete, toa e Isa sinot na Merjem, Zborot na vistinata, vrz kogo onie laga frlaat. 35. Na Allah ne mu dolikuva da ima dete. Vozvishen e On! Koga kje reshi za neshto samo kje reche: ½Bidi! - i toa, tokmu, kje bide! 36. Allah, navistina, e Gospodarot moj i Gospodarot vash! Pa, obozhavajte Go! Ova e patot vistinski! 37. I megju sebe tie, togash, se podelija vo delenici. Teshko na onie koi ne veruvaat vo svedochenjeto na Denot golem! 38. E, kako dobro kje slushnat i kako dobro kje vidat na Denot koga kje ni dojdat! No, zulumkjarite denes se vo zabluda ochigledna! 39. Potseti gi na Denot na hasretot koga rabotata kje bide reshena. Onie se vo zabluda, ne veruvaat. 40. Nie, navistina, kje ja nasledime zemjata i ona shto e na nea, i Nam kje ni se vratat. 41. I spomeni go Ibrahima vo Knigata. Toj beshe, navistina, iskren pejgamber. 42. Koga mu reche na babo mu: ½O babo, zoshto go obozhavash ona shto ne slusha, shto ne gleda, ona shto ne ti treba za nishto. 43. O babo, mene, navistina, mi dojde znaenje koe tebe ne ti dojde. Pa, sledi me, kje te upatam po patot vistinski! 44. O babo, ne obozhavaj go Shejtanot. Shejtanot, navistina, e neposlushen kon Milostiviot! 45. O babo, jas, navistina, se plasham da ne te pogodi kaznata od Milostiviot, pa da stanesh zashtitnik na Shejtanot. 46. Babo mu reche: ½O Ibrahim, posakuvash li da gi zanemarish bozhestvata moi? Ako ne pristanesh kje te kamenuvam, sigurno! Oddalechi se od mene za dolgo vreme! 47. Ibrahim reche: ½Neka e selam so tebe. Kje pobaram proshka za tebe od Gospodarot moj. On postojano e dobar kon mene, navistina!

SURA 19. MERJEM

202

48. Ve ostavam vas i onie koi gi povikuvate, osven Allah. Go povikuvam Gospodarot moj. Jas, mozhebi, so molbata kon Gospodarot moj nema da bidam nesrekjen. 49. I bidejkji se oddalechi od niv i od ona shto go obozhavaa, osven Allah, Nie mu gi podarivme sinovite Ishak i Jakub. I dvajcata Nie odredivme da bidat pejgamberi! 50. I nim, na dvajcata Nie im podarivme od milosta Nasha i odredivme za niv dvajcata vozvishen jazik na iskrenosta. 51. I spomeni go Musa vo Knigata. On, navistina, beshe chist; pratenik i pejgamber. 52. I Nie go povikavme od pravecot na Tur, od desnata strana, i go priblizhivme za da slushne. 53. I Nie mu go podarivme Haruna od milosta Nasha, bratot negov, za pejgamber. 54. I spomeni go Ismaila vo Knigata. On, navistina, beshe iskren vo vetuvanjeto; pratenik i pejgamber. 55. Mu nareduvashe na semejstvoto i namaz i zekat; Gospodarot negov so nego beshe zadovolen. 56. I spomeni go Idrisa vo Knigata. On beshe iskren pejgamber, navistina! 57. I Nie go izvishivme na visoko mesto! 58. Ete, toa se onie pejgamberi od potomcite Ademovi, vrz koi se razlea blagodatot Allahov; i od onie shto gi nosevme so Nuh, i od potomstvoto Ibrahimovo i Izrailovo, i od onie shto gi upativme i shto gi odlikuvavme... I koga im se kazhuvaat ajetite na Milostiviot, pagjaat na sedjde, plachejkji! 59. Po niv dojdoa pokolenija koi go ostavaa namazot i koi gi sledea strastite... pa, onie kje se sretnat so zloto: 60. osven onie koi se pokajaa i koi rabotea dobro. Ovie kje vlezat vo Djennetot i vo nishto ne kje im se nashteti, 61. vo bavchite edenski koi Milostiviot im gi veti na robovite Svoi, koi veruvaa vo nevidlivoto. Vetuvanjeto Negovo, navistina, kje se ostvari: 62. vo niv nema da slushaat prazni zborovi, tuku kje slushaat samo Selam a 'rsk kje ima za niv i nautro i navecher. 63. Ete, toa e Djennetot koj kje go nasledi od robovite Nashi onoj koj e bogobojazliv.

SURA 19. MERJEM

203

64. ½Vo nego vleguvame samo so naredbata od Gospodarot tvoj. Negovo e se ona shto e pred nas i ona shto e zad nas, i ona shto e megju niv. Gospodarot tvoj ne e zaboravenik! 65. Gospodarot na nebesata i na Zemjata i ona shto e megju niv. Ta, obozhavaj Go i, vo obozhavanjeto Nego, bidi istraen. Znaesh li za nekogo koj go ima imeto Negovo? 66. Chovekot veli: ½Kje bidam li, po smrtta, izvaden zhiv? 67. Ne se sekjava li chovekot deka Nie i porano go sozdadovme koga toj, tokmu, ne beshe nishto? 68. Pa, se kolnam vo Gospodarot tvoj deka Nie kje gi zbereme niv i shejtanite, sigurno, a potoa kje im go pretstavime Djehennemot okolu kogo na kolena kje klechat, 69. potoa Nie kje gi odvoime nastrana site druzhini koi bea najdrski kon Milostiviot. 70. Potoa, Nie, sekako, najdobro znaeme za onie od niv koi treba da bidat przheni. 71. Nema nikoj shto tamu nema da stigne: kaj Gospodarot tvoj odlukata za toa e donesena. 72. Potoa Nie kje gi odvoime onie koi bea bogobojazlivi, a zulumkjarite kje gi ostavime da klechat vo ognot. 73. I koga kje im se kazhuvaat ajetite Nashi jasni, onie koi ne veruvaa kje im se obratat na onie koi veruvaa: ½Koja od dvete druzhini ima podobra polozhba i poubava druzhina? 74. I kolku pokolenija pred niv Nie unishtivme, koi imaa poubav izgled i koi bea pobogati? 75. Kazhi: ½Koj e vo zabluda... pa, Milostiviot neka mu ja prodolzhi zabludata. I koga kje go zdogledaat vetenoto im, bilo da e toa kaznata, bilo propasta na svetot, kje uznaat, togash, koj ima polosha polozhba i poslaba vojska. 76. Allah na upatenite kje im go zgolemi Patokazot, a za delata dobri koi ostanuvaat, kaj Gospodarot tvoj, ima nagrada podobra i usluga podobra. 77. Go vide li onoj koj ne veruvashe vo ajetite Nashi, i koj zboruvashe: ½Kje mi bidat dadeni imot i deca, sigurno! 78. Mu se predochi li nevidlivoto? Ili, pak, go prifati li kaj Gospodarot dogovorot?

SURA 19. MERJEM

204

79. Ne, Nie kje go zapisheme ona shto go tvrdi i mnogu kje mu ja prodolzhime kaznata. 80. I Nie kje go nasledime ona shto go zboruvashe i kje ni dojde sam. 81. I prifatija, osven Allah, drug bog da im bide potkrepnik. 82. Ne, bozhestvata ne kje go priznavaat veruvanjeto svoe i kje se svrtat protiv niv! 83. Ne vide li kako Nie gi isprativme shejtanite protiv nevernicite za da gi navrakjaat postojano na svoe? 84. Ne brzaj, togash, protiv niv. Nie, navistina, im gi odbrojuvame denovite: 85. Denot vo koj Nie kje gi zbereme bogobojazlivite, kon Milostiviot, po poraka, 86. a silnicite Nie kje gi turneme kon Djehennemot, kako na poilo. 87. Kje poseduvaat posrednishtvo samo onie koi go prifatija Dogovorot na Milostiviot. 88. I zboruvaa: ½Milostiviot si prisvoi dete! 89. Da, vie dojdovte so zloglasna rabota. 90. Samo shto nebesata ne ispukaa, a Zemjata ne se rasparcha, a planinite ne se urnaa, 91. zatoa shto na Milostiviot dete Mu pripishuvaa. 92. A na Milostiviot ne Mu treba da zema dete. 93. Site onie koi se na nebesata i na Zemjata kje Mu dojdat na Milostiviot kako robovi. 94. On, sekako, gi poredi i tochno gi izbroi. 95. I sekoj od niv na Denot suden kje dojde poedinechno. 96. Za onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela Milostiviot, navistina, kje im podari ljubov. 97. Nie Kur'anot, navistina, go olesnivme so jazikot tvoj za da gi zaraduvash so nego bogobojazlivite i so nego da gi opomenesh sprotistavuvachite. 98. I kolku pokolenija pred niv Nie unishtivme? Znaesh li nekogo od niv? Ili, pak, im slushash li nekakov glas?

Sura 20 Ta-ha
Objaveno vo Mekka 135 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ta, ha! 2. I Nie Kur'anot ne ti go objavivme da bidesh nesrekjen, 3. tuku da bide Opomena za onoj koj se plashi; 4. Objava e od Onoj koj gi sozdade Zemjata i nebesata visoki, 5. i Milostiviot se utvrdi na Arshot. 6. I se shto e na nebesata i na Zemjata i ona shto e megju niv, i ona shto e pod izobilieto e - Allahovo! 7. I ako go podignesh glasot... ta, On, navistina, go znae i ona shto e tajno i ona shto e skrishno. 8. Allah! Nema drug bog osven Nego! Najubavite iminja se Negovi! 9. Pa, ti dojde li kazhuvanjeto za Musa? 10. Koga vide ogan, mu reche na semejstvoto negovo: ½Zastanete, jas, navistina, zdogledav ogan. Od ognot, mozhebi, kje vi donesam zharche ili, pak, pokraj ognot kje najdam Patokaz! 11. I bidejkji mu se priblizhi, beshe povikan: 12. ½Da, o Musa, jas sum Gospodarot tvoj. Sobuj gi nalanite tvoi, ti si, navistina, vo svetata dolina Tuva! 13. Jas te izbrav i, togash, slushni go ona shto ti se objavuva! 14. Jas sum, navistina, Allah! Nema drug bog osven Mene. Pa, obozhavaj Me, i namaz izvrshuvaj za sekjavanje na Mene!

205

SURA 20. TA-HA

206

15. Kje mu dojde Chasot na svetot, navistina! Samo shto go krijam. Za sekoj da bide nagraden za ona za shto se trudel. 16. Togash, neka ne te odvrakja od nego onoj koj ne veruva vo nego i koj ja sledi strasta pa da bidesh otfrlen! 17. I shto e toa, o Musa, vo tvojata desna raka? 18. Musa reche: ½Toa e mojot stap, vrz shto se potpiram i so shto lisjata za ovcite gi tresam, i za nekoi drugi raboti. 19. Allah reche: ½Frli go, o Musa! 20. I Musa go frli i, ete, zmija shto lazi! 21. Allah reche: ½Zemi ja i ne plashi se. Nie kje ja vratime vo ona shto beshe porano. 22. I vovlechi ja rakata tvoja vo pazuvite: kje ti se pojavi bela, bez koj bilo druga mana, 23. za Nie da ti gi pokazheme znamenijata Nashi golemi. 24. Odi kaj faraonot! Toj, navistina, padna vo pakost! 25. Musa reche: ½Gospodare moj, otvori mi gi gradive, 26. i olesni ja rabotava moja, 27. i odvrzi go jazolot od jazikot moj 28. za da go sfatat govorot moj! 29. Odredi mi pomoshnik od semejstvoto moe, 30. brat mi Harun! 31. Zacvrsti ja so nego mokjta moja, 32. i zdruzhi go vo rabotava moja 33. za da Te velichame mnogu, 34. i za da Te spomenuvame mnogu. 35. Ti, navistina, ne gledash! 36. Reche: ½Dadeno ti e ona shto go barashe, o Musa! 37. I vekje po vtor pat Nie te odlikuvavme, 38. koga i vdahnavme na majkata tvoja samo so ona shto se vdahnuva:ww 39. ½Stavi go Musa vo kovcheg i frli go vo branovite, a branovite kje go isfrlat na krajbrezhjeto, i kje go zeme neprijatelot moj i neprijatelot tvoj. I vrz tebe frliv ljubov od Mene i, sekako, da rastesh pod okoto Moe.

SURA 20. TA-HA

207

40. I koga sestrata tvoja pomina... pa, reche: ½Sakate li da ve upatam koj kje se grizhi za nego? I te vrativme kaj majka ti za da se smirat ochite nejzini i da ne se grizhi. I ti ubi chovek pa Nie te izbavivme od grizhata i te spasivme od spletkite. I so godini ostana megju zhitelite na Medjen a potoa dojde, o Musa, vo vreme opredeleno! 41. A Jas te odbrav za objavata Moja. 42. Odete, ti i brat ti, so znamenijata Moi, i postojano sekjavajte se na Mene! 43. Odete kaj faraonot, toj, navistina, padna vo pakost, 44. pa, zboruvajte mu so blagi zborovi, mozhebi, toj kje se opomeni ili kje se zaplashi. 45. Rekoa: ½Gospodare nash, Nie, navistina, se plashime da ne ni nanese zlo ili da ne ni napastvuva! 46. Reche: ½Ne plashete se! Jas sum, navistina, so vas: i slusham i gledam! 47. Odete, togash, kaj nego i rechete mu: ½Nie sme pejgamberi od Gospodarot tvoj, pa isprati gi so nas sinovite Izrailovi i ne kaznuvaj gi. Nie, sekako, ti dojdovme so znamenie od Gospodarot tvoj. I neka e selam vrz onoj koj go sledi Patokazot! 48. Da, nam ni e objaveno deka kje bide kaznet onoj koj lazhe i onoj koj gi vrti plekjite. 49. Faraonot reche: ½Pa, koj e Gospodarot vash, o Musa? 50. Musa reche: ½Gospodarot nash e Onoj koj na sekoe neshto mu dade sozdatelstvo a potoa go upati. 51. Faraonot reche: ½Pa, shto se sluchi so pokolenijata odamneshni? 52. Musa reche: ½Znaenjeto za niv e kaj Gospodarot moj, vo Knigava. Gospodarot moj ne skrshnuva vo zabluda i ne zaborava. 53. On vi ja odredi Zemjata za kroshna i po nea vi probiva patishta, i od nebo vi spushta voda, pa so pomosh nejzina, Nie vadime parovi na rastenija razlichni. 54. Jadete i pasete go dobitokot vash. Vo toa, navistina, ima znamenija za nadarenite so razbir. 55. Od zemja Nie ve sozdadovme i vo nea kje ve vratime i od nea povtorno kje ve izvadime. 56. I Nie vekje site dokazi na faraonot mu gi predochivme... koga, ete, gi smetashe za lazhni i gi otfrli.

SURA 20. TA-HA

208

57. Reche: ½Ni dojde li, o Musa, da ne isterash od zemjava nasha so volshebnishtvoto tvoe. 58. I Nie kje ti podgotvime volshebnishtvo, sosem sigurno, na ova slichno. Odredi megju nas i megju tebe sredba koja ni nie ni ti ne kje ja otkazheme, i na isto mesto. 59. Reche: ½Vreme za sredbata vasha neka bide denot na znameto, i lugjeto neka se zberat nautro! 60. I faraonot si zamina, gi sobra volshebnicite svoi i potoa, ete, pak se vrati. 61. Musa im reche: ½Teshko vam! Ne frlajte laga vrz Allah, zashto kje ve unishti so kaznata. Propadna onoj shto izmisluvashe lagi, sekako! 62. I onie, shepotejkji nechujno, preraspravaa ednisodrugi za rabotata svoja. 63. Rekoa: ½Ovie dvajca se volshebnici koi sakaat da ve isteraat, so volshebnishtvoto svoe, od zemjata vasha, i da vi go odzemat Patot vash primeren. 64. Pa, soberete gi itrinite vashi a potoa dojdete edenzadrug. Da, denes kje bide spasen onoj koj kje pobedi! 65. Rekoa: ½O Musa, ili ti kje frlish ili, pak, nie kje frlime prvi. 66. Reche: ½Ne, frlete vie! Ete, jazhinjata nivni i stapovite nivni, mu se prichini deka trgnaa od volshebnishtvoto svoe. 67. I Musa, togash, vo sebesi pochuvstvuva strav nekakov. 68. Nie rekovme: ½Ne plashi se, ti, navistina, kje pobedish! 69. I frli go ona shto e vo desnata raka tvoja: toa kje go goltne ona shto go napravija. Ona shto onie go napravija, navistina, e itrina volshebnikova. A volshebnikot ne kje uspee i kade bilo da se najde! 70. I volshebnicite padnaa so licata na zemja, velejkji: ½Nie veruvame vo Gospodarot i na Harun i na Musa! 71. Reche: ½Mu poveruvavte li pred da vi dozvolam? Toj, navistina, e pogolem od vas, koj ve pouchi vo volshebnishtvoto. Pa, sigurno kje vi gi isecham i racete vashi i nozete vashi, vkrsteni odzadi i kje ve raspnam po vetkite urmini i sigurno kje uznaete koj od nas e posilen i poistraen kaznuvach? 72. Rekoa: ½Nema da ti dademe prednost nad jasnotiite shto ni dojdoa i nad Onoj koj ne sozdade. Pa, reshi za ona za shto mozhesh da reshish. Ti reshavash samo za ona shto e, navistina, od zhivotot na ovoj svet.

SURA 20. TA-HA

209

73. ½Da, nie veruvame vo Gospodarot nash; da, kje ni gi prosti grevovite nashi i vo volshebnishtvoto vo koe ti ne prisili. Allah najdobro nagraduva i najdolgo kaznuva! 74. Da, na silnikot koj kje dojde kaj Allah kje mu pripadne Djehennemot; vo nego ne kje umira i ne kje zhivee. 75. A na vernicite koi kje dojdat kaj Allah, koi rabotea dobri dela... ta, kje im pripadnat stepeni visoki: 76. bavchi djennetski na Adn, megju koi reki techat i vo niv za navek kje ostanat. Ete, toa e nagrada za onoj koj e chist. 77. I Nie vekje mu vdahnavme na Musa: ½Otpatuvaj nokje so robovite Moi, a potoa pokazhi im go patot suv niz more, ne stravuvajkji deka kje te stignat i deka kje te potopat! 78. I faraonot gi sledeshe so vojskata svoja, no morskite branovi gi raznesoa. 79. I faraonot go skrshna vo zabluda narodot svoj i ne go upati po Patokazot. 80. O sinovi Izrailovi, Nie ve izbavivme, navistina, od neprijatelot vash i vi ja vetivme desnata strana od brdoto Tur, i vi spushtivme i mana i prepelica! 81. Jadete od dobrata so koi Nie ve snabdevme i vo toa ne bidete nasilnici za da ne ve obzede lutinata Moja. Onoj kogo kje go obzede lutinata Moja toj vekje se nurna vo bezdna. 82. Jas sum, navistina, Prostuvach za onoj koj kje se pokae, koj veruva i koj raboti dobro i koj, potoa, kje se upati. 83. ½I shto te natera da pobrzash, o Musa, pred narodot tvoj? 84. Reche: ½Onie, tokmu, se po tragite moi, a jas kon tebe pobrzav, o Gospodaru moj, da bidesh zadovolen! 85. Allah reche: ½Da, narodot tvoj Nie po tebe go stavivme vo iskushenie; go skrshna vo zabluda Samirija. 86. Pa Musa mu se vrati na narodot svoj, lut i gneven, i reche: ½O narode moj, neli Gopspodarot vash vi veti vetuvanje ubavo? Vi se odolgovlechi li dogovorot? Ili, pak, sakate da ja navlechete na vas lutinata na Gospodarot vash? I ete, taka vie go izneverivte vetuvanjeto kon mene. 87. Rekoa: ½Ne go izneverivme vetuvanjeto kon tebe po volja nasha, tuku bevme tovareni so tovari od nakitite na narodot; potoa toa go frlivme, a go frli, isto taka i Samirija.

SURA 20. TA-HA

210

88. Pa, im iznese tele otelotvoreno. Kako da rika. I togash rekoa: ½Ova e bogot vash i bogot na Musa; a toj vekje go zaboravi. 89. Ne gledaat li deka toa ne im vozvrakja ni zbor, i deka nema mokj da im shteti ili da im koristi? 90. Nim Harun, sekako, im zboruvashe i porano: ½O narode moj, so toa vie se probate. Gospodarot vash, navistina, e Milostiv! Pa, sledete me i bidete i poslushni na naredbata moja! 91. Rekoa: ½Nema da prestaneme da se pridrzhuvame za nego se dodeka ne ni se vrati Musa. 92. Musa reche: ½O Harun, shto te sprechi, koga gi vide kako skrshnaa vo zabluda? 93. Da ne me sledish i da zaboravish na naredbata moja. 94. Harun reche: ½O sinko na majka mi, ne tegni me za bradava i za kosava. Se plashev da ne rechesh napravi razdor megju sinovite Izrailovi i ne gi zema predvid zborovite moi. 95. Reche: ½Kakva vrska imash ti so toa, o Samarija?! 96. Ovoj reche: ½Jas go vidov ona shto tie ne go vidoa: zgrabiv neshto od tragite na pejgamberot, a potoa go frliv. I ete, taka vo dushava me pottikna neshto na zlo. 97. Musa reche: ½Begaj, ova li kje go tvrdish niz celiot zhivot tvoj, navistina! - 'Ne dopiraj me!' Te cheka i vetuvanjeto koe, navistina, ne kje go izbegnesh. I pogledni go ovoj tvoj bog komu mu se oddade. Kje go zapalime, sigurno! I pepelot niz moreto kje go frlime! 98. Vashiot bog, navistina, e Allah; nema drug bog osven Nego. Znaenjeto Negovo gi opfakja site neshta. 99. I ete, taka Nie ti gi kazhuvame kazhuvanjata za onie koi vekje pominaa. A od Nasha strana ti dadovme, sekako, Opomena. 100. Koj kje bide ramnodushen kon nego kje ponese na Denot suden teshko breme, navistina! 101. I za navek kje ostane vo taa teshkotija. E, samo kolku e losh za niv toj tovar na Denot suden! 102. Na Denot koga kje se duvne vo Surlata... na Denot toj, koga Nie kje gi zbereme silnicite, a tie podbeleni! 103. Kje si shepotat edninadrugi: ½Ostanavte samo deset dena. 104. Nie najdobro go znaeme ona shto go zboruvaat. I koga kje reche onoj, najpametniot od niv: ½Ostanavte samo eden den!

SURA 20. TA-HA

211

105. I te prashuvaat za brdata, pa, kazhi: ½Gospodarot moj kje gi zdrobi vo prashina, 106. a mestata vo koi bile kje gi ostavi pusti, 107. pa, po zemjata ne kje vidish ni krivina ni prechka. 108. Na Denot toj, kje go sledat onoj shto kje gi vika i za nego ne kje ima prechka. I glasovite kje zamolchat pred Milostiviot i samo shepot kje slushnesh. 109. Na Denot toj posreduvanjeto kje mu koristi samo na onoj komu kje mu dozvoli Milostiviot i so chij govor On kje bide zadovolen. 110. On go znae i ona shto e pred niv i ona shto e zad niv; onie so znaenjeto ne mozhat da Go opfatat. 111. A licata kje bidat potchineti pred Zhiviot i Postojaniot. Kje propadne, sigurno, onoj shto kje ponese zlo breme! 112. Onoj koj raboti dobri dela e - vernik, ne se plashi ni od shteta ni od nepravda. 113. I ete, taka Kur'anot Nie go objavivme na arapski jazik i vo nego gi poredivme vetuvanjata za da bidat bogobojazlivi ili opomenuvachki da vlijae vrz niv. 114. Pa, Allah e Vishen! Vladar vistinski! I ne brzaj so Kur'anot pred da ti se zavrshi vdahnovenieto negovo. I kazhi: ½Gospodare moj, zgolemi go znaenjeto moe! 115. I na Adem, sigurno, Nie mu preporachavme. Potoa toj zaboravi. I kaj nego ne najdovme reshitelnost. 116. I koga Nie im rekovme na melekite: ½Padnete mu na sedjde na Adem i, ete, padnaa na sedjde, osven Iblisot koj go otfrli toa. 117. Togash Nie rekovme: ½O Adem, ovoj, navistina, e neprijatel, tvoj i na zhenata tvoja. Pa, taka, nikako neka ne ve istera od Djennetot; kje se unesrekjite. 118. Da, vo Djennetot ne kje ostanesh ni gladen ni gol; 119. da, vo Djennetot ne kje ostanesh ni zheden ni ispoten. 120. Pa, Shejtanot, drdorejkji mu, reche: ½O Adem, da te nateram li da se priblizhish do stebloto na vechnosta i na vlasta koja ne ischeznuva? 121. I dvajcata probaa od nego, i zapochnaa, togash, da im se pokazhuvaat nivnite sramni mesta, i pochnaa da gi pokrivaat, frlajkji vrz niv lisja djennetski. I Adem ne go poslusha Gospodarot svoj pa skrshna od patot.

SURA 20. TA-HA

212

122. Potoa Gospodarot negov go izbra, mu prosti i go upati. 123. Reche: ½Sleguvajte od nego site! Edninadrugi kje bidete neprijateli. Kje vi doagja od mene Patokaz, sigurno! Pa, koj kje go sledi Patokazot moj ne kje skrshne vo zabluda i ne kje zazhali. 124. A koj kje bide ramnodushen kon opomenata moja za nego, navistina, ima bezizlezen zhivot, i na Denot suden Nie kje go privedeme slep. 125. Kje reche: ½Gospodare moj, zoshto me prevede slep, a jas gledav. 126. Allah kje reche: ½Ete, taka! Ti doagjaa ajetite Nashi pa zaboravashe na niv. I ete, taka denes kje bidesh zaboraven. 127. I ete, taka Nie kje gi kazneme onie koi preteruvaa... i koi ne veruvaa vo ajetite od Gospodarot negov. A kaznata na Ahiret, sigurno, e pozheshka i potrajna. 128. Ne se li upateni kon toa kolku pokolenija pred niv Nie unishtivme po chii domovi onie, tokmu, odat. Vo toa, navistina, ima znamenija za nadarenite so razbir! 129. I da ne prethodeshe zborot na Gospodarot tvoj, kaznata kje beshe neminovna i, ete go krajot opredelen! 130. Strpi se za ona shto go zboruvaat. I velichaj Go, zablagodaruvajkji se, Gospodarot tvoj, pred izgrejsonce i pred zajdisonce, i vo docnezhnite chasovi. I na krajot na denot, isto taka, za da bidesh zadovolen! 131. I ne frlaj go dolgo opulot tvoj kon ona shto Nie odredivme da bide toj zadovolen, od chii vidovi ima i cvekje za zhivotot na ovoj svet, za da gi isprobame vo toa. 'Rskot od Gospodarot tvoj e najdobar i najtraen! 132. I naredi mu na semejstvoto tvoe namaz! I istraj vo toa! Ne barame od tebe da se snabduvash. Nie, tokmu, te snabdevme. Za bogobojazlivite krajot e dobar. 133. I zboruvaat: ½Zoshto ne ni dojde ajet od Gospodarot negov? Ne im dojde li jasnotija za ona shto e vo stranicite odamneshni? 134. A Nie so kazna da gi unishtivme pred nego kje rechea: Gospodare nash, zoshto ne ni ispratish pejgamber? Kje gi sledevme ajetite Tvoi i pred da sme ponizheni i otfrleni! 135. Kazhi: ½Site chekaat. Pa chekajte i vie. Kje uznaete koi se Sledbenicite na patot vistinski i koi se upatenite!

Sura 21 El-Enbija (Pejgamberi)
Objaveno vo Mekka 112 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Za lugjeto se priblizhuva presmetkata nivna, a tie se bezgrizhni i ramnodushni kon nea. 2. Opomenata od Gospodarot nivni ne im dojde a da ne ja soslushaat i so nea da ne se izigruvaat. 3. Srcata nivni se rasfrlani; tajno si shepotat i si se doveruvaat onie koi zulum napravija: ½Neli ova e chovek vam slichen? Kje se poveduvate li za volshebnishtvoto a gledate deka toa e taka. 4. Reche: ½Gospodarot moj go znae govorot i na nebo i na Zemja. On e Slushach i Znalec! 5. No, ne! Samo velat: ½Toa se samo snishta nejasni; toa e samo laga. Toj e poet, pa ni dojde so znamenie kako shto bea doshle odamneshnite. 6. Gradot pred niv shto Nie go unishtivme ne veruvashe. Pa, kje veruvaat li tie? 7. I pred tebe Nie isprakjavme lugje na koi im objavivme. Pa, prashaj gi Sledbenicite na Opomenata ako vie, navistina, ne znaete. 8. I Nie ne gi napravivme tela, koi ne jadat hrana i koi bi bile vechni. 9. Potoa se ovistini vetuvanjeto; togash Nie gi izbegnavme onie koi sakavme, a rasipanite gi unishtivme. 10. Nie, sekako, ti objavivme Kniga vo koja ima opomena za vas. Nema li da se vrazumite? 11. I kolku gradovi Nie gi snemavme koi bea zulumkjari i po niv sozdadovme drugi lugje.

213

SURA 21. EL-ENBIJA

214

12. I bidejkji ja usetija strogosta Nasha vednash od gradot izbegaa. 13. Ne begajte, vratete se onamu kade shto zhiveevte udoben zhivot, i vo ognishtata vashi, bidejkji kje bidete odgovorni. 14. Rekoa: ½Teshko nam! Nie, navistina, bevme zulumkjari. 15. I toa nivno dovikuvanje ne prestanuvashe se dodeka Nie ne gi napravivme zhito pozhneano. 16. I Nie ne gi sozdadovme nebesata i Zemjata i ona shto e megju niv za da si igrame. 17. Koga bi posakale da se zabavuvame so toa Nie ne bi zele nishto od Nas, no toa Nie ne go pravime. 18. No, ne! Tuku Nie nevistinata ja potiskuvame so vistinata i, taka, nevistinata e sprechena i ischeznuva. Teshko vam za ona shto mu go pripishuvate na Allah! 19. I se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! A onie koi se vo blizinata Negova ne prestanuvaat vo ibadetot kon Nego i ne se zamorat. 20. I denonokjno Go velichat; lagi ne izmisluvaat. 21. Ili, zemaat li od zemjata bozhestva nekakvi shto kje mozhat da ozhivuvaat? 22. I koga bi imalo na nebesata i na Zemjata drugo bozhestvo osven Allah - bi propadnale, sigurno! Pa, neka bide slaven Allah, Gospodarot na Arshot, od ona shto Mu go pripishuvaat! 23. I ne kje bide prashan za ona shto go pravi, a tie kje bidat prashani. 24. Ili, pak, pokraj Allah onie zemaat bozhestvo? Kazhi: ½Donesete, togash, dokaz vash. Ovaa Opomena e za onoj shto e so mene i Opomena e za onoj shto e pred mene. No, mnozinstvoto od niv ne ja znaat vistinata: ete, ramnodushni se! 25. I Nie ne isprativme nieden pejgamber pred tebe a da ne mu objavivme deka nema drug bog osven Nego; pa, togash, samo Mene obozhavajte me! 26. I zboruvaa: ½Milostiviot si prisvoi dete. Slaven neka bide On! No, robovite se samo blagorodni, 27. koi ne preteknuvaat vo zboruvanjeto, tuku se odnesuvaat spored naredbata Negova, 28. On go znae i ona shto e pred niv i ona shto e po niv; tie kje posreduvaat samo za onoj so kogo e On zadovolen. Onie, bidejkji se plashat od Nego, se chuvstvitelni!

SURA 21. EL-ENBIJA

215

29. A onoj megju niv koj veli: ½Da, jas sum bog pokraj Nego - kje go kaznime so Djehennemot. I ete, taka Nie gi kaznuvame nevernicite. 30. Ne gledaat li onie koi ne veruvaat deka i nebesata i Zemjata bea, navistina, edna celina pa Nie ja razdvoivme. I se shto e zhivo Nie od voda go sozdadovme. Ne veruvaat li? 31. I po zemjata Nie podignavme planini bez taa da gi strese i sozdadovme patishta shiroki megju planinite, pateki, za da se upravuvaat po niv. 32. I Nie neboto go sozdadovme kako pokriv siguren. No, onie se ramnodushni kon znamenijata Nashi. 33. I On gi sozdade nokjta i denot, Sonceto i Mesechinata. I se vo vselenata plovi. 34. I Nie chovekot pred tebe ne go sozdadovme vechen. E, pa, ako ti umresh, vechni li kje bidat tie? 35. Sekoj chovek kje ja vkusi smrtta. Nie kje ve isprobame i so dobro i so zlo iskushenie. I nam kje ni se vratite! 36. I ako te vidat onie koi ne veruvaat, samo te ismevaat: ½Toj li e ovoj koj gi spomenuva bozhestvata vashi? Toa se, tokmu, onie koi ne veruvaat vo Opomenata na Milostiviot. 37. Chovekot e sozdaden nabrzina. Kje vi gi pokazham znamenijata Moi, pa ne barajte so Mene da brzate! 38. I velat: ½Shto e so vetuvanjeto ako ste iskreni? 39. Ili koga nevernicite bi znaele koga kje se ostvari, ognot ni od licata nivni ni od plekjite nivni ne bi mozhele da go otstranat a nitu, pak, bi im se pomognalo, 40. tuku bi im doshlo odnenadezh, vchudoneviduvajkji gi, i ne kje mozhat da go otstranat i togash ne kje bidat zdogledani. 41. Bea ismevani i pejgamberite pred tebe, sekako! Pa, kaj onie od niv koi se ismevaa im se ostvari ona za shto, tokmu, se ismevaa. 42. Kazhi: ½Koj kje ve shtiti denonokjno od Milostiviot? Tie se kon Opomenata na Gospodarot svoj ramnodushni! 43. Ili, pak, kje gi poddrzhish bozhestvata a ne Nas? Onie ne mozhat sebesi da si pomognat, a nitu pak od Nas da gi pridruzhuvaat. 44. No, za niv i predcite nivni Nie odredivme da uzhivaat se dodeka vremeto ne im se prodolzhi. Ne gledaat li deka Nie, navistina, ja stesnuvame zemjata od kraishtata nejzini? I onie li se pobednici?

SURA 21. EL-ENBIJA

216

45. Kazhi: ½Jas ve opomenuvam, navistina, so objavata. No, gluvite ne go slushaat povikot koga kje bidat opomenati. 46. I koga bi gi doprel samo eden zamav od kaznata na Gospodarot tvoj sigurno bi rekle: ½Teshko nam! Nie, navistina, bevme zulumkjari! 47. Na Denot suden Nie kje gi postavime merilata na pravdata i togash ne kje bide oshteten. I ako neshto bide sitno kolku edna golushka kje mu go dademe. Dosta e toa shto Nie kje presmetuvame. 48. Nie vekje i na Musa i na Harun im dadovme Razdeluvach na vistinata od nevistinata, i Svetlina i Opomena za bogobojazlivite, 49. koi se plashat od Gospodarot svoj vo tajnost i koi go predviduvaat Chasot opredelen. 50. A ovoj Kur'an e blagoslovena Opomena koja Nie ja objavivme. Zoshto, togash, go prenebregnuvate? 51. I na Ibrahim Nie mu go dadovme pokazot negov i porano. I Nie dobro go poznavavme. 52. Koga mu reche na babo mu i na narodot svoj: ½Kakvi se ovie konturi kon koi vie se oddavate? 53. Rekoa: ½Gi najdovme predcite nashi kako gi obozhavaat. 54. Reche: ½Vie i predcite vashi vekje skrshnavte vo zabluda ochigledna! 55. Rekoa: ½Ni dojde li so vistina ili, pak, si igrash? 56. Reche: ½No, ne! Gospodarot vash e Gospodarot na nebesata i na Zemjata; On niv, tokmu, gi sozdade. Jas sum vash svedok. 57. I se kolnam vo Allah deka, shtom kje se oddalechite, sigurno kje gi skrsham kipovite vashi. 58. Vsushnost, gi zdrobi vo parchinja, osven golemiot za da mu se obratat. 59. Rekoa: ½Koj go napravi ova so bozhestvata nashi? Toj, navistina, e zulumkjar! 60. Rekoa: ½Slushnavme za edno momche koe go spomenuvaat; go vikaat Ibrahim. 61. Rekoa: ½Dovedete go pred ochite na lugjeto za da posvedochat! 62. Rekoa: ½O Ibrahim, ti li go napravi ova so bozhestvata nashi? 63. Reche: ½Ne, toa go napravi najgolemiot od niv: ete, prashajte go! Ako zboruvaat? 64. Pa se prisobraa i rekoa: ½Vie ste, navistina, zulumkjari!

SURA 21. EL-ENBIJA

217

65. Potoa gi navednaa glavite svoi i rekoa: ½Znaesh li deka tie ne zboruvaat? 66. Reche: ½E pa, kje obozhavate li drugi bogovi osven Allah koi vo nishto ne mozhat da vi koristat i da vi nashtetat? 67. Teshko i vam i na onie koi gi obozhavate, osven Allah! Nema li da se vrazumite? 68. Rekoa: ½Zapalete go i pomognete gi bozhestvata vashi, ako sakate toa za niv da go napravite! 69. Nie na glas rekovme: ½O ogan, stani laden i spasonosen za Ibrahim! 70. I posakaa da mu stavat stapica, no Nie gi porazivme. 71. I Nie go spasivme nego i Luta na zemjata koja ja blagoslovivme za svetovite. 72. I Nie go podarivme Ishaka, a i Jakuba kako vnuk. I Nie odredivme dvajcata da bidat dobri. 73. I Nie gi odredivme da bidat vodachi koi kje upatuvaat po naredbata Nasha i im vdahnavme da rabotat dobrini, da izvrshuvaat namaz i da davaat zekat. Nas ne obozhavaa! 74. I na Lut Nie mu dadovme i mudrost i znaenje i go izbavivme od gradot vo koj bea prisutni loshi naviki. Zlodejci bea, navistina, sogragjanite negovi... rasipani! 75. I Nie go vovedovme vo milosta Nasha; beshe, navistina, megju dobrite lugje. 76. I na Nuh, koga porano povika, mu se odzvavme: Nie go izbavivme nego i semejstvoto negovo od nesrekjata golema; 77. i Nie go zashtitivme od lugjeto negovi koi gi smetaa za lazhni ajetite Nashi. Zlodejci bea, navistina, pa site zaedno gi potopivme. 78. I Davud i Sulejman koga sudea za posevot shto nokje go pasea ovci od nekoi lugje... Bevme svedoci za sudenjeto nivno. 79. I Nie togash odredivme Sulejman da pronikne vo toa. I na dvajcata im dadovme mudrost i znaenje. I Nie gi potchinivme i planinite i pticite, zaedno so Davud, da oddavaat slava; ete, toa go napravivme. 80. I Nie go nauchivme da pravi shtitovi za vas, da ve shtitat od neprijatelot vash. E pa, kje bidete li blagodarni? 81. I na Sulejman mu dojde silen vetar, koj duvashe po naredbata negova, po zemjata shto ja blagoslovivme... Nie postojano gi znaeme site neshta,

SURA 21. EL-ENBIJA

218

82. i shejtanite, isto taka, koi za nego dlabea i koi rabotea i drugi raboti osven toa; Nie postojano bdeevme vrz niv. 83. I Ejub koga go povika Gospodarot svoj: ½Mene, navistina, zlo me obzede, a Ti si megju milostivite Najmilostiviot! 84. Pa Nie mu se odzvavme i go otstranivme zloto shto beshe vrz nego; mu gi vrativme so milosta Nasha semejstvoto negovo i onie koi bea slichni na nego - se toa kako opomena za pobozhnite. 85. I Ismail i Idriz i Zul-Ki... site bea megju trpelivite. 86. I Nie gi vovedovme vo milosta Nasha... site bea dobri, navistina! 87. I Zunun koga zamina namurten... Pa, pomisli deka nema da go kaznime, no vo temnicite povika: ½Nema drug bog osven Tebe; slaven bidi Ti, jas sum, navistina, megju zulumkjarite! 88. I Nie mu se odzvavme i go izbavivme od teshkotijata. I ete, taka Nie gi izbavuvame vernicite! 89. I Zekerija, isto taka, koga go povika Gospodarot svoj: ½Gospodare moj, ne ostavaj me sam, Ti si, navistina, megju naslednicite Najdobriot! 90. I togash Nie mu se odzvavme i mu go podarivme Jahja, a zhena mu ja podobrivme. Da, tie brzaa vo dobrini i Ne povikuvaa i vo zhelba i vo strav; postojano ni bea potchineti. 91. I taa koja ja sochuva devstvenosta. I vo nea togash Nie vdahnavme od duhot, tvorot Nash, i odredivme da bide, taa i sinot nejzin, znamenie za svetovite. 92. Ovaa vasha zaednica, navistina, e edinstvena zaednica, a Jas sum, navistina, Gospodarot vash - ta, obozhavajte Me! 93. I tie megjusebno se razedinija vo naredbata nivna. Nam site kje ni se vratat. 94. Pa, koj raboti dobri dela a e vernik... kje mu se priznae trudot negov; toa Nie, navistina, go zabelezhavme. 95. Nedozvoleno e za zhitelite na gradot koi gi unishtivme da ne ni se vratat, navistina! 96. Koga kje se otvorat Jedjudj i Medjudj i koga site lugje niz strmnina kje se spushtaat... 97. i koga kje se priblizhi vetuvanjeto vistinsko i koga ochite na onie koi ne veruvaa kje im se skamenat: ½O teshko nam, bevme ramnodushni kon ova, bevme nevernici!

SURA 21. EL-ENBIJA

219

98. Vie i onie koi gi obozhavavte osven Allah, navistina, kje bidete gorivo djehennemsko; vo nego za navek kje prestojuvate. 99. A tie da se bogovi ne bi vlegle vo nego; i site vo nego za navek kje ostanat; 100. tie vo nego kje dishat teshko i nishto ne kje slushaat. 101. Na onie koi prethodea, navistina, Nie im dadovme od dobroto Nashe: onie od nego se oddalechija. 102. Vrevata negova ne kje ja slushnat; kje bidat vo ona kon shto im stremat dushite nivni, postojano! 103. Ne kje gi voznemiruva najgolemiot uzhas; kje se srekjavaat so melekite: ½Ova e Denot vash shto vi beshe veten! 104. Na Denot vo koj Nie kje gi svitkame nebesata kako shto se vitka hartija za pishuvanje. Kako shto pochnavme so prvoto sozdavanje isto taka toa i kje go vozobnovime. Vetuvanjeto e obvrska Nasha. Nie sme, tokmu, Izvrshitel na toa! 105. Nie vekje i vo Zebur zapishavme, po Tevrat, deka zemjata kje ja nasledat dobrite robovi Moi. 106. Vo ova ima, navistina, poraka za lugjeto koi se pobozhni. 107. I Nie te isprativme samo kako milost na svetovite! 108. Kazhi: ½Mi se objavuva deka vashiot Bog e eden Bog. Pa, kje bidete li, togash, Poslushni? 109. A ako, pak, gi svrtat plekjite, kazhi: ½Jas vekje ve opomenav za zloto, iako ne znam dali e blisku ili daleku ona shto vi e veteno. 110. On go znae, navistina, izgovorenoto na glas i On go znae, pri vas, skrienoto. 111. I jas ne znam: toa e mozhebi iskushenie za vas i uzhivanje do vreme odredeno. 112. Reche: ½Gospodare moj, presudi vistinski! Gospodarot nash, Milostiviot, e Onoj od kogo se bara pomosh protiv ona shto go opishuvate.

Sura 22 El-Hadjdj (Hadj)
Objaveno vo Medina 78 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O lugje, plashete se od Gospodarot vash! Potresot pri Chasot, navistina, e neshto golemo! 2. Den vo koj kje vidite kako sekoja doilka go zaborava ona shto go doela, a sekoja trudnica kako kje go pometne plodot nejzin; kje gi vidish lugjeto pijani a, vsushnost, ne se pijani. No, kaznata Allahova e zhestoka! 3. I ima lugje koi raspravaat za Allah beznajno i go sledat sekoj shejtan prokolnat; 4. da, za nego e propishano onoj koj kje go zeme za zashtitnik da go skrshne vo zabluda i da go upravi kon kaznata ognena. 5. O lugje, ako ste pri somnenie vo prozhivuvanjeto, pa Nie, ve sozdadovme od zemja, potoa od kapka seme, potoa od zasirena krv, potoa od parche meso, celosno i necelosno za da vi objasnime; i vo utrobite utvrduvame so posak Nash do rok opredelen; potoa ve vadime kako malechko za da stanete potoa mazhevstveni. Nekoi megju vas umiraat a nekoi, pak, vo dlaboka starost pagjaat, taka shto ona shto nekogash go znaeja sega ne go znaat. Zemjata ja gledash zamrena, pa koga kje spushtime na nea voda... ete, taa kje zazhivee, kje zabuja i kje za'rti rastenie od sekoj vid ubav. 6. Ete, toa go rekovme za da znaete deka Allah, sekako, e Vistina i deka On, navistina, gi ozhivuva mrtvite i deka On e Kadar za se! 7. Da, Chasot doagja; vo nego nema somnenie. Allah, navistina, kje gi ozhivi onie vo mezarite! 8. I ima lugje koi raspravaat za Allah beznajno, bez patokaz i bez Kniga svetla:

220

SURA 22. EL-HADJDJ

221

9. odat gordelivo za da skrshnat vo zabluda od Allahoviot pat. Na ovoj svet kje bidat ponizheni, a na idniot svet Nie kje odredime da ja vkusat kaznata ognena, 10. i toa zaradi ona shto go napravija od porano racete tvoi. Allah, navistina, ne e nepraveden kon robovite! 11. I ima lugje koi go obozhavaat Allaha, somnevajkji se; pa, ako im se sluchi dobro, se smiruvaat so toa, a ako im se sluchi, pak, iskushenie nekakvo, se oddalechuvaat: kje go izgubat i ovoj svet i Ahiret. Ete, toa, tokmu, e poraz ochigleden! 12. Gi povikuvaat pokraj Allah onie koi ne mozhat ni da im nashtetat ni da im koristat. Toa, tokmu, e skrshnuvanje vo zabluda dalechna! 13. Go povikuva onoj chija shteta e poblisku do korista negova. E, samo kolku losh zashtitnik e toj! E, samo kolku losh poddrzhnik e toj! 14. Onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela... Nie, navistina, kje gi vovedeme vo bavchite djennetski niz koi reki techat. Allah, navistina, raboti shto posakuva! 15. Onoj koj misli deka Allah nema da mu pomogne i na ovoj svet i na Ahiret neka rastegne jazhe do nebo, potoa neka go iskine, i neka razmisli dali iskinatinata kje go otstrani ona za shto toj, tokmu, negoduva. 16. I ete, taka Nie mu gi objavivme ajetite jasni i Allah, navistina, upatuva kogo saka. 17. Allah, navistina, kje gi izdvoi na Denot suden onie koi veruvaa od onie koi bea Evrei, Sabejci, hristijani i medjusii i onie koi bea mnoguboshci! 18. Ne znaesh li deka na Allah, sekako, na sedjde mu pagja se ona shto e na nebesata i na Zemjata, i Sonceto i Mesechinata, i dzvezdite i planinite, i steblata i zhivotnite i, isto taka, mnogu megju lugjeto? A mnogu ima koi ja zasluzhuvaat kaznata. A onoj kogo Allah kje go ponizhi nema nikoj shto kje go udostoi. Allah, navistina, raboti shto saka! 19. I ete, dva protivnika koi raspravaat za Gospodarot svoj. Za onie koi ne veruvaat kje im bide soshiena obleka od ogan, a nad glavite nivni kje im se sipa zovriena voda: 20. od nea kje se stopi ona shto e vo stomacite nivni, i kozhite, isto taka; 21. nad niv ima topuzi od zhelezo: 22. sekogash koga kje se vpregnat da izlezat od taa spurnina nepodnosliva...: ½Vratete se vo nea i iskusete ja kaznata ognena!

SURA 22. EL-HADJDJ

222

23. Na onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela On kje gi vovede, navistina, vo bavchite djennetski niz koi reki techat: vo niv kje bidat ukraseni so narakvici od zlato i biseri, a oblekata nivna kje im bide od svila. 24. I bea upateni kon uchtiv govor i bea upateni kon patot na Onoj koj e za blagodarnost Dostoen! 25. A onie koi ne veruvaat i koi, navistina, odvrakjaat od Allahoviot pat, i od Mesdjidul Haram kogo Nie go odredivme, bilo za meshtanite bilo za dojdencite - koi, spored toa, vo nego posakuvaat da oskvernat i zulum da napravat, Nie kje odredime da ja vkusat kaznata bolna. 26. I koga na Ibrahim mu go oznachivme mestoto za kukja: ½Ne zdruzhuvaj Mi nishto i ochisti ja kukjava Moja za onie koi se vrtat okolu nea, koi stojat i koi na sedjde pagjaat. 27. I vozglasi go za lugjeto hadjdjot: kje ti doagjaat i peshki i na kamili istoshteni, kje doagjaat od site strani dalechni, 28. za da si pribavat koristi koi se nivni, i da go spomenuvaat imeto Allahovo vo denovite poznati pri 'rskot nivni od zhivotnoto od Nego, za niv nameneto. Jadete od nego i podelete go na nesrekjniot bednik. 29. Neka ja otstranat potoa nechistotijata svoja, i neka gi ispolnat vetuvanjata svoi, i neka pravat tavaf okolu Kukjata drevna! 30. Ete, onoj koj gi velicha svetostite Allahovi... toj, kaj Gospodarot svoj, e podobar. I dozvoleni vi se zhivotnite, osven onie koi vi se spomenati, i izbegnuvajte ja sramotijata na kipovite i izbegnuvajte go razgovorot bezraboten, 31. iskreno oddadeni na Allah, ne zdruzhuvajkji Mu nishto; onoj koj Mu pripishuva zdruzhenik na Allah e kako onoj koj kje padne od nebo, pa pticite kje go razgrabat ili, pak, vetrot kje go odnese vo nekoe mesto dalechno. 32. Ete, onoj koj gi velicha propisite Allahovi... ovie se, tokmu, posledica na srcata pobozhni. 33. Vie vo niv imate koristi do vreme odredeno; potoa mestoto nivno e kaj Kukjata drevna. 34. I na sekoja zaednica Nie i odredivme obred za da go spomenuvaat imeto Allahovo pri 'rskot nivni od zhivotnoto od Nego, za niv nameneto. Pa, vashiot Bog e eden Bog. I Nemu, togash, oddadete Mu se! I zaraduvaj gi poniznite,

SURA 22. EL-HADJDJ

223

35. chii srca, koga kje se spomene Allah, kje zatreperat, koi se trpelivi za ona shto im se sluchuva, koi namaz izvrshuvaat i koi, od 'rskot shto Nie im go dadovme, delat. 36. Eden od obredite hadjiski se i kamilite koi Allah vi gi odredi. Vo niv, za vas, ima dobro. Spomenuvajte go imeto Allahovo koga kje bidat vo redovi poredani. A koga kje padnat na zemja, jadete od niv i nahranete go onoj shto e zadovolen so toa i onoj koj pita. Ete, Nie taka vi gi potchinivme za da bidete blagodarni! 37. Ni mesoto nivno ni krvta nivna ne kje stignat do Allah, tuku bogobojazlivosta vasha kje stigne do Allah. Ete, taka vi gi potchini za da Go slavite Allaha zaradi toa shto ve upati, i zaraduvaj gi dobrochinitelite! 38. Da, Allah kje gi zeme vo zashtita onie koi veruvaat. Allah, navistina, ne saka nikakov predavnik i neblagodaren! 39. Dadeno im e sekakvo ovlastuvanje na onie koi se ubivaat, zashto vrz niv zulum se pravi. Allah, navistina, e Kadar da im pomogne; 40. onie koi se isteruvaat od ognishtata nivni bespravno, zatoa shto zboruvaa: ½Gospodarot nash e Allah. Koga Allah ne bi gi sprechuval lugjeto ednisodrugi kje bea srusheni manastirite, i crkvite, i sinagogite i djamiiite vo koi mnogu se spomenuva imeto Allahovo. I Allah sigurno ne kje mu pomogne na onoj koj ne go pomaga Allaha. Allah, navistina, e Mokjen i Silen! 41. Onie koi, ako im dademe mokj na zemjava, namaz izvrshuvaat i zekat davaat, nareduvaat dobro i odvrakjaat od zlo. No, krajot na site neshta e kaj Allah! 42. A ako te smetaat za lashko pa vekje gi smetaa za lashkovci i onie pred niv, narodot na Nuh, Ad i Semud, 43. narodot na Ibrahim i narodot na Lut, 44. i zhitelite na Medjen. I Musa beshe smetan za lashko. I im dadov rok na nevernicite a potoa gi zgrabiv. E, samo kakva beshe kaznata Moja! 45. I kolku gradovi Nie unishtivme, chii zhiteli bea zulumkjari... bea sramneti; gi snema. Ima golem broj napushteni bunari i gradbi visoki! 46. Pa, ne patuvaat li po zemjata za srcata nivni da sfatat za toa, i ushite nivni so koi kje slushaat, no, ochite, navistina, ne se slepi, tuku slepi se srcata vo gradite. 47. I baraat pobrzo od tebe za kaznata, no Allah ne kje go izneveri vetuvanjeto Svoe. Eden den kaj Gospodarot tvoj e kako iljada godini koi vie gi broite.

SURA 22. EL-HADJDJ

224

48. I na kolku gradovi Nie im go prodolzhivme rokot, chii zhiteli bea zulumkjari, a potoa Nie gi zgrabivme. Svratilishteto e - kon Mene! 49. Kazhi: ½O lugje, jas sum, navistina, vash opomenuvach jasen! 50. Ta, za onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela ima proshka i 'rsk blagoroden. 51. Dodeka onie koi nastojuvaat da gi otfrlat ajetite Nashi se nemokjni; zhiteli djehennemski kje stanat. 52. I pred tebe Nie ne isprativme nieden pratenik i pejgamber a Shejtanot da ne mu frleshe neshto vo ona shto, tokmu, go kazhuvashe. I Allah sekogash go otstranuvashe ona shto go frlashe Shejtanot i potoa gi utvrduvashe ajetite Svoi. Allah e Znalec i Mudar, 53. za da go napravi ona shto Shejtanot go ufrluva iskushenie za onie vo chii srca ima boleshtina i chii srca zatvrdnaa. Zulumkjarite, navistina, se vo cepnatina dalechna! 54. I da uznaat onie so dadenoto im znaenje deka toa, navistina, e vistina od Gospodarot tvoj, pa da veruvaat vo nea i da im se splotat srcata nivni. Allah gi upatuva onie koi veruvaat po patot vistinski. 55. Onie koi ne veruvaat postojano se somnevaat vo toa se dodeka ne im dojde Chasot posleden, odnenadezh, ili, pak, dodeka ne im dojde kaznata zhestoka na Denot. 56. Vlasta na Denot toj e samo Allahova i On kje im presudi i na ednite i na drugite. Onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela kje bidat vo bavchite djennetski blagosloveni. 57. A onie koi ne veruvaat i koi gi smetaat za lazhni ajetite Nashi... za niv ima kazna ponizhuvachka. 58. Onie koi se iselija na Allahoviot pat, koi potoa bea ubieni ili koi umrea... Allah sigurno kje im dade 'rsk dobar. Allah, navistina, megju snabduvachite e Najdobriot! 59. Kje gi vovede, sigurno, vo mesto so koe kje bidat zadovolni. Allah, navistina, e Znalec i Blag! 60. Ete, na onoj koj kje vozvrati so ista mera za ona shto mu e napraveno, a potoa kje mu se nashteti Allah, sigurno, kje go pomogne. Allah, navistina, e Pomiluvach i Prostuvach! 61. Ete, taka Allah go menuva denot vo nokjta, a nokjta vo den. Allah, navistina, e Slushach i Gledach!

SURA 22. EL-HADJDJ

225

62. Ete, taka Allah, sekako, e Vistina i deka ona shto go povikuvaat, osven Nego, e nevistina. Allah, navistina, e Vishen i Golem! 63. Ne gledash li deka Allah, sekako, spushta voda od nebo pa zemjata stanuva zelena? Allah, navistina, e Sochuvstvitelen i Izvesten! 64. I se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! Allah, navistina, e Onoj koj e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 65. Ne gledash li deka Allah se vam vi potchini? I ona shto e na zemjata, a chamecot plovi po moreto so naredbata Negova. I On go drzhi neboto da ne padne na zemjata, osven, sekako, so odobrenieto Negovo. Allah, navistina, kon lugjeto e Sochuvstvitelen i Somilosen! 66. On e Onoj koj ve ozhivuva a potoa ve usmrtuva, a potoa pak ve ozhivuva. Chovekot, navistina, e naklonet kon neverstvoto! 67. Za sekoja zaednica Nie odredivme obred chii zhiteli go praktikuvaa. Pa, ne dozvoluvaj nikako da se rasprava so tebe za naredbata. Povikuvaj go Gospodarot tvoj. Ti si, navistina, po patokazot vistinski! 68. A ako raspravaat za tebe, kazhi: ½Allah najdobro go znae ona shto go rabotite! 69. Allah kje vi presudi na Denot suden za ona za shto stanavte delenici. 70. Ne znaesh li deka Allah, navistina, go znae i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata; da, se toa e vo Knigata. Toa za Allah, navistina, e lesno! 71. I onie go obozhavaat ona, osven Allah, za shto ne e objaveno ovlastuvanje i za shto tie, tokmu, nishto ne znaat. Za zulumkjarite nema poddrzhnik! 72. I koga im se kazhuvaat ajetite Nashi jasni, ti primetuvash na licata od onie koi ne veruvaat neodobruvanje nekakvo. Samo shto ne gi fakjaat v gusha na onie koi im gi kazhuvaat ajetite Nashi. Kazhi: ½Da ve izvestam li za zloto na toa? - Ogan shto im go veti Allah na onie koi ne veruvaat. E, samo kolku e losho toa svratilishte! 73. O lugje, se iznesuva primer pa, slushnete go! Onie koi gi povikuvate, osven Allah, ne mozhat, navistina, da sozdadat ni mushichka. Duri i da se soberat za toa. Ako mushichkata im zgrabi neshto ne kje mozhat ni da go izvadat. Slabi se, navistina, baratelot i baranoto! 74. I onie ne mozhat da ja izmerat vistinskata mera Allahova. Allah, navistina, e Mokjen i Silen! 75. Allah izbira megju melekite i megju lugjeto pejgamberi. Allah, navistina, e Slushach i Gledach!

SURA 22. EL-HADJDJ

226

76. Go znae i ona shto e pred niv i ona shto e zad niv. Rabotite se vrakjaat kon Allah! 77. O vernici, pagjajte na ruku', a pagjajte i na sedjde i obozhavajte Go Gospodarot vash; i pravete dobro... za da bidete spaseni! 78. I borete se na Allahoviot pat so borba vistinska za Nego. On ve izbra i vo verata ne ve zadolzhi so neshto iskluchitelno, vo verata na vashiot babo Ibrahim. On ve imenuvashe od porano kako muslimani, i vo ovoj Kur'an, isto taka, za pejgamberot da bide svedok protiv vas, a vie da bidete svedoci protiv lugjeto. Pa, namaz izvrshuvajte i zekat davajte i drzhete se za nego; On e zashtitnikot vash. E, samo kolku dobar Zashtitnik e On! E, samo kolku dobar Poddrzhnik e On!

Sura 23 El-Mu’minun (Vernici)
Objaveno vo Mekka 118 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Uspeaja, sekako, vernicite: 2. koi se vo namazite nivni pokajnichki, 3. i koi se ramnodushni kon bezraboticata, 4. i koi zekat sproveduvaat, 5. i koi gi chuvaat sramnite mesta svoi, 6. osven so zhenite svoi ili so onie koi se vo sopstvenost nivna... pa, tie, navistina, se nadvor od prekorot, 7. dodeka onie koi posakuvaat preku toa, tokmu, preteruvaat; 8. i koi, isto taka, se grizhat za amanetite svoi i za dogovorot svoj, 9. i onie koi vnimavaat vrz namazite svoi: 10. ovie, tokmu, se naslednicite, 11. koi go nasleduvaat Djennetot i vo nego za navek kje ostanat. 12. Nie chovekot, navistina, go sozdadovme od glina odbrana, 13. potoa kako kapka seme go stavivme na mesto sigurno. 14. Potoa kapkata seme Nie ja sozdadovme zasirena krv; od zasirenata krv sozdadovme parche meso; od parcheto meso sozdadovme koski, a potoa koskite so meso gi obvitkavme; potoa sozdadovme sosem drugo sushtestvo. Pa, neka e vishen Allah. Megju sozdatelite On e Najubaviot! 15. Potoa vie, sekako, kje umrete! 16. Potoa na Denot suden kje bidete ozhiveani, sigurno!

227

SURA 23. EL-MU’MINUN

228

17. Nad vas vekje Nie sozdadovme sedum nebesa i postojano vrz sushtestvoto bdeeme. 18. I od neboto Nie spushtame voda so mera, pa ja zadrzhuvame vo zemjata i, sekako, kadri sme da ja otstranime. 19. Pa, so pomosh nejzina Nie vi vadime bavchi so urmi i grozje; vo niv imate ovoshje mnogu i od nego jadete. 20. I steblo koe raste na brdoto Sinaj koe dava zejtin i zachin... i od nego jadete. 21. Vo dobitokot, navistina, ibret imate! Nie ve napojuvame so ona shto e vo stomacite nivni; vo nego vie imate koristi golemi i od nego, tokmu, jadete. 22. Na niv, kako i na chamcite, vie patuvate. 23. I Nuha, sekako, Nie go isprativme do narodot negov, pa reche: ½O narode moj, obozhavajte go Allaha; drug bog osven nego nemate. Nema li da bidete bogobojazlivi? 24. Pa golemcite koi ne veruvaa megju narodot negov rekoa: ½Ovoj e samo chovek vam slichen koj si posakuva da stekne prednost nad vas. Koga Allah bi sakal bi ispratil melek. Za ova nie ne slushnavme nishto od predcite nashi odamneshni. 25. Toj e samo chovek pri kogo ima djinovi: pa, posmatrajte go do vreme opredeleno! 26. Nuh reche: ½Gospodare moj, pomogni mi, zashto me smetaat za lashko! 27. Togash Nie mu objavivme: ½Pravi brod pred ochite Nashi i spored objavata Nasha: koga kje dojde naredbata Nasha i koga pechkata kje prsne, stavi vo brodot par od se, i semejstvoto tvoe - osven onie koi bea protiv zborot porano - i ne obrakjaj Mi se za onie koi napravija zulum; tie se, sekako, potopeni! 28. I koga kje sednesh vo brodot, ti i onie so tebe, kazhi: ½Blagodarenie na Allah koj me izbavi od narodot zulumkjarski! 29. I kazhi: ½Gospodare moj, rastovari ne na berikjetno mesto, zashto Ti si, megju postavuvachite, Najdobriot! 30. Vo toa, navistina, ima znamenija i Nie, sekako, gi stavivme vo iskushenieto. 31. Potoa, po niv, Nie sozdadovme pokolenija drugi, 32. megju koi isprativme pejgamber: ½Obozhavajte go Allaha; drug bog osven Nego nemate. Nema li da bidete bogobojazlivi?

SURA 23. EL-MU’MINUN

229

33. Golemcite megju onie koi ne veruvaa od narodot negov, i koi ja smetaa za lazhna sredbata na onoj svet, i na koi im ovozmozhivme da uzhivaat na ovoj svet, zboruvaa: ½Ovoj e samo chovek, vam slichen; jade od ona od shto i vie jadete i pie od ona shto i vie piete. 34. I ako bidete poslushni na vam slichniot chovek togash vie, navistina, kje bidete izgubeni. 35. Vi vetuva li deka vie, navistina, koga kje umrete, koga zemja i koski kje stanete, deka pak kje se pojavite? 36. Daleku, daleku e ona shto vi se vetuva! 37. Zhivotot na ovoj svet e edinstven: zhiveeme i umirame i nema da bideme ozhiveani. 38. Toj e samo chovek koj frla laga vrz Allah i nie nemu, sekako, ne mu veruvame. 39. Nuh reche: ½Gospodare moj, pomogni mi, zashto me smetaat za lashko! 40. Allah reche: ½Da, za kratko vreme kje stanat pokajnici! 41. I gi pogodi strashen glas, pravedno! Pa, Nie gi napravivme nanes. I daleku neka e narodot zulumkjarski! 42. Potoa, po niv, Nie sozdadovme drugi pokolenija. 43. Nieden narod ne mozhe ni da go zabrza ni da go zadocni rokot negov. 44. Potoa Nie gi isprakjavme pejgamberite Nashi, ednizadrugi. I sekogash koga kje mu dojdeshe pejgamber na eden narod... go smetaa za lazhen; i taka Nie edensodrug gi zamenuvame i samo odredivme da bidat pomen. I daleku neka e narodot nevernichki! 45. Potoa Nie go isprativme Musa i brat mu Harun so znamenijata Nashi i vlasta ochigledna 46. do faraonot i golemcite negovi; pa se naduja... stanaa narod gordeliv. 47. I rekoa: ½Da im veruvame li na dva choveka nam slichni, a narodot nivni nas ne obozhavashe? 48. I gi smetaa za lazhni i bea, tokmu, stradalnici. 49. I Nie na Musa, sekako, mu dadovme Kniga za da se upatat po patot vistinski. 50. A sinot na Merjem i majka mu Nie gi odredivme znamenie i gi zasolnivme na edno ritche mirno, so potok. 51. O pejgamberi, jadete od dobrata i rabotete dobro. Jas go znam, navistina, ona shto go rabotite!

SURA 23. EL-MU’MINUN

230

52. Ovaa zaednica, navistina, e vasha zaednica edinstvena, a Jas sum Gospodarot vash, pa bidete bogobojazlivi! 53. I megju sebe onie se podelija, vo ona shto gi obedinuvashe, na delenici, i sekoja stranka go velichashe ona shto e pri nea. 54. I ostavi gi vo bespakjeto nivno do vreme odredeno. 55. Smetaat li tie deka vo Nasheto davanje imot i sinovi, navistina; 56. Nie da gi naterame pobrzo kon dobrini? No ne! Ne usetuvaat! 57. Da, onie koi se plashat, stravuvajkji od Gospodarot svoj, 58. i koi, tokmu, veruvaat vo znamenijata na Gospodarot svoj, 59. i koi, tokmu, ne Mu zdruzhuvaat zdruzhenik na Gospodarot svoj, 60. i koi davaat od daenoto im, a srcata nivni se ispolneti so trepet od toa deka, navistina, kje Mu se vratat na Gospodarot svoj... 61. onakvite, sekako, brzaat kon dobrini i vo toa, tokmu, im prethodat na drugite. 62. I Nie nikogo ne optovaruvame nad mozhnosta negova. Pri nas e Knigata koja zboruva vistina. I nim ne kje im se nashteti. 63. No, ne! Srcata nivni vo vrska so toa se vo bespakje a, delata nivni shto gi rabotat, se sprotivni na toa. 64. Dodeka gi opfativme od Nasha strana so kazna onie koi zhiveeja raskoshno... koga, ete, zalelekaa: 65. ½Ne lelekajte denes! Ne kje vi se pomogne od Mene, navistina! 66. Da, ajetite Moi vam vi se kazhuvani, a vie, ete, se vrakjate po stapalkite vashi, 67. duvajkji se vo Hramot, razgovarajkji do polnokj nepristojni zborovi. 68. Zoshto ne razmisluvaat za Govorot? Ili, pak, im doagja neshto shto ne im beshe doshlo na predcite nivni odamneshni? 69. Ili, pak, ne go poznavaat pejgamberot svoj!? Vo nego tie, tokmu, ne veruvaat. 70. Ili, pak, im zboruvaat za nego: ½Pri nego ima djinovi! No, ne! Pejgamberot im dojde so vistina, a, ete, mnozinstvoto od niv ne ja priznavaat vistinata. 71. Koga Vistinata bi gi sledela zhelbite nivni, sigurno bi propadnale i nebesata i Zemjata i ona shto e vo niv. Naprotiv, Nie im ja dadovme opomenata nivna a tie, tokmu, se ramnodushni kon opomenata!

SURA 23. EL-MU’MINUN

231

72. Ili, pak, od niv baraat pridones? Pridonesot od Gospodarot tvoj e podobar. On megju snabduvachite e Najdobriot! 73. Ti niv, sekako, gi povikuvash kon patot vistinski! 74. A onie koi ne veruvaat vo Ahiret skrshnuvaat, navistina, od patot vistinski! 75. I Nie da im se smiluvavme i da im ja otstranevme shtetata od niv pak kje lutaa, navistina, vo pakosta svoja. 76. Da, gi obzemashe kaznata Nasha, a tie, ete, ne Mu se potchinuvaa na Gospodarot svoj, a nitu Go molea ponizno. 77. I duri koga Nie im ja otvorivme vratata na kaznata vzheshtena... tie, togash, ete, stanaa beznadezhnici. 78. I On vi sozdade i sluh, i vid, i srce. E, samo kolku malku zablagodaruvate! 79. I On ve rasturi po zemjata i kaj Nego kje se zberete! 80. I On ozhivuva i On usmrtuva. Smenuvanjeto na nokjta i denot e obvrska Negova. Nema li da se vrazumite? 81. No, ne! Zboruvaat neshto slichno na ona shto go zboruvaa odamneshnite. 82. Zboruvaat: ½I zarem koga kje umreme i koga zemja i koski kje staneme kje bideme li, navistina, ozhiveani? 83. I porano vekje toa ni beshe veteno, nam i na predcite nashi; ova se samo izmislici na narodite odamneshni. 84. Kazhi: ½Pa, chija e togash zemjata i ona shto e na nea ako znaete? 85. Kje rechat: ½Allahova e! Kazhi: ½E pa, nema li da se sekjavate? 86. Kazhi: ½Koj e Gospodarot na sedumte nebesa i Gospodarot na Arshot golem? 87. Kje rechat: ½Allah! Kazhi: ½E pa, nema li da bidete bogobojazlivi? 88. Kazhi: ½Koj e Onoj vo chija raka e vlasta nad sekoja stvar? Koj shtiti i od Kogo ne mozhe da se zashtiti. E, samo da znaete! 89. Kje rechat: ½Allahova e! Kazhi: ½Pa kako, togash, se voshituvate? 90. No, ne! Nie im ja donesovme vistinata a tie se, navistina, lashkovci! 91. Allah ne si prisvoi dete i pokraj Nego nema drug bog. Togash, sekoj bog bi go zemal, sekako, ona shto bi go sozdal, i ednisodrugi kje se natprevaruvaa. Vozvishen e Allah nad ona so shto go opishuvaat!

SURA 23. EL-MU’MINUN

232

92. Znalec na nevidlivoto i vidlivoto... pa, vozvishen e On nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 93. Kazhi: ½Gospodare moj, ako posakuvash da mi go pokazhesh ona so shto im se vetuva, 94. togash, Gospodare moj, ne stavaj me megju narodot zulumkjarski! 95. Nie sme mokjni, sekako, da ti go pokazheme ona shto im se vetuva. 96. Na zloto vozvratete so najdobro! Nie najdobro go znaeme ona shto go opishuvaat! 97. I kazhi: ½Gospodare moj, Tebe ti se priklonuvam od privlechnostite na shejtanite! 98. I Tebe ti se priklonuvam, Gospodare, od nivnoto prisustvo pred mene! 99. I duri nekomu od niv koga kje mu dojde smrtta, toj veli: ½Gospodare moj, vrati me; 100. kje rabotam dobro vo ona shto go ostaviv. A, ne! Toa se samo zborovi koi gi zboruva. A zad niv, megjutoa, ima Berzah do Denot vo koj kje bidat ozhiveani! 101. I koga kje se duvne vo Surlata... rodninski vrski ednisodrugi vekje nema da ima na Denot toj i ne kje se prashuvaat za nishto. 102. Onie chii vagi kje natezhnat... onie, tokmu, se spasenite! 103. A onie, pak, chii vagi nema da natezhnat so dobro... onie, tokmu, se upropastija samite sebesi; vo Djehennemot za navek kje ostanat! 104. Plamen kje gi sprzhi po licata nivni i vo Djehennemot kje bidat obezlicheni: 105. ½Neli vi se kazhuvani ajetite Moi, a vie niv za lazhni gi smetavte? 106. Kje rechat: ½Gospodare nash, nadvladea so nas nesrekjata nasha i ostanavme narod vo zabluda skrshnat! 107. Gospodare nash, izvadi ne od nego, zashto, ako ista greshka napravime... ta, togash sme, navistina, zulumkjari! 108. Allah kje reche: ½Ostanete vo nego i ne zboruvajte Mi povekje! 109. Megju robovite Moi ima edna druzhina koja, navistina, zboruva: ½Gospodare nash, nie veruvame, prosti ni i smiluj ni se zashto Ti si megju milostivite Najdobriot! 110. Pa, vie tolku mnogu gi izigruvavte, taka shto zaboravavte na opomenata Moja dodeka gi ismevavte.

SURA 23. EL-MU’MINUN

233

111. Da, Jas denes gi nagradiv, zatoa shto bea trpelivi. Denes se, tokmu, pobednici! 112. I kje reche: ½Kolku godini ostanavte na zemjata? 113. Kje rechat: ½Ostanavme samo eden den ili eden del od eden den. Pa, prashaj gi brojachite! 114. Kje reche: ½Ostanavte samo malku. E, samo koga bi znaele! 115. I mislevte li, navistina, deka Nie ve sozdadovme zaludno i deka, ete, Nam nema da Ni se vratite? 116. Ta, Allah e Vishen! Vladar vistinski! Nema drug bog osven Nego! Gospodarot na Arshot blagoroden! 117. I onoj koj se povikuva na drug bog osven Allah nema dokaz za toa. Ta, presmetkata negova e kaj Gospodarot negov. Nevernicite, navistina, nema da uspeat! 118. I kazhi: ½Gospodare moj, prosti i smiluj se! Ti si megju milostivite Najdobriot!

Sura 24 En-Nuur (Svetlina)
Objaveno vo Medina 64 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Sura shto Nie ja objavuvame i obvrzuvachka shto ja odreduvame, i vo koja ajeti jasni objavuvame za da se sekjavate! 2. Na bludnicata i bludnikot, oddelno, udrete im po sto korbachi. Vo verata Allahova, dokolku veruvate i vo Allah i vo Denot suden, neka ne ve obzede pri kaznata nikakvo sozhaluvanje. A pri kaznata vrz niv neka bide prisutna edna druzhina vernici! 3. Bludnikot neka vencha samo bludnica ili mnoguboshka, a bludnicata neka ja vencha samo bludnikot ili mnogubozhecot! Ete, toa za vernicite, sekako, e zabraneto! 4. A onie koi kje frlaat laga vrz chesnite zheni, a za toa nema da donesat chetiri svedoci, udrete im osumdeset korbachi i svedochenjeto nivno nikogash povekje ne primajte go. Tie se, tokmu, rasipani! 5. Osven onie koi kje se pokajat po toa i koi kje se popravat. Ta, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 6. A na onie koi kje frlaat laga vrz zhenite svoi, koi nemaat svedoci osven samite tie, svedochenjeto na eden od niv e da se zakolne chetiripati vo Allah deka toj, navistina, e megju iskrenite! 7. A pettiot pat neka se zakolne so toa deka prokletstvoto Allahovo neka bide vrz nego, ako e megju lashkovcite! 8. Kaznata od nea kje bide otstraneta ako taa se zakolne chetiripati vo Allah deka toj, navistina, e megju lashkovcite! 9. A pettiot pat neka se zakolne so toa deka lutinata Allahova da padne vrz nea, ako toj e megju iskrenite!

234

SURA 24. EN-NUUR

235

10. E, koga ne bi bila dobrinata Allahova kon vas i milosta Negova...! I Allah e Prostuvach i Mudar! 11. Za onie zdruzhenici megju vas, koi dojdoa so kleveta, ne mislete li deka vi donesoa zlo? No, ne! Toa, tokmu, e dobro za vas! Sekomu od niv mu pripagja del za grevot shto si go spechalil. A na onoj megju niv koj, megjutoa, kje pretera vo delot svoj, najmnogu, mu pripagja kazna golema! 12. Pa zoshto koga toa go chuvte, vernicite i vernichkite pomislija za sebesi dobro, i ne rekoa: ½Ova e kleveta jasna! 13. Zoshto ne donesoa za toa chetiri svedoci? I bidejkji ne donesoa svedoci tie se kaj Allah, tokmu, lashkovci. 14. A koga ne bi bila dobrinata Allahova kon vas i milosta Negova i na ovoj svet i na Ahiret bi ve snashla, vo ona shto zapadnavte, kazna golema. 15. Koga toa go prenesuvavte so jazicite vashi i koga go kazhuvavte so ustite vashi ona za shto, vsushnost, nishto ne znaevte, smetajkji go toa neznachitelno, a toa kaj Allah ne e neznachitelno, 16. koga toa go chuvte, zoshto ne rekovte: ½Shto da zboruvame za ova? Vozvishen si Ti! Ova e kleveta golema! 17. Allah ve sovetuva, ako ste vernici, nikogash da ne povtorite takvo neshto. 18. I Allah vi gi objasnuva ajetite. Allah e Znalec i Mudar! 19. Onie koi posakuvaat da se proshiri sramnoto delo megju onie koi veruvaat im pripagja, navistina, kazna bolna i na ovoj svet i na Ahiret. Allah znae, a vie ne znaete. 20. A koga ne bi bila dobrinata Allahova kon vas i milosta Negova... Allah, navistina, e Chuvstvitelen i Somilosen! 21. O vernici, ne sledete gi stapalkite shejtanovi! A onoj koj gi sledi stapalkite shejtanovi, pa, navistina, nareduva sramno delo i zlo. A koga ne bi bila dobrinata Allahova kon vas i milosta Negova nikoj od vas nikogash ne bi se ochistil. No, Allah so posak Svoj chisti. Allah e Slushach i Znalec! 22. Dobrodushnite megju vas i bogatite neka ne se kolnat deka ne kje im pomognat na rodninite, na siromasite i na muhadjirite na Allahoviot pat... Neka im prostat i neka pominat preku toa! Ne posakuvate li Allah da vi prosti? Allah e Prostuvach i Somilosen! 23. Onie koi, navistina, frlaat izmislici po chesni zheni vernichki se prokolneti i na ovoj svet i na Ahiret i nim im pripagja kazna golema

SURA 24. EN-NUUR

236

24. na Denot koga protiv niv kje svedochat i jazicite nivni, i racete nivni i nozete nivni za ona shto go rabotea, 25. na Denot koga Allah kje go podmiri dolgot nivni, vistinski, i kje uznaat deka Allah, navistina, e Vistina jasna! 26. Loshi zheni za loshi mazhi, a loshi mazhi za loshi zheni. Dobri zheni za dobri mazhi, a dobri mazhi za dobri zheni. Tie ne se vinovni za ona shto drugite za niv go zboruvaat. Nim im pripagja i proshka i 'rsk blagoroden! 27. O vernici, ne vleguvajte vo drugi kukji, osven vo vashite, se dodeka ne pobarate dozvola i dodeka ne gi pozdravite chlenovite nivni. Ete, toa e podobro za vas za da se sekjavate. 28. Pa, ako vo niv ne najdete nikogo, ne vleguvajte vo niv dodeka ne dobiete dozvola. A ako, pak, vi se kazhe da se vratite, pa vratete se! Toa e pochesno za vas. Allah, navistina, go znae ona shto go rabotite! 29. Ne vi e grev da vleguvate vo kukjite nevseleni, a vo koi se naogjaat stvarite koi vam vi pripagjaat. Allah go znae i ona shto go kriete i ona shto go obelodenuvate. 30. Kazhi im na vernicite da go soborat opulot svoj i da gi chuvaat sramnite mesta svoi. Ete, toa e pochesno za niv. Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotat! 31. I kazhi im na vernichkite da gi soborat opulite svoi i neka gi chuvaat sramnite mesta svoi, i ubavinite svoi, osven ona shto se gleda, i neka ne gi pokazhuvaat; prevezite svoi neka gi spushtat na gradite. Ubavinite svoi, isto taka, neka ne gi kazhuvaat na drugi, osven pred mazhite svoi i babovcite svoi, ili pred babovcite od mazhite svoi i sinovite svoi, ili pred sinovite od mazhite svoi, ili pred brakjata svoi, ili pred sinovite od brakjata svoi, ili pred sinovite od sestrite svoi, ili pred prijatelkite svoi, ili pred robinkite svoi, ili pred onie mazhi koi nemaat zhelba za zheni ili pred deca koi ne znaat za sramnite mesta na zhenite. I neka ne udiraat so nozete svoi za da se slushne nakitot shto go krijat. I site zaedno pokajte se, o vernici, za da bidete spaseni! 32. Venchavajte gi nemazhenite i nezhenetite. Isto taka i dobrite robovi vashi i robinkite vashi. Ako se siromashni Allah kje gi zbogati od dobrinata Svoja. Allah e Neizmeren i Znalec! 33. Neka se vozdrzhat onie koi nemaat mozhnost da se venchaat se dodeka Allah ne gi zbogati so dobrinata Svoja. A onie koi se vo sopstvenost vasha, koi posakuvaat za toa da se skluchi dogovor... pa, skluchete, ako znaete deka pri niv ima dobro. I dajte im od imotot Allahov koj On

SURA 24. EN-NUUR

237

vam vi go dade! Devojkite koi se vo sopstvenost vasha, ne terajte gi na blud ako tie, sekako, sakaat da bidat chesni, samo za da spechalite nekoja korist na ovoj svet. A koj kje gi natera... pa, Allah, zatoa shto se prisileni, kon niv e Prostuvach i Somilosen! 34. Nie, sekako, vi objavuvame ajeti razjasneti i primeri so onie koi pominaa pred vas, i Uka za bogobojazlivite! 35. Allah e Svetlina na nebesata i na zemjata. Svetlinata Negova e slichna na svetilka vo dzid vdlabnata; svetilkata e vo kandil, a kandilot e kako dzvezda koja svetlinata ja uzharuva od blagorodnoto steblo na maslinkata, koe ne e ni istochno ni zapadno. Zejtinot samo shto ne sveti, iako e nedopren od ogan. Svetlina nad svetlina! Kon svetlinata Svoja Allah upatuva kogo saka. Ete, taka Allah im donesuva primer na lugjeto. Allah znae se! 36. Vo kukjite za koi Allah dozvoli da se podigaat... i vo niv da se spomenuva imeto Allahovo. Go slavat Nego i nautro i navecher 37. lugje koi ne gi sprechuva trgovijata i kupoprodazhbata od spomenuvanjeto na Allah, od klanjanjeto namaz i od davanjeto zekat; se plashat od Denot vo koj srcata i opulite kje bidat voznemireni, 38. za Allah da gi nagradi so ona shto e najubavo, za ona shto go rabotea, i da im zgolemi od dobrinata Svoja. Allah komu saka bezmerno daruva! 39. Delata na onie koi ne veruvaat se kako ogledalo vo ramnica, pa zhedniot pomisluva deka e voda. A shtom do nea kje se priblizhi ete, ne kje najde nishto. Kje go najde Allaha kaj nego i On kje mu ja podmiri smetkata. Allah e Brz Presmetuvach! 40. Ili, pak, kako temnini vo more koe go pokrivaat branovi edninadrugi, a nad niv oblaci: temnini edninadrugi natrupeni taka shto, koga kje se izvadi rakata, ni prst ne mozhe da se vidi. Na onoj na koj Allah ne mu dava svetlina toj i nema svetlina! 41. Ne znaesh li deka Allaha go slavi se ona shto e na nebesata i na Zemjata? I pticite, isto taka, so krilja rashireni. I se znae kako da Mu se klanja i kako da Go slavi. Allah go znae ona shto go rabotat! 42. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! Svratilishteto e - kon Allah! 43. Ne gledash li deka Allah, navistina, gi turka oblacite? Potoa On gi spojuva i gi natrupuva edninadrugi. I gledash kako od niv izleguva dozhd. I kako On od oblacite na neboto, kako brda golemi, spushta grad. So nego udira kogo saka, a poshteduva kogo saka. Molnjata Negova, ete, samo shto ne gi oslepi ochite!

SURA 24. EN-NUUR

238

44. I nokjta i denot Allah gi vrti naizmenichno! Vo toa ima ibret, navistina, za nadarenite so jasen opul! 45. A Allah sekoe zhivotno od voda go sozdade. Nekoi od niv na stomak lazat, a nekoi od niv na dve noze odat, a nekoi, pak, na chetiri noze odat. Allah sozdava shto saka. Allah, navistina, e Kadar za se! 46. Da, Nie objavuvame ajeti jasni. Allah upatuva po patot vistinski kogo saka. 47. I zboruvaat: ½Nie veruvame i vo Allah i vo pejgamberot i poslushni sme. Edna druzhina megju niv, potoa, gi vrti plekjite. Tie ne se, tokmu, vernici! 48. I koga kje se povikaat kon Allah i pejgamberot Negov za da im presudi i na edni i na drugi, togash, edna druzhina megju niv e ramnodushna! 49. I mu doagjaat na pejgamberot potchineti, iako pravdata e na stranata nivna. 50. Ima li vo srcata nivni boleshtina ili se somnevaat ili, pak, se plashat deka Allah i pejgamberot Negov kje im nashtetat? No, ne! Tie se, tokmu, zulumkjarite! 51. Koga kje bidat povikani kon Allah i pejgamberot Negov za da im presudat i na edni i na drugi, vernicite zboruvaat: ½Slushame i poslushni sme. Tie se, tokmu, spasenite! 52. Onie koi se poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov, i koi stravuvaat od Allah i koi izrazuvaat bogobojazlivost kon Nego... da, pobednici se! 53. Onie koi se kolnat vo Allah na vernost, silno izrazeno, deka da im naredeshe sigurno kje izlezea da se borat... kazhi: ½Ne kolnete se! Poslushnosta, sekako, e poznata rabota. Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 54. Kazhi: ½Bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot. Pa, ako gi svrtite plekjite... ta, toj e odgovoren za ona za shto e zadolzhen, a vie ste odgovorni za ona za shto ste zadolzheni. A ako, pak, Mu bidete poslushni kje bidete upateni. Pejgamberot e zadolzhen samo da izvesti jasno! 55. Na onie megju vas koi veruvaa i koi rabotea dobri dela Allah im veti deka kje bidat postaveni hali na zemjava kako shto bea postaveni hali i onie pred niv, zajaknuvajkji ja verata nivna so koja e On zadovolen, i stravot nivni On so sigurnost nivna kje go zameni. Mene me obozhavaat i nishto ne Mi zdruzhuvaat. A onie koi ne veruvaat, po toa, se rasipnici, navistina!

SURA 24. EN-NUUR

239

56. I namaz izvrshuvajte i zekat davajte i bidete poslushni na pejgamberot za da vi se smiluva! 57. Ne smetajte deka onie koi ne veruvaat kje bidat mokjni na zemjava. Ognot e prestojuvalishteto nivno. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 58. O vernici, onie koi se vo sopstvenost vasha i onie koi ushte nemaat stignato do polnoletstvo neka pobaraat dozvola od vas vo tri sluchai: pred sabah namaz, koga ja ostavate oblekata vasha, na pladne i po jacija namaz. Ete, toa se tri priliki vashi koga ne ste oblecheni. Po niv, ni tie ni vie nemate grev da se posetuvate ednisodrugi. Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite Svoi. Allah e Znalec i Mudar! 59. Koga decata vashi kje porasnat neka baraat dozvola da vlezat kako shto baraa dozvola onie koi bea pred niv. Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite Svoi. Allah e Znalec i Mudar! 60. A zhenite koi vekje navlegoa vo starost, koi ne sakaat da se mazhat, nemaat grev da go trgnat prevezot, no ne pokazhuvajkji gi ubavinite svoi, a ako nastojuvaat da bidat chisti, pa toa e podobro za niv. Allah e Slushach i Znalec! 61. Nemaat grev ni slepiot, ni kuciot, ni bolniot, a ni vie samite, da jadete vo kukjite vashi, ili vo kukjite od babovcite vashi, ili vo kukjite od majkite vashi, ili vo kukjite od brakjata vashi, ili vo kukjite od sestrite vashi, ili vo kukjite od midjovcite vashi, ili vo kukjite od alite vashi, ili vo kukjite od dajdjovcite vashi, ili vo kukjite od tezite vashi, ili vo kukjite chii kluchevi se vo sopstvenost vasha ili, pak, kaj prijatelite vashi. Nemate grev da jadete zaedno ili oddelno. A koga kje vleguvate vo kukjite... pa, pozdravete gi, lichno, so pozdrav Allahov, blagoroden i ubav. Ete, taka Allah vi gi objasnuva ajetite za da se vrazumite! 62. Da, vernici se onie koi veruvaat vo Allah i vo pejgamberot Negov. A koga se zaedno so pejgamberot, pri nekoja rabota zaednichka, ne odat se dodeka ne pobaraat dozvola od nego. Onie koi baraat dozvola od tebe, navistina, se onie koi veruvaat vo Allah i vo pejgamberot Negov. A ako, pak, pobaraat dozvola od tebe za nekoja nivna rabota, daj mu dozvola na onoj od niv komu sakash, i pobaraj proshka od Allah za niv. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 63. Povikot na pejgamberot megju vas ne smetajte go kako povikot vash koj go upatuvate edninadrugi. Allah, sekako, gi znae onie megju vas koi begaat krishum. Onie koi se sprotistavuvaat na naredbata Negova neka bidat vnimatelni: kje gi snajde iskushenie ili kje gi snajde kazna bolna!

SURA 24. EN-NUUR

240

64. Se shto e na nebesata i na Zemjata, navistina, e - Allahovo - zarem ne? Da, On ja znae sostojbata vasha, i na Denot vo koj kje Mu se vratat... pa, ete, On kje gi izvesti za ona shto go rabotea. Allah znae se!

Sura 25 El-Furkan (Razdeluvach)
Objaveno vo Mekka 77 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Neka e vozvishen Onoj koj go objavi Razdeluvachot na vistinata od nevistinata do robot Svoj za da bide Opomena za svetovite! 2. Onoj chija vlast na nebesata i na Zemjata e - Negova, Koj ne si prisvoi dete, Koj vo vlasta ne zema zdruzhenik, i Koj ja sozdade sekoja stvar, pa ja opredeli so mera opredelena! 3. I tie pokraj Allah prifatija drugi bozhestva koi ne sozdavaat nishto, a tie, tokmu, se sozdadeni; za sebesi nemaat mokj ni da si koristat ni da si nashtetat, nitu da usmrtat nitu da ozhiveat, ili, pak, po smrtta da ozhiveat. 4. A nevernicite zboruvaa: ½Ova e samo kleveta koj toj ja izmisluva i vo shto, sekako, mu pomagaat drugi lugje. Da, tie nosat laga i izmama! 5. Zboruvaat: ½Ovie se prikaski na odamneshnite koi gi propisha i mu se kazhuvaat nautro i navecher. 6. Kazhi: ½Kur'anot go objavi Onoj koj ja znae tajnata na nebesata i na Zemjata. On, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 7. I zboruvaat: ½Shto mu e na ovoj pejgamber? Jade hrana i sheta po charshiite? Zoshto ne mu e ispraten melek pa da bide so nego opomenuvach? 8. Ili da mu se spushti riznica ili, pak, da ima bavcha od koja kje jade? Zulumkjarite zboruvaat ushte i: ½Vie sledete samo opsednat chovek! 9. Pogledni kakvi primeri za tebe donesuvaat! Ete, taka trgnaa vo zabluda i ne mozhat da se vratat po patot vistinski!

241

SURA 25. EL-FURKAN

242

10. Neka bide vishen Onoj koj, dokolku posaka, kje ti dade podobro od toa: bavchi niz koi reki techat; kje ti dade, isto taka i dvorovi. 11. No, ne! Go smetaa za lazhen Chasot! A za onoj koj go smeta Chasot za lazhen Nie podgotvivme kazna ognena. 12. Koga kje im se ukazhe od mesto dalechno, slushaat besnilo i vrienje. 13. A koga kje bidat frleni vo tesnec so vrzani race, kje se molat za propast. 14. ½Ne molete se denes za edna propast, tuku molete se za mnogu propasti! 15. Kazhi: ½Toa e podobro ili pak e podobar Djennetot na vechnosta, veten za bogobojazlivite? Ete, toa e, tokmu, nagradata i svratilishteto nivno. 16. Vo nego za niv ima se shto kje posakaat, za navek! Odgovornosta za toa vetuvanje e vo nadlezhnost na Gospodarot tvoj. 17. A na Denot koga On kje gi zbere, i ona shto go obozhavaa, osven Allah, i koga On kje reche: ½Vie li vo zabluda gi skrshnuvavte robovite Moi ili, pak, tie vo zabluda si skrshnaa od patot vistinski? 18. Kje rechat: ½Slaven bidi Ti! Da, ne ni trebashe da zemame drugi zashtitnici osven Tebe, no Ti, nim i na babovcite nivni, im dade da uzhivaat se dodeka ne zaboravija da se sekjavaat na Tebe. Beshe narod koj, sekako, propadna! 19. Da, tie go smetaat za lazhno ona shto go zboruvate. Ne kje mozhete da ja otstranite makata nivna a nitu, pak, da im pomognete. A na onoj od vas koj kje napravi zulum ... Nie kje mu dademe da vkusi kazna golema. 20. Nie ne isprativme pejgamberi pred tebe koi ne jadea hrana i koi ne shetaa po charshiite. Ednisodrugi vo iskushenie Nie ve doveduvame. E pa, kje se strpete li! Gospodarot tvoj gleda! 21. Onie koi ne polgaat nadezh vo Sredbata nasha, zboruvaat: ½Zoshto ne ni se spushtaat meleki ili, pak, zoshto ne go gledame Gospodarot nash? Tie vekje se dueja vo dushite nivni, nagolemo ze iznasilija. 22. Na Denot vo koj kje gi vidat melekite kje nema za silnicite nikakva radosnica; kje rechat: ½Sochuvaj ne! 23. I Nie kje pristapime kon delata nivni i pepel i prav kje gi napravime. 24. Zhitelite djennetski na Denot toj kje bidat smesteni vo najubavo prestojuvalishte i kje se odmaraat vo najubava pochivka, 25. Den kje bide toa vo koj nebesata kje se rascepat vo tenki oblaci i Den vo koj melekite kje se spushtaat.

SURA 25. EL-FURKAN

243

26. Togash vlasta vistinska kje mu pripadne na Milostiviot, a za nevernicite na Denot toj kje bide nepodnoslivo. 27. Den vo koj zulumkjarot kje gi krshi prstite od racete svoi, velejkji: ½Teshko mene! Drug pat, osven patot na pejgamberot prifativ! 28. O teshko mene! O propast moja! E, da ne zemav drug prijatel! 29. Me odvrati od Opomenata vekje po nejzinoto doagjanje do mene! Shejtanot, navistina, ostanuva za chovekot predavnik! 30. I pejgamberot reche: ½Gospodare, narodot moj, navistina, go prifati ovoj Kur'an kako otpadok! 31. I ete, taka za sekoj pejgamber megju silnicite Nie opredelivme neprijatel. Dosta ti e shto vo Gospodarot tvoj imash upatuvach i poddrzhnik. 32. Onie koi ne veruvaat, velat: ½Zoshto ne mu e objaven Kur'anot vo celost, vo eden zamav? Ete, taka Nie go objavuvame za da go utvrdime so nego srceto tvoe. Taka, del po del sreden, Nie go objavuvame. 33. I tie ne kje donesat nikakov urnek a Nie da ne ti doneseme vistina i najdobro tolkuvanje. 34. Onie so navednatite lica kon Djehennemot kje bidat vo najlosho mesto i bespakje. 35. I na Musa Nie, sekako, mu objavivme Kniga, a brat mu Harun za poddrzhnik go odredivme, 36. pa, rekovme: ½Odete do narodot koj gi smetashe za lazhni ajetite Nashi - a potoa narodot Nie go snemavme. 37. A i na narodot na Nuh, isto taka, zashto gi smetashe za lazhni pejgamberite, Nie go potopivme, i odredivme da bide znamenie za lugjeto. A za zulumkjarite Nie bolna kazna podgotvivme. 38. A i Ad i Semud i zhitelite na Rese, i pokolenija mnogu megju niv Nie unishtivme. 39. I za sekoj narod, megjutoa, Nie donesovme primeri i, potoa, go snemavme. 40. A, sekako, pominuvaat pakosni kraj gradot vrz kogo se isturi dozhd. A ne go primetuvaat li? I duri na ozhivuvanjeto ne se nadevaat! 41. I koga kje te zdogledaat te prifakjaat samo kako predmet na ismevanje: ½Ovoj li Allah go isprati kako pejgamber? 42. Ete, taka samo shto ne ne odvrati od bozhestvata nashi; no nie sme pri niv istrajni. Kje uznaat, koga kje ja zdogledat kaznata, koj skrshna vo bespakje.

SURA 25. EL-FURKAN

244

43. Go vide li onoj koj ja prifati strasta za bozhestvo svoe? Kje bidesh li negov zakrilnik? 44. Smetash li deka mnozinstvoto megju niv, navistina, slusha ili razbira? Tie se kako dobitok. Tie se, tokmu, vo bespakje! 45. Ne gledash li kako Gospodarot tvoj ja prostira senkata i koga saka On, navistina, ja pravi da bide pochinka, a potoa sonceto za nea go pravi znamenie; 46. potoa kon Nas poleka ja pribirame. 47. I On nokjta vi ja opredeli za postela, a sonot za odmor, a denot pak za patuvanje. 48. I On isprakja vetar kako radosnica pred milosta Svoja, a od nebo Nie chista voda spushtame, 49. za da go ozhiveeme so nea mrtviot predel i da gi napoime mnogute lugje i zhivotni koi Nie gi sozdadovme. 50. Da, za ova im iznesuvavme mnogu za da se setat. No, mnozinstvoto na lugjeto, neveruvajkji, odbivashe. 51. Koga Nie bi posakale vo sekoj grad sigurno kje ispratevme opomenuvach! 52. Pa, ne zaboravi na nevernicite i, so pomosh na Kur'anot, bori se so seta sila. 53. I On e Onoj koj odvoi ednoodrugo dve morinja: ednoto pitko i ladno, a drugoto soleno i gorchlivo. I megju niv odredi megjuprostor i isprechi prepreka. 54. I On od voda sozdade chovek pa od nego napravi rodnina i svatovshtina. Gospodarot tvoj e Kadar! 55. A tie gi obozhavaat, osven Allah, onie koi ne si koristat i koi ne si shtetat. Nevernikot kon Gospodarot svoj gi vrti plekjite. 56. I Nie te isprativme samo kako opomenuvach i radosnik. 57. Kazhi: ½Ne baram od vas za ova nikakva nagrada, osven onoj koj saka, da trgne po patot na Gospodarot Svoj. 58. I potpri se vrz Zhiviot koj ne umira, i slavi Go so slavata Negova. I za Nego e dovolno toa shto e Izvesten za grevovite na robovite Svoi: 59. Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata, i ona shto e megju niv, za shest dena, a potoa se utvrdi na Arshot, Milostiviot. Pa, prashaj go za Nego izvesteniot!

SURA 25. EL-FURKAN

245

60. I koga kje im se reche: ½Padnete Mu na sedjde na Milostiviot, velat: ½A koj e Milostiviot? Da padneme li na sedjde za ona za shto ti ni nareduvash? I se zgolemuva otugjuvanjeto nivno! 61. Vozvishen neka e On koj na nebesata sozdade sodzvezdie vo koe svetilka postavi i Mesechina osvetlena. 62. I On e Onoj koj ja sozdade nokjta i denot da se smenuvaat, za onoj koj posakuva da se spomenuva ili koj pak posakuva da se zablagodaruva. 63. I eve koi se robovite na Milostiviot: onie koi odat po zemjata dostoinstveno, i koga neznajkovcite kje im se obratat, velat ½Selam! 64. I onie koi nokjite gi pominuvaat, pagjajkji na sedjde i stoejkji pred Gospodarot svoj, 65. i onie koi zboruvaat: ½Gospodare nash, oddalechi ne od kaznata djehennemska. Kaznata djehennemska kje bide, navistina, neminovna; 66. da, taa e losho prestojuvalishte i utvrduvalishte. 67. A onie koi, koga troshat, rasipnichki toa ne go pravat, i koi isto taka ne se skrzhavi, tuku zazemaat sredina, 68. i koi, osven na Allah ne se povikuvaat na drug bog, i koi ne ubivaat nikogo za kogo zabrani Allah, osven po pravda... A onoj koj ova go pravi kje vkusi grev. 69. Kje mu se udvoi kaznata na Denot suden i vo nea za navek kje bide ponizhen, 70. osven onoj koj kje se pokae, koj veruva i koj raboti dobro delo. Na takvite Allah kje im gi promeni nivnite loshi dela so dobri. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 71. A onoj koj kje se pokae i koj kje sraboti dobro delo... pa, toj, navistina, se vrakja kon Allah so pokajanie, kako pokajnik, 72. i onie koi ne svedochat lazhno, i koga kje pominat kraj neshto bezrabotno, pominuvaat dostoinstveno, 73. i onie na koi kje im se spomenat ajetite na Gospodarot nivni ne ostanuvaat ni gluvi ni slepi; 74. i onie koi zboruvaat: ½Gospodare nash, podari ni od zhenite nashi i potomstvata nashi radost vo ochite i odredi da bideme vodachi na bogobojazlivite! 75. Bidejkji bea trpelivi kje bidat nagradeni so sobi i vo niv kje se sekjavaat i so pozdrav i so selam:

SURA 25. EL-FURKAN

246

76. vo niv za navek kje ostanat. I ete, kolku ubavo prestojuvalishte i odmoralishte kje bide toa! 77. Kazhi: ½Koga ne bi bile dovite vashi, Gospodarot moj ne kje se grizheshe za vas. Da, lazhevte pa zatoa kaznata e neminovna.

Sura 26 Esh-Shuara (Poeti)
Objaveno vo Mekka 227 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ta, sin, mim! 2. Eve ajeti od Knigata jasna! 3. Kje ja zhalostish li dushata tvoja zatoa shto tie ne veruvaat? 4. Koga bi sakale bi im ispratile znamenie, pa vratovite nivni kje ostanat navednati. 5. I niedna nova opomena nim ne im dojde od Milostiviot, a da ne bea kon nea ramnodushni! 6. Da, lazhea, navistina! I sigurno e deka kje im dojdat vesti za ona za shto se ismevaa. 7. Ne gledaat li na zemjata? Pa, kolku vidovi rastenija blagorodni Nie odreduvame da 'rtat? 8. Vo toa, sekako, ima znamenie. A mnozinstvoto od niv, navistina, ne se vernici. 9. Da, Gospodarot tvoj e tokmu Onoj koj e Mokjen i Somilosen! 10. I koga Gospodarot tvoj go povika Musa: ½Obrati mu se na narodot zulumkjarski! 11. Narodot na faraonot, mozhebi, kje bide bogobojazliv. 12. Musa reche: ½Gospodare moj, jas, navistina, se plasham da ne me smetaat za lashko, 13. da ne mi se stesnat gradite i da ne mi se zakochi jazikot - isprati go Haruna,

247

SURA 26. ESH-SHUARA

248

14. jas kon niv zgreshiv pa se plasham da ne me ubijat. 15. Allah reche: ½Nikogash! Odete dvajcata so znamenijata Nashi. Da, Nie kje bideme so vas i kje ve slushame! 16. Odete do faraonot, pa rechete mu: ½Nie sme, navistina, pejgamberi od Gospodarot na svetovite, 17. isprati gi so nas sinovite Izrailovi! 18. Faraonot reche: ½Neli te vospituvavme megju nas dodeka beshe dete, i neli ostana megju nas dosta godini od zhivotot tvoj? 19. I go napravi ona shto go napravi; i ti si megju nevernicite. 20. Musa reche: ½Toa go napraviv togash koga bev eden megju onie koi skrshnaa vo zabluda! 21. I bidejkji se plashev od vas, pobegnav i taka Gospodarot moj mi podari mudrost i me odredi da bidam megju pejgamberite. 22. Toa li e dobrodetelstvo koe ti mi go prefrluvash? Toa li e ona shto gi napravi robovi sinovite Izrailovi? 23. Faraonot reche: ½Koj e Gospodarot na svetovite? 24. Musa reche: ½Gospodarot na neboto i na Zemjata i na ona shto e megju niv - samo ako ste uvereni. 25. Faraonot im reche na onie okolu sebe: ½Ne chuvte li? 26. Musa reche: ½Gospodarot vash i Gospodarot na predcite vashi odamneshni. 27. Faraonot reche: ½Pejgamberot vash, koj vi e ispraten, e lud, navistina! 28. Musa reche: ½Gospodarot na Istok i na Zapad i na ona shto e megju niv - samo ako razmisluvate. 29. Faraonot reche: ½Ako prifatish drug bog osven mene, sigurno, kje te smestam megju zatvorenicite. 30. Musa reche: ½Dali i togash ako ti donesam jasna stvar? 31. Faraonot reche: ½Pa, donesi neshto takvo ako si megju iskrenite! 32. I Musa go frli stapot svoj i toj, ete bi zmija vistinska. 33. I ja izvadi rakata, a taa ete - bela za posmatrachite! 34. I faraonot im reche na golemcite okolu sebe: ½Ovoj, navistina, e volshebnik znalec, 35. koj saka da ve istera so volshebnishtvoto negovo od zemjata vasha. Pa, shto zapovedate?

SURA 26. ESH-SHUARA

249

36. Tie rekoa: ½Prodolzhi mu go rokot nemu i na brat mu i isprati po gradovite da se zbiraat, 37. kje ti doagjaat so sekakvi volshebnici znalci. 38. I togash voplshebnicite se sobraa na edno mesto odredeno i vo den poznat. 39. I na lugjeto im beshe recheno: ½Se sobravte li, 40. za da gi sledime volshebnicite, ako tie pobedat? 41. I bidejkji stignaa volshebnicite, na faraonot mu rekoa: ½Kje imame li nagrada nekakva ako, sekako, ispadneme pobednici? 42. Faraonot reche: ½Da, vo toj sluchaj vie kje bidete megju mene bliskite! 43. I Musa im reche: ½Frlete go ona shto imate da go frlete! 44. I tie togash gi frlija jazhinjata svoi i stapovite svoi, i usilno mu rekoa na faraonot: ½Da, nie kje ispadneme pobednici! 45. Pa, Musa go frli stapot svoj i koga toa ete - go progolta se ona shto tie go izvedoa. 46. I togash volshebnicite se frlija na zemja, poklonuvajkji se, 47. velejkji: ½Veruvame vo Gospodarot na svetovite, 48. Gospodarot na Musa i na Harun! 49. Faraonot reche: ½Kje mu poveruvate li pred da vi dozvolam? Kako koga toj e vash uchitel koj, navistina, ve pouchi so volshebnishtvo? Pa, kje uznaete! Sigurno e deka kje vi gi isecham i racete vashi i nozete vashi nakrstno, i site sigurno kje ve raspnam! 50. Rekoa: ½Nema nikakva shteta. Da, nie, sekako, se vrakjame kon Gospodarot nash! 51. Da, nie tezhneeme Gospodarot nash da ni gi prosti grevovite nashi: da, nie sme prvi vernici! 52. I eve shto mu objavivme na Musa: ½Pobrzaj nokje so robovite Moi; kje bidete, navistina, sledeni! 53. I faraonot, togash, isprati po gradovite zbirachi. 54. ½Ovie, navistina, se druzhina malobrojna, 55. ne nalutija, sekako, 56. a nie sme, pak, vnimatelni! 57. I togash Nie gi izvadivme od bavchite i izvorite,

SURA 26. ESH-SHUARA

250

58. i od riznicite i prestojuvalishtata blagorodni. 59. I Nie odredivme da gi nasledat sinovite Izrailovi, 60. i gi sledea pri izgrejsonce. 61. I bidejkji dvete druzhini se zdogledaa, sledbenicite na Musa rekoa: ½Samo shto ne ne stignaa! 62. Musa reche: ½Nikogash! So mene, navistina, e Gospodarot moj koj kje me upati! 63. Pa, Nie mu objavivme na Musa: ½Udri so stapot tvoj na moreto! I, ete - moreto se rascepi. I sekoj negov del beshe kako rid golem! 64. I potoa drugite Nie gi priblizhivme, 65. a Musa i onie koi bea so nego Nie gi spasivme, 66. potoa drugite Nie gi potopivme. 67. Vo toa, navistina, ima znamenie. Mnozinstvoto od niv, navistina, se nevernici! 68. Da, Gospodarot tvoj e Onoj koj e Silen i Somilosen! 69. I spomeni im go kazhuvaeto za Ibrahim, 70. koga mu reche na babo mu i na narodot svoj: ½Shto obozhavate? 71. Rekoa: ½Obozhavame kipovi: za niv sme postojano privrzani! 72. Ibrahim reche: ½Ve slushaat li koga gi povikuvate, molejkji gi? 73. Ili vi koristat ili, pak, vi shtetat? 74. Rekoa: ½Da, gi zateknavme predcite nashi kako toa go pravat. 75. Ibrahim reche: ½Gledate li deka ona shto go obozhavate 76. vie i predcite vashi odamneshni... 77. deka se toa neprijateli moi, navistina! No, toa ne e, navistina, Gospodarot na svetovite! 78. Koj me sozdade i koj po patot vistinski me upati, 79. i koj me hrani i koj me poi, 80. i koj, koga kje se razbolam, me lechi, 81. i koj kje me usmrti i koj, pak, kje me ozhivi, 82. i kon Kogo kopneam da mi gi prosti greshkite moi na Denot suden. 83. Gospodare moj, podari mi razmisla i povrzi me so dobrochinitelite, 84. i odredi mi za potomstvoto jazik na iskrenosta,

SURA 26. ESH-SHUARA

251

85. i odredi me da go nasledam Djennetot blagosloven, 86. i prosti mu na babo mi; toj, navistina, e megju skrshnatite vo zabluda, 87. i ne sramoti me na Denot na ozhivuvanjeto, 88. na Denot vo koj ne kje koristat ni imotot ni sinovite, 89. osven onoj komu Allah mu dade zdravo srce! 90. A kon bogobojazlivite Djennetot kje se priblizhi, 91. a kon skrshnatite vo zabluda Djehennemot kje se priblizhi, 92. i kje im bide recheno: ½Kade se onie koi gi obozhavavte, 93. osven Allah? Dali tie kje vi pomognat? Ili: Mozhat li sebesi da si pomognat? 94. Tie i vo zabluda skrshnatite kje bidat frleni vo Djehennemot, 95. i seta vojska na Iblisot. 96. Vo Djehennemot, prepirajkji se, kje rechat: 97. ½Se kolnime vo Allah deka bevme, navistina, vo zabluda ochigledna, 98. koga ve izednachuvavme so Gospodarot na svetovite, 99. i samo silnicite vo zabluda ne frlija, 100. i za nas nema posrednici, 101. a nitu pak bliski prijateli. 102. E, samo koga bi se vratile pa da staneme vernici! 103. Vo toa, navistina, ima znamenie. No, mnozinstvoto od niv ne se vernici. 104. Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen! 105. Narodot na Nuh gi smetashe za lazhni pejgamberite. 106. Koga im reche bratot nivni Nuh: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 107. Jas sum, navistina, vash pejgamber doverliv. 108. Pa, plashete se od Allah i bidete poslushni! 109. Za toa od vas ne sakam nikakva nagrada; nagradata moja mu pripagja samo na Gospodarot na svetovite. 110. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 111. Rekoa: ½Da veruvame li vo tebe kako shto najniskiot sloj te sledi? 112. Nuh reche: ½Ne poseduvam znaenje za ona shto go rabotea. 113. Polaganjeto smetka, navistina, mu pripagja samo na Gospodarot moj. E, koga bi bile svesni!

SURA 26. ESH-SHUARA

252

114. I ne e moe vernicite da gi isteram. 115. Jas sum, navistina, samo opomenuvach jasen. 116. Rekoa: ½Ako ne prestanesh, o Nuh, kje bidesh sigurno eden megju kamenuvanite! 117. Nuh reche: ½Gospodare moj, narodot moj, navistina, me smeta za lashko. 118. Otvori, togash, otvor megju nas i megju niv, i spasi ne, mene i vernicite koi se so mene. 119. Pa, Nie go spasivme nego i onie so nego vo chamecot prepoln, 120. a ostanatite Nie gi potopivme. 121. Vo toa, navistina, ima znamenie. No, mnozinstvoto od niv se nevernici! 122. I Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Mokjen i Somilosen! 123. I Ad gi smetashe za lazhni pejgamberite. 124. Koga bratot Hud im reche: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 125. Jas sum, navistina, pejgamber vash doverliv. 126. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 127. I jas ne baram za toa od vas nagrada; nagradata moja e kaj Gospodarot na svetovite. 128. Kje gradite li na sekoe ritche kukji, naprazno? 129. I pravete gradbi kako nikogash deka nema da umrete, 130. a koga kaznuvate, kaznuvate kako silnici. 131. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 132. Plashete se od Onoj koj vi go dade ona shto go znaete, 133. Onoj koj vi dade dobitok i sinovi, 134. i bavchi i izvori. 135. Da, jas se plasham za vas od kaznata na Denot golem! 136. Rekoa: ½Kje ne sovetuvash li ili, pak, nema da bidesh megju sovetuvachite, nam, navistina, ni e seedno. 137. Vakvi bea samo obichaite na narodite odamneshni, 138. i nie nema da bideme kazneti. 139. Pa, ete, go smetaa za lashko i Nie niv gi unishtivme. Vo toa ima, navistina, znmamenie. No, mnozinstvoto od niv ne se vernici!

SURA 26. ESH-SHUARA

253

140. A Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen! 141. I Semud gi smetashe za lazhni pejgamberite, 142. koga bratot nivni Salih im reche: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 143. Jas sum, navistina, pejgamber vash doverliv. 144. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 145. I jas ne baram od vas za toa nagrada; nagradata moja e kaj Gospodarot na svetovite. 146. Kje ostanete li ovde bezbedni, 147. vo bavchite i megju izvorite, 148. vo posevite i megju urmite so plodovi zreli? 149. A vo brdata dlabite kukji, veshto! 150. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 151. I nemojte da ja slushate naredbata na preteruvachite, 152. koi bezredie seat po zemjata i koi ne vospostavuvaat red. 153. Rekoa: ½Ti si, navistina, eden megju opsednatite! 154. Ti si samo chovek nam slichen. Donesi, togash, znamenie ako si megju iskrenite! 155. Salih reche: ½Eve kamila, na denot odreden taa kje pie i vie kje piete na denot poznat; 156. i ne nanesuvajte i zlo, zashto kje ve opfati kazna na Denot golem! 157. I tie ja zaklaa kamilata i vednash se pokajaa. 158. Pa gi obzede kazna. Vo toa ima, navistina znamenie. No, mnozinstvoto od niv ne se vernici! 159. I Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen! 160. Narodot na Lut gi smetashe za lazhni pejgamberite. 161. Koga reche bratot nivni Lut: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 162. Jas sum, navistina, pejgamber vash doverliv. 163. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 164. I jas ne baram za toa od vas nagrada; nagradata moja e kaj Gospodarot na svetovite. 165. Kje gi zemate li mazhite, za razlika od drugite lugje,

SURA 26. ESH-SHUARA

254

166. a kje gi ostavate li zhenite vashi koi za vas gi sozdade Gospodarot vash? No, vie ste narod prestapnichki! 167. Rekoa: ½Ako ne prestanesh, o Lut, sigurno kje bidesh megju isteranite. 168. ½Koga stanuva zbor za postapkata vasha jas, navistina, se gadam. 169. Gospodare moj, spasi ne, mene i semejstvoto moe od ona shto go pravat! 170. Pa, Nie gi spasivme, nego i semejstvoto negovo, site, 171. osven edna stara zhena megju onie koi ostanaa. 172. A ostanatite Nie gi unishtivme, 173. i po niv dozhd spushtivme. E, samo kolku beshe losh toj dozhd za opomenatite! 174. Vo toa, navistina, ima znamenie. No, mnozinstvoto od niv se nevernici. 175. I Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen! 176. I zhitelite na Ejka gi smetaa za lazhni pejgamberite. 177. Koga Shuajb im reche: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 178. Jas sum, navistina, pejgamber vash doverliv. 179. Pa, plashete se od Allah i bidete mi poslushni! 180. I jas ne baram od vas za toa nagrada; nagradata moja e kaj Gospodarot na svetovite! 181. I merete na vaga i ne bidete megju kradlivcite! 182. A na kantarot merete pravedno! 183. I ne skratuvajte im gi na lugjeto stvarite nivni i ne shirete po zemjata bezredie! 184. Plashete se od Onoj koj ve sozdade, vas i pokolenijata odamneshni! 185. Rekoa: ½Ti si, navistina, eden megju opsednatite! 186. Ti si samo nam slichen chovek, i nie te smetame za eden od lashkovcite. 187. Odredi da padne neboto vo parchinja vrz nas, ako si megju iskrenite! 188. Lut reche: ½Gospodarot moj najdobro go znae ona shto go rabotite. 189. Pa go smetaa za lashko i na denot oblachen gi snajde kazna. Taa kazna se sluchi, sekako, na den golem. 190. Da, vo toa ima znamenie. No, mnozinstvoto od niv se nevernici. 191. Gospodarot tvoj, navistina, e Onoj koj e Silen i Somilosen!

SURA 26. ESH-SHUARA

255

192. Toa e Kur'anot shto go objavi Gospodarot na svetovite; 193. go objavi Djibril doverliv 194. vo srceto tvoe za da bidete megju opomenuvachite, 195. na jasen arapski jazik! 196. Toj e spomenat, sekako, vo knigite odamneshni. 197. Neli im e znamenie toa shto za nego znaat uchenite od sinovite Izrailovi? 198. A Nie da go objavevme na nekoj stranec, 199. koj kje im go chitashe ne kje veruvaa vo nego. 200. I ete, taka Nie go vnesuvame vo srcata na silnicite. 201. Ne veruvaat vo nego se dodeka ne ja vidat kaznata bolna, 202. pa, taa kje im dojde odnenadezh, nema ni da ja usetat; 203. pa kje rechat: ½Kje ni se dade li mala prilika? 204. Baraat li kaznata Nasha da im dojde pobrzo? 205. Shto mislish, ako gi ostavime da uzhivaat so godini, 206. a potoa da im dojde ona so shto im se zakanuva? 207. Nishto ne kje im ostane od ona vo shto uzhivaa! 208. Nie nieden grad ne unishtivme a vo nego da nemaa opomenuvachi, 209. kako Opomena, zashto Nie ne bevme nepravedni, 210. i Opomenata ne ja objavuvaat shejtanite; 211. ne treba a i ne mozhat toa da go napravat: 212. oddalecheni se, navistina, od opomenata nejzina. 213. I ne povikuvaj se na drug bog, osven na Allah. Ta, kje bidesh megju kaznetite! 214. I opomeni ja rodninata tvoja, najbliskite! 215. I spushti gi kriljata tvoi kon vernicite koi te sledat! 216. Pa, ako se neposlushni kon tebe, kazhi: ½Jas sum, navistina, daleku od ona shto go pravite! 217. I potpri se na Silniot i Milostiviot, 218. koj te gleda koga stanuvash, 219. i koga se vitkash megju onie koi pagjaat na sedjde. 220. On, navistina, e Slushach i Znalec!

SURA 26. ESH-SHUARA

256

221. Da ve izvestam li za ona shto go objavuvaat shejtanite? 222. Mu objavuvaat na sekoj lazhotvorec i greshnik. 223. Tie prislushkuvaat, a mnozinstvoto od niv se lashkovci. 224. Poetite gi sledat onie koi lundzaat, 225. a ne gledash li ti deka tie po pustinite talkaat, 226. i go zboruvaat, navistina, ona shto ne go rabotat, 227. osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat, i koi Allaha go spomenuvaat mnogu i koi po napraveniot im zulum, vozvrakjaat... A onie koi zulum pravat kje uznaat kon shto tie, tokmu, se upatuvaat!

Sura 27 En-Neml (Mravki)
Objaveno vo Mekka 93 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ta, sin! Eve ajeti na Kur'anot i Knigata jasna, 2. Patokaz i Radosnica za vernicite, 3. koi namaz izvrshuvaat i koi zekat davaat i koi se ubedeni vo Ahiret. 4. Na onie koi ne veruvaat vo Ahiret Nie im gi razubavuvame postapkite nivni, pa talkaat; 5. onie na koi kje im pripadne kaznata bolna i na Ahiret kje bidat porazeni. 6. Ti, navistina, go primash Kur'anot od Mudriot i Znalecot! 7. Koga Musa mu reche na semejstvoto svoe: ½Pochuvstvuvav ogan; kje vi donesam od nego vest ili, pak, kje vi donesam zazhareno drvo za da se stoplite. 8. I koga se priblizhi do ognot, povika: ½Blagosloven neka e Onoj koj e vo ognot i onie okolu nego; slaven neka e Allah, Gospodarot na svetovite! 9. O Musa, jas sum, navistina, Allah, Silen i Mudar! 10. I frli go stapot tvoj! I bidejkji go pogledna, toj pochna da lazi kako zmija, se svrti so plekjite i ne se vrati povekje. ½O Musa, ne plashi se! Pejgamberite od Mene, navistina, ne se plashat, 11. osven Onoj koj zulum kje napravi, a potoa zloto kje go zameni so dobro delo: Jas sum, navistina, Prostuvach i Somilosen! 12. Stavi ja rakata tvoja vo djebot tvoj i ete - kje ja izvadish bela, bez da bide oshtetena. Toa e edno od devette znamenija na faraonot i narodot negov. Tie se, navistina, narod rasipnichki!

257

SURA 27. EN-NEML

258

13. I bidejkji im dojdoa znamenijata Nashi ochigledno, rekoa: ½Ova e volshebnishtvo jasno! 14. Gi prenebregnuvaa, a vo sebe gi priznavaa, duvajkji se i silejkji se. Pa, pogledni kakva beshe kaznata za bezrednicite! 15. I na Musa i na Sulejman Nie, navistina, im dadovme znaenje, i dvajcata rekoa: ½Blagodarenie na Allah koj ne odlikuva nad mnogute robovi vernici Svoi! 16. I Davuda go nasledi Sulejman, i reche: ½O lugje, poucheni sme vo jazikot na pticite, i dadeno ni e od se po neshto. Ova, navistina, e blagodat jasen! 17. I se sobra kaj Sulejman vosjkata negova: sostavena od djinovi, lugje i ptici. Site poredeni. 18. I koga stignaa do dolinata na mravkite, edna mravka reche: ½O mravki, vlezete vo zhivealishtata vashi bidejkji kje ve pregazat Sulejman i vojskata negova, neznaejkji! 19. Pa se nasmevna so zborovite negovi, glasno, velejkji: ½Gospodare moj, probudi ja zhelbata moja za da bidam blagodaren na blagodatot Tvoj so koj me blagoslovi, mene i roditelite moi, i da rabotam dobri dela so koi kje bidesh Ti zadovolen. I so milosta Tvoja vovedi me megju robovite Tvoi dobri. 20. I toj otide da izvrshi smotra vrz pticite, i reche: ½Shto e so pupavecot? Ne go gledam ili e, pak, megju izgubenite. 21. Pa, ne mi ni donese jasen dokaz; kje go kaznam so kazna zhestoka ili, pak, sigurno kje go zakolam. 22. I ne ostana dolgo vreme. Reche: ½Go znam ona shto ti ne go znaesh; ti doagjash od Sabe so vest sigurna. 23. Tamo vidov edna zhena koja vladee so niv i i e dadeno od se po neshto, i ima prestol golem. 24. Ja vidov nea i narodot nejzin kako pagjaat na sedjde na Sonceto, a ne na Allah; i Shejtanot im gi razubavuva delata nivni i ete, taka, gi odvrakja od patot i - neupatenite se! 25. Ne pagjaat li na sedjde na Allah koj go vadi ona shto e skrieno na nebesata i na Zemjata, i koj go znae i ona shto go kriete i ona shto go obelodenuvate. 26. Allah! Nema drug bog osven Nego! Gospodar na Arshot golem! 27. Sulejman reche: ½Kje vidime dali vistina zboruvash ili lazhesh.

SURA 27. EN-NEML

259

28. Odi so ova pismo moe; pa, frli go i oddalechi se od niv i pogledni shto kje odgovorat! 29. Taa reche: ½O golemci, frleno mi e edno pismo blagorodno, navistina! 30. Toa, sekako, e od Sulejman: ½Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 31. Ne pravete se pogolemi od mene i dojdete mi poslushni! 32. Taa reche: ½O golemci, odgovorete mi za ovaa naredba do mene; ne mozham da resham se dodeka ne ste prisutni! 33. Rekoa: ½I jaki sme i silni sme, no ti nareduvash. Pogledni, togash, shto kje naredish! 34. Reche: ½Da, koga vladarite kje vlezat vo eden grad kje napravat metezh, i mokjnite zhiteli negovi kje gi potchinat. Tie, ete, taka pravat! 35. Kje im ispratam, sekako, eden podarok i kje vidam so shto se vrakjaat ispratenite. 36. I bidejkji pratenikot dojde kaj Sulejman, ovoj reche: ½Da me potkupite li so bogatstvo? Pa, ona shto mi go dade Allah e podobro od ona shto vam vi go dade. No, vie se raduvate na podarokot vash. 37. Vrati se kaj niv! Pa, kje im dojdeme, togash, so vojska na koja ne kje mozhat da i se spravat i od Sabe, sigurno, kje gi isterame potchineti i navednati. 38. Sulejman reche: ½O golemci, koj megju vas kje mi dojde so prestolot nejzin pred da mi dojdat potchineti? 39. Eden ifrit od djinovite, reche: ½Jas kje ti go donesam pred da se ispravish od mestoto tvoe. Jas sum za toa, navistina, silen i doverliv! 40. A onoj kaj nego shto beshe se steknal so znaenje od Knigata, reche: ½Jas kje ti go donesam pred da trepnesh so okoto. I bidejkji go vide kako e uporen, reche: ½Ova e edna od dobrinite na Gospodarot moj za da me isproba: kje bidam li blagodaren ili nema da bidam blagodaren. A onoj koj e blagodaren, za sebesi e blagodaren, a onoj koj ne e blagodaren... pa, Gospodarot tvoj, navistina, e Bogat i Blagoroden! 41. I reche: ½Izmenete go izgledot na prestolot nejzin, pa kje vidime dali e upatena ili, pak, e od onie koi ne upatuvaat. 42. I bidejkji dojde i beshe recheno: ½Ova li e prestolot tvoj? Taa reche: ½Pa, izgleda deka e toj. A znaenje ni e dadeno i pred nego; i nie sme Poslushni. 43. Ja oddalechija onie koi taa gi obozhavashe osven Allah. Taa beshe, navistina, megju narodot nevernichki

SURA 27. EN-NEML

260

44. I beshe recheno: ½Vlezete vo dvorecot! I shtom taa go zdogleda vednash pomisli deka e voda dlaboka, i ja podigna dolamata nejzina za da ne se namokri. Sulejman reche: ½Ne, ova e dvorec poplochen so staklenki! Taa reche: ½Gospodare moj, jas, navistina, za sebesi zlo si napraviv; poslushna sum, zaedno so Sulejman, na Allah, Gospodarot na svetovite! 45. I Nie sekako go isprativme do Semud bratot nivni Salih: ½Obozhavajte go Allaha! - I tie, tokmu, se podelija vo dve druzhini, ednanadruga sprotistaveni. 46. Salih reche: ½O narode moj, zoshto brzate da vi dojde zloto pred dobroto? Zoshto ne barate proshka od Allah? Pa, mozhebi, kje vi se smiluva! 47. Rekoa: ½Tebe i onie so tebe ve gledame kako losha ptica, predznak. Salih reche: ½Loshata ptica vasha, predznakot, e kaj Allah. Vie ste narod koj se proba. 48. Vo gradot imashe devet lugje koi pravea bezredie na Zemjava i ne vospostavuvaa red. 49. Rekoa, kolnejkji se vo Allah: ½Kje go ubieme nokje, nego i semejstvoto negovo, sigurno! A potoa na najblizhniot po srodstvo kje mu recheme: ½Ne sme svedoci pri ubistvoto na semejstvoto negovo; nie, sigurno vistina zboruvame! 50. I pravea spletki a i Nie pravevme spletki, no toa ne go usetuvaat. 51. Pa, pogledni kakva beshe kaznata zaradi spletkite nivni; Nie gi unishtivme, navistina, site niv! 52. Ete, toa se kukjite nivni opustosheni zaradi zulumot shto go napravija. Vo toa ima, navistina, znamenie za lugjeto koi znaat! 53. A Nie gi izbavivme onie koi veruvaa i koi bea bogobojazlivi. 54. I koga Lut mu reche na narodot svoj: ½Kje zapagjate li vo sramno delo, a toa sami go gledate? 55. Zarem vie kje im priogjate na mazhite strastveno a ne na zhenite. Pa, vie ste lugje koi ne znaete! 56. A narodot negov samo mu odgovori: ½Isterajte go semejstvoto Lutovo od gradot vash. Da, toa se lugje koi se chistat! 57. I togash Nie gi izbavivme Nego i semejstvoto negovo, osven zhena mu za koja odredivme da bide od ostanatite. 58. I Nie vrz niv spushtivme dozhd golem. E, samo kolku beshe losh toj dozhd za opomenatite!

SURA 27. EN-NEML

261

59. Kazhi: ½Blagodarenie na Allah i selam na robovite Negovi koi On gi izbra. Koj e podobar: Allah ili onie koi Mu gi zdruzhuvaat? 60. Allah, koj gi sozdade nebesata i Zemjata i koj vi spushti voda od neboto, pa so nea pravime da 'rtat bavchi prekrasni vo koi vie ne mozhete da odredite da rastat steblata nivni. Ima li drug bog pokraj Allah? Ne, toa e narod koj preteruva. 61. Onoj koj ja odredi zemjata za utvrda i koj, niz probivite nejzini, opredeli da techat reki, i koj, za nea, opredeli planini i, megju dve morinja, ograda. Ima li drug bog osven Allah? No, mnozinstvoto od niv ne znaat! 62. Onoj koj kje mu se odzvie na pritisnatiot koga ovoj kje go povika, koj otkriva zlo i koj ve pravi da bidete hali na zemjava? Ima li drug bog osven Allah? Malkumina se onie koi se sekjavaat! 63. Onoj koj ve upatuva niz temninite na kopno i po more, i koj vi gi isprakja vetrovite kako radosnica, od milosta Svoja... ima li drug bog osven Allah? Allah e visoko nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 64. Onoj koj go zapochnuva sozdavanjeto i koj go vozobnovuva, i Onoj koj ve snabduva i od nebo i od zemja... ima li drug bog osven Allah? Kazhi: ½Donesete vash dokaz ako ste iskreni! 65. Kazhi: ½Tajnata shto e na nebesata i na Zemjata ja znae samo Allah. I ne znaat koga kje bidat ozhiveani. 66. No, ne! Znaenjeto nivno za Ahiret e nikakvo; onie se somnevaat vo nego; slepi se vo odnos na nego. 67. I nevernicite zboruvaat: ½Koga kje staneme zemja kje bideme li nie i predcite nashi ozhiveani, navistina? 68. Da, so ova nam ni se zakanuva kako shto im se zakanuvashe i na predcite nashi porano: ½Ova se samo prikaski odamneshni! 69. Kazhi: ½Patuvajte po zemjata! Pa, poglednete kakva beshe kaznata za silnicite! 70. I ne zhalosti se zaradi niv i neka ne ti se stesnuva vo gradite zaradi spletkarenjeto nivno! 71. I zboruvaat: ½Koga kje se ostvari vetuvanjeto ako ste iskreni? 72. Kazhi: ½Mozhebi del od ona za shto go zabrzuvate kje vi dojde po stapalkite vashi. 73. Gospodarot tvoj, navistina, e Posednik na dobrinata za lugjeto, no mnozinstvoto od niv ne se zablagodaruvaat.

SURA 27. EN-NEML

262

74. Gospodarot tvoj, sekako, go znae i ona shto go krijat gradite nivni i ona shto go obelodenuvaat. 75. I nikakva tajna nema ni na nebesata ni na Zemjata, a da ne e vnesena vo Knigata jasna. 76. Ovoj Kur'an, navistina, im kazhuva na sinovite Izrailovi za ona za shto tie, tokmu, stanaa delenici. 77. I Kur'anot, sekako, e Patokaz i Milost za vernicite. 78. Da, Gospodarot tvoj presuduva megju niv so sudot Svoj. On e Silen i Znalec! 79. Pa, potpri se vrz Allah! Ti si, navistina, vrz vistinata jasna! 80. Da, ti ne mozhesh da bidesh siguren vo ona shto go slushaat umrenite a nitu, pak, mozhesh da gi slushnesh molbite na nemite koga kje se svrtat so plekjite. 81. Ne mozhesh, isto taka, i slepite da gi upatish od skrshnuvanjata nivni. Gi slushash samo onie koi veruvaat vo znamenijata Nashi, onie, Poslushnite! 82. I koga govorot kje se sluchi nad niv Nie kje ti izvadime od zemjata zhivotno koe kje zboruva deka lugjeto, navistina, ne bea uvereni vo znamenijata Nashi. 83. I Denot vo koj Nie kje zbereme od sekoj narod druzhina megju onie koi gi smetaa za lazhni znamenijata Nashi... pa, kje bidat pobedeni. 84. I shtom tamu kje dojdat, Allah kje reche: ½Gi smetavte li za lazhni znamenijata Moi bez da gi sogledate so znaenje? Ili: Shto rabotevte? 85. I zaradi zulumot nivni kje se sluchi vrz niv Govorot; ne kje mozhat ni da prozborat. 86. Ne gledaat li deka Nie, navistina, ja opredelivme nokjta za da se odmorat vo nea, a Denot ochigleden? Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi veruvaat! 87. I Denot vo koj kje se duvne vo Surlata... Pa, kje se ispreplashat i onie na nebesata i onie na Zemjata, osven onie koi Allah saka. I site kje Mu dojdat, ponizni! 88. I gi gledash planinite, mislejkji deka se nepodvizhni. Tie se krevaat kako shto se krevaat i oblacite. Sozdavanjeto e - od Allah, koj ja usovrshuva sekoja rabota. On, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 89. Onoj koj kje dojde so dobro kje ima neshto ushte podobro. Onakvite na Denot toj kje bidat poshtedeni od stravot.

SURA 27. EN-NEML

263

90. A onie koi kje dojdat so zlo... pa, so licata svoi kje bidat frlevi vo ognot: ½Se kaznuvate za ona shto go rabotevte! 91. Naredeno mi e, navistina, da go obozhavam Gospodarot na ovoj grad koj On go posveti. I se shto e - Negovo e! Da, naredeno mi e da bidam megju Poslushnite, 92. i da go kazhuvam Kur'anot. Pa, onoj koj po patot e upaten, e upaten, sekako, za sebesi, a onoj koj vo zabluda skrshnal... pa, kazhi: ½Eden sum, navistina, od opomenuvachite. 93. I kazhi: ½Blagodarenie na Allah! On kje vi gi pokazhe znamenijata Svoi... pa, kje gi prepoznaete. I Gospodarot tvoj ne e ramnodushen kon ona shto go rabotite!

Sura 28 El-Kasas (Kazhuvanja)
Objaveno vo Mekka 88 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ta, sin, mim! 2. Eve ajeti od Knigata jasna. 3. Ti kazhuvame vistina od kazhuvanjata za Musa i faraonot, za lugjeto koi veruvaat. 4. Faraonot, navistina, se vozdignuvashe po zemjata i zhitelite nejzini vo druzhini gi razedinuvashe, oslabnuvajkji gi ednisodrugi, kolejkji gi sinovite nivni i ostavajkji gi vo zhivot kjerkite nivni. Toj, navistina, beshe megju bezrednicite! 5. I Nie posakuvame da gi daruvame onie koi se ugneteni na zemjata; gi postavuvame za vodachi i gi postavuvame za naslednici, 6. i gi zacvrstuvame na zemjata i pravime faraonot, Haman i vojskite nivni da go zdogledaat ona od shto tie, tokmu, stravuvaat. 7. I i vdahnavme na majkata na Musa: ½Doj go! Pa, koga kje ti padne strav, frli go vo reka, ne stravuvaj i ne taguvaj! Nie, navistina, kje ti go vratime i kje go odredime za eden od pejgamberite! 8. I togash semejstvoto na faraonot go zede za da bide prijatel nivni i grizha nivna. Faraonot i Haman i vojskata nivna, navistina, bea greshnici! 9. I zhenata na faraonot reche: ½Radost za moeto oko i za tvoeto oko! Ne ubivaj go. Mozhebi kje ni bide od korist ili, pak, da si go posinime. I nishto, tokmu, ne usetuvaa! 10. I srceto na majkata na Musa vednash stana prazno; taa samo shto toa ne go razvideli. I Nie da ne go zajaknevme srceto nejzino taa, sekako, kje beshe megju nevernichkite.

264

SURA 28. EL-KASAS

265

11. I taa i reche na sestrata negova: ½Sledi go! I ete, taka taa go zdogleda od dalechina. I nishto onie ne usetuvaa! 12. I od porano Nie mu zabranivme doilki. Taa, togash, reche: ½Da vi gi pokazham li domakjinite koi kje se grizhat za nego, i koi kje go sovetuvaat? 13. Pa, go vrativte kaj majka mu za da se zaraduva okoto nejzino, da ne taguva i da znae deka vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistina, no, ete, mnozinstvoto od niv ne znaat! 14. I bidejkji sjakna i stasa, Nie mu dadovme i mudrost i znaenje. I ete, taka gi nagraduvame dobrochinitelite! 15. I vleze vo gradot vo vreme koga zhitelite negovi ne go zapazija. Pa, naide na dva choveka koi se tepaa. Edniot beshe od negovata prijatelska a drugiot od negovata neprijatelska druzhina. I go povika vo pomosh onoj od druzhinata negova protiv onoj od druzhninata neprijatelska. I Musa go udri so raka i go usmrti, i reche: ½Ova e delo shejtansko. Shejtanot, navistina, e neprijatel i skrshnuvach vo zabluda otvorena! 16. Musa reche: ½Gospodare moj, napraviv zulum, navistina, za sebesi... pa, prosti mi! I On mu prosti. On, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 17. I reche: ½Gospodare moj, bidejkji me opsipa so blagodati, nikogash nema da bidam zad silnicite! 18. I toj, togash, se najde vo gradot, plashejkji se i ochekuvajkji neshto; i ete go onoj koj vcheradenta barashe pomosh od nego, dovikuvajkji go. Musa mu reche: ½Ti si, navistina, vo zabluda jasna! 19. I bidejkji posaka da go zgrabi onoj shto im beshe i na dvajcata neprijatel, reche: ½O Musa, posakuvash li da me ubiesh kako onoj shto go ubi vchera? Posakuvash, znam, da bidesh silnik na zemjava a ne posakuvash da bidesh megju onie koi red postavuvaat. 20. I pristigna eden chovek od pregradieto, brzajkji i reche: ½O Musa, glaveshinite, navistina, se dogovaraat da te ubijat. Ti sovetuvam, togash, da se iselish. 21. I Musa go napushti gradot isplashen, ochekuvajkji da mu se sluchi neshto. Reche: ½Gospodaru moj, izbavi me od narodot zulumkjarski! 22. I bidejkji se upati vo presret na Medjen, reche: ½Gospodarot moj, mozhebi, kje me upati po patot vistinski. 23. I bidejkji stigna do vodata na Medjen, tuka najde edna druzhina na lugje koi go napojuvaa dobitokot i vide dve devojki nastrana koi gi drzhea zhivotnite svoi. I reche: ½Kakva teshkotija imate vie dvete?

SURA 28. EL-KASAS

266

Rekoa: ½Nema da go napoime dobitokot dodeka ne odat ovcharite. A babo ni e star chovek. 24. I togash go napoi dobitokot svoj a potoa se skri vo senka i reche: ½Gospodare moj, jas sum, navistina, siromav za kakvo bilo dobro da mi dadesh! 25. I togash ednata od niv mu se priblizhi i, sramejkji se, reche: ½Te vika babo za da te nagradi, bidejkji go napoi dobitokot nash. I koga dojde kaj nego i koga mu gi kazha kazhuvanjata, reche: ½Ne plashi se, se spasi od narodot zulumkjarski! 26. Ednata od niv reche: ½O babo, iznajmi go. Najdobro e, navistina, da iznajmish jak i doverliv! 27. Toj reche: ½Sakam da te vencham so ednata od dvete kjerki moi. Treba da rabotish kaj mene osum godini, pa ako, gi napolnish deset, a toa od tebe zavisi, a ne sakash da te prisilam na toa, kje vidish deka sum, inshallah, megju dobrite. 28. Musa reche: ½Ete, toa e megju mene i megju vas. I koj bilo rok da go ispolnam, nishto nema da napravam protiv mene. A za ova shto go zboruvame Allah e Zakrilnik. 29. I bidejkji Musa se slozhi za rokot, trgna so semejstvoto svoe, zdogleda ogan na ednata strana od brdoto Tur, i mu reche na semejstvoto svoe: ½Zastanete, zdogledav ogan; mozhebi kje vi dojdam od nego so vest nekakva ili so zazhareno drvo za da se stoplite. 30. I bidejkji se priblizhi do ognot, nekoj go povika od desnata strana na dolinata, od krajot blagosloven, od steblo: ½O Musa, Jas sum, navistina, Allah, Gospodarot na svetovite! 31. I frli go stapot tvoj. I bidejkji vide kako lazi kako lukava zmija, gi svrte plekjite i ne se vrati. - ½O Musa, priblizhi se i ne plashi se. Ti si, navistina, megju bezbednite! 32. Stavi ja rakata tvoja vo djebot tvoj: i, ete, kje stane bela, bez zlo, i soberi gi pazuvite od strav. Ete, dva dokaza za faraonot i golemcite negovi. Tie se, navistina, narod rasipnichki. 33. Musa reche: ½Gospodare moj, jas, navistina, ubiv eden od niv, i se plasham da ne me ubijat. 34. I brat mi Harun pojasno zboruva... pa, isprati go so mene da mi pomogne, da go potvrdi ona shto jas go zboruvam: se plasham, sekako, da ne me smetaat za lashko.

SURA 28. EL-KASAS

267

35. Allah reche: ½Kje ja zajakneme tvojata raka so brat ti i na dvajcata kje vi dademe vlast, i ne kje mozhat da vi se priblizhat. Vie ste onie shto kje ve sledat - so znamenijata Nashi - i pobednici ste. 36. I bidejkji Musa im dojde so znamenijata Nashi, jasni, rekoa: ½Ova e samo smisleno volshebnishtvo. Vakvo neshto ne sme chule od predcite nashi odamneshni! 37. I Musa reche: ½Gospodarot moj najdobro go znae onoj koj kje dojde so Patokaz od Nego, i koi kje pobedat vo svetot. Zulumkjarite, navistina, ne kje uspeat! 38. I faraonot reche: O golemci, ne znam deka imate drug bog osven mene. Zapali go ognot za glina, o Hamane, a potoa sodzidaj za mene edna kula za da se vishnam kon bogot na Musa, bidejkji mislam deka toj e megju lashkovcite! 39. Se iznadu faraonot i vojskata negova po zemjata, bespravno! I navistina mislea deka nema da ni se vratat! 40. I togash Nie gi pofakjavme faraonot i vojskata negova i gi frlivme v more. Ta, pogledni kakva beshe kaznata za zulumkjarite! 41. I Nie gi odredivme da bidat vodachi za povikuvanje kon ognot. A na Denot suden ne kje im se pomogne. 42. I prokletstvoto Nashe gi sledeshe na ovoj svet, a na Denot suden kje bidat megju posramenite. 43. I na Musa, sekako, Nie Kniga mu dadovme po unishtuvanjeto na pokolenijata odamneshni - svetlina za lugjeto, i Patokaz i Milost za da se sekjavaat. 44. I ne beshe na zapadnata strana koga na Musa Nie mu spushtivme naredba, a ne beshe ni megju svedocite. 45. No, pokolenija mnogu Nie podignavme i zhivotot im go prodolzhivme. I ti povekje ne beshe prisuten megju zhitelite na Medjen da im gi kazhuvash ajetite Nashi: ajeti se ona shto go isprakjame. 46. I ne beshe pokraj Tur koga Nie go povikavme. No, eve, milost od Gospodarot tvoj za da go opomenish narodot na koj ne mu beshe dojden opomenuvach pred tebe za da se sekjavaat. 47. I da ne rechat - shtom kje gi snajde kaznata za ona za shto go napravija racete nivni - ½Gospodare nash, zoshto ne ni isprati pejgamberi? Pa, kje gi sledevme ajetite tvoi i kje bevme megju vernicite! 48. I bidejkji im dojde vistinata od Nas, rekoa: ½Zoshto ne mu e dadeno neshto slichno na ona shto mu e dadeno na Musa? Onie ne go poreknuvaa

SURA 28. EL-KASAS

268

ona shto mu e dadeno na Musa od porano. Rekoa: ½Dve volshebnishtva koi ednosodrugo se poddrzhuvaat. Zboruvaat: ½Nie ne veruvame vo seto toa! 49. Kazhi: ½Donesete, togash, od strana na Allah Kniga koja podobro kje upatuva od Tevrat i Kur'an. Bi ja sledel samo ako ste iskreni. 50. Pa, ako ne ti se odzvijat, togash, znaj deka, navistina, onie gi sledat strastite svoi. A koj povekje skrshnal vo zabluda od onoj koj ja sledi strasta svoja, koj e bez Patokaz od Allah? A Allah, navistina, ne go upatuva narodot zulumkjarski! 51. I Nie, navistina, im isprakjavme govor postapno za da se sekjavaat. 52. Onie na koi im e dadena Knigata pred Kur'anot, tokmu, veruvaat vo nego. 53. I koga im se kazhuva, zboruvaat: ½Veruvavme vo nego. Toa, sekako, e vistina od Gospodarot vash. Nie i pred nego bevme Poslushni. 54. Kje ja dobijat dvojnata nagrada svoja: bea trpelivi, za zloto vozvrakjaa so dobro i delea od 'rskot shto Nie im go dadovme. 55. A koga, pak, kje slushnat besmislica, ramnodushni se kon nea, i velat: ½Nam delata nashi a vam delata vashi. Selamun alejkum! Ne ni trebaat neznajkovcite! 56. Ti, navistina, ne go upatuvash onoj kogo sakash, tuku Allah upatuva kogo saka. On najdobro gi znae upatenite! 57. I zboruvaat: ½Ako go sledime so tebe Patokazot kje bideme isterani od zemjava nasha. - Neli gi naselivme vo zemjata sveta, bezbedna, od koja niknat plodovi od se, kako 'rsk Nash? No, mnozinstvoto od niv ne znaat! 58. I kolku gradovi Nie unishtivme so rasturen nachin na zhiveenje! Pa, ete gi zhivealishtata nivni vo koi, po niv, zhiveat samo malkumina. Nie, tokmu, gi nasledivme! 59. Gospodarot tvoj ne gi unishtuva gradovite dodeka na narodite nivni ne im isprati pejgamber kojshto kje im gi kazhuva ajetite Nashi. I Nie ne gi unishtivme gradovite a zhitelite nivni da ne bea zulumkjari! 60. I se shto vi e dadeno e samo uzhivanje vo zhivotot na ovoj svet, i ukras e negov. A ona shto e kaj Allah e - podobro i potrajno. Nema li da se vrazumite? 61. Onoj komu vetivme vetuvanje ubavo ednakov li e na onoj komu mu dadovme da uzhiva vo zhivotot na ovoj svet? A ovoj na Denot suden kje bide megju predvodnicite vo Djehennemot.

SURA 28. EL-KASAS

269

62. Na Denot vo koj On kje gi povika, pa kje reche: ½Koj vi se zdruzhenicite Moi koi vie gi zamisluvavte? 63. Onie vrz koi kje se ovistini zborot kje rechat: ½Gospodare nash, eve gi onie koi gi skrshnavme: gi skrshnavme tokmu onaka kako shto ne skrshnaa. Od niv se otkazhuvame pred Tebe. Ne ne obozhavaa! 64. Kje im se reche: ½Povikajte gi bozhestvata vashi. Kje gi povikaat, no nema da im se odzvijat. I kje ja zdogledaat kaznata. E, da bea megju upatenite! 65. A na Denot vo koj kje gi povika, kje reche: ½Shto im odgovorivte na pejgamberite? 66. Na Denot toj, vestite za niv ne kje se slushaat; nitu kje postavuvaat prashanja edninadrugi. 67. Pa, onoj koj se kae, koj veruva, koj raboti dobro... mozhebi kje bide megju spasenite. 68. I Gospodarot tvoj sozdava shto saka i izbira shto saka. Onie nemaat izbor. Slaven e Allah i Vozvishen, nad ona shto Mu go zdruzhuvaat. 69. Gospodarot tvoj go znae i ona shto go krijat gradite nivni i ona shto go obelodenuvaat. 70. On e Allah! Nema drug bog osven Nego. Blagodarnosta e - samo Negova! I na ovoj svet i na Ahiret. Presudata, isto taka, e - samo Negova. I Nemu kje Mu se vratite! 71. Kazhi: ½Kazhete mi - ako Allah reshi nokjta da potrae do Denot suden - koj drug bog osven Allah kje vi dade svetlina. Ne slushate li? 72. Kazhi: ½Ne gledate li deka - ako Allah reshi denot da potrae do Denot suden - koj drug bog osven Allah kje vi ovozmozhi da se odmorite vo nokjta? Ne gledate li? 73. I od milosta Svoja! On vi gi opredeli i denot i nokjta za da se smirete vo niv, i za da ja posakuvate dobrinata Negova, i za da bidete blagodarni. 74. I Denot vo koj On kje gi povika... Potoa kje im reche: ½Kade se zdruzhenicite Moi koi vie gi zamisluvavte? 75. I od sekoj narod Nie kje izvadime po eden svedok, pa kje im recheme: ½Donesete gi dokazite vashi! Kje uznaat deka vistinata e - Allahova, i daleku od niv kje se oddalechat onie shto gi izmisluvaa. 76. Karun, navistina, beshe od narodot na Musa, a potoa, vednash, im napravi nasilstvo. I Nie mu dadovme riznici na bogatstvo chii kluchevi

SURA 28. EL-KASAS

270

ne mozhe da gi podigne ni cvrsta druzhina na lugje. I koga mu reche narodot negov: ½Ne duj se. Allah, navistina, ne gi ljubi onie koi se dujat! 77. I posakuvaj go ona shto Allah kje ti go dade vo Kukjata ahiretska. No, ne zaboravaj go i udelot tvoj i na ovoj svet. I bidi dobar kako shto Allah e dobar kon tebe. I ne posakuvaj bezredie na zemjava! Allah, navistina, ne gi ljubi bezrednicite! 78. Karun reche: ½Da, dadeniot mi imot go steknav so moe znaenje. - Ne znaeshe li deka Allah, navistina, unishti pred nego pokolenija mnogu, koi bea pojaki od nego, i koi zbiraa i povekje. A silnicite ne kje bidat ni prashuvani za grevovite svoi. 79. I izleze toj megju narodot svoj, so siot ukras svoj. Onie, koi go posakuvaa zhivotot na ovoj svet, rekoa: ½E, koga bi imale neshto slichno na ona shto mu e dadeno na Karun! On, navistina, ima srekja golema! 80. Onie so dadenoto im znaenje, zboruvaa: ½Teshko vam! Nagradata Allahova e podobra, sekako, za onoj koj veruva i koj raboti dobro. - Kje ja postignat samo trpelivite! 81. I Nie, togash, gi zgmechivme nego i kukjata negova v zemja. Nikakva druzhina, osven Allah, ne mozheshe da mu pomogne, i nemashe nikoj koj kje go poddrzhi. 82. A onie koi posakuvaa vcheradenta da bidat na mestoto negovo, zboruvaa: ½Izvesno e deka Allah dava 'rsk komu saka od robovite Svoi. On, isto taka, opredeluva. Da ne odlikuvashe Allah so toa kje bevme i nie zgmecheni vo zemjata. I sigurno e deka nevernicite ne kje uspeat. 83. Kukjata ahiretska Nie ja opredelivme za onie koi ne sakaat da se dujat i bezredie da pravat na zemjava. Ete, toa e nagrada za bogobojazlivite. 84. Koj kje dojde so dobro kje ima ushte podobro od toa, a koj kje dojde so zlo... pa, ne kje bidat nagradeni onie koi rabotea zlodela. Kje im pripadne samo ona shto go rabotea. 85. Onoj shto ti go propishuva Kur'anot, navistina, kje te vrati vo mestoto na vrakjanje. Kazhi: ½Gospodarot moj najdobro go znae onoj koj odi po Patokazot i onoj koj odi po bespakjeto ochigledno! 86. Ti voopshto ne se nadevashe deka Allah kje ti objavi Kniga kako milost od Gospodarot tvoj. I nikako nemoj da bidesh zadnina na nevernicite! 87. Po objavenata ti Kniga sigurno e deka nema da te odvratat od ajetite Allahovi. Povikuvaj go Gospodarot tvoj! I nikako nemoj da bidesh megju mnoguboshcite!

SURA 28. EL-KASAS

271

88. I ne povikuvaj se na drug bog osven na Allah! Nema drug bog osven Nego! I se kje propadne, osven Nego. Presudata e - Negova i Nemu kje Mu se vratite.

Sura 29 El-Ankebut (Pajazhina)
Objaveno vo Mekka 69 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, mim! 2. Mislat li lugjeto deka kje bidat ostaveni da rechat ½Veruvame, a da ne se stavat vo iskushenie. 3. Nie vekje i onie pred niv gi stavivme vo iskushenie. Allah sigurno dobro gi poznava onie koi vistina zboruvaat i onie koi lazhat, 4. ili mislea li onie koi rabotea zlodela deka kje Ni se oddalechat? E, samo kolku e losho ona shto go prosuduvaat! 5. Onoj koj se nadeva na sredbata so Allah... ta, chasot na Allah kje dojde. On e Slushach i Znalec! 6. A onoj koj se bori... ta, se bori za sebesi. Allah, navistina, e Nezavisen od svetovite! 7. A onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela Nie sigurno kje im gi otstranime zlodelata nivni i kje gi nagradime so najdobra nagrada za ona shto go rabotea. 8. I Nie go zadolzhivme chovekot da se odnesuva ubavo kon roditelite svoi. A ako se trudat da Mi pripishuvaat zdruzhenik, a nemash nikakvo znaenje za toa, togash, nemoj da gi slushash. Kon Mene vodi vrakjanjeto vashe pa jas kje ve izvestam za ona shto go rabotevte. 9. A onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela Nie kje gi vovedeme megju dobrite. 10. Megju lugjeto ima i takvi koi zboruvaat: - ½Veruvame vo Allah - a koga kje im se sluchi nezgoda po patot na Allah, mislat deka spletkata na

272

SURA 29. EL-ANKEBUT

273

lugjeto e kako kaznata na Allah. A ako im dojde pomosh od Gospodarot tvoj, sigurno kje rechat: ½Nie, navistina, bevme so vas! - Neli e Allah Onoj koj dobro go znae ona shto e vo gradite na lugjeto? 11. I Allah, sekako, gi znae onie koi veruvaat, a sekako gi znae i licemernite! 12. Onie koi ne veruvaat im zboruvaat na onie koi veruvaat: ½Sledete go patot nash, zashto kje gi poneseme, navistina, grevovite vashi! - Onie ne mozhat da ponesat nieden grev svoj; lashkovci se, navistina! 13. Kje go ponesat sigurno bremeto svoe, a i bremeto so drugite breminja svoi. A na Denot suden kje odgovaraat za ona shto go spletkarea. 14. I Nuh vekje Nie go isprativme do narodot negov, i toj ostana megju niv iljada, pomalku pedeset godini. Pa gi pogodi potopot, zashto bea zulumkjari. 15. Pa, Nie gi izbavivme Nuha i lugjeto na brodot, i gi opredelivme kako znamenie za svetovite. 16. I Ibrahim, isto taka, koga mu reche na narodot svoj: ½Obozhavajte go Allaha i plashete se od nego. Ete, toa vi e podobro ako znaete. 17. Vie gi obozhavavte kipovite a ne Allaha, navistina! I laga sozdavate. Onie koi, sekako, obozhavaat drug bog, osven Allah, ne poseduvaat 'rsk za vas. Ta, od Allah posakuvajte 'rsk; obozhavajte Go i bidete Mu blagodarni. Nemu kje Mu se vratite! 18. A ako go smetate za lashko... ta, i narodot pred vas gi smetashe za lashkovci. Pejgamberot e dolzhen samo da izvesti jasno! 19. Ne gledaat li kako Allah go pochnuva sozdavanjeto, i kako go vozobnovuva? Ete, toa za Allah e lesno, navistina! 20. Kazhi: ½Patuvajte po zemjata pa poglednete kako zapochna sozdavanjeto. Potoa Allah toa kje go sozdade na Denot suden. Allah, navistina, e Kadar za se! 21. On kaznuva kogo saka i On se smiluva komu saka; i Nemu kje Mu se vratite! 22. Ne kje mozhete da ja izbegnete kaznata ni na Zemjata ni na neboto. Vie, osven Allah, nemate ni zashtitnik ni poddrzhnik! 23. Onie koi ne veruvaat vo znamenijata Allahovi i vo sredbata so Nego... onakvite ne taguvaat za milosta Moja; za niv ima kazna bolna! 24. Odgovorot na narodot na Ibrahim beshe: ½Ubijte go ili frlete go vo ogan! Pa, Allah go izbavi od ognot. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi veruvaat.

SURA 29. EL-ANKEBUT

274

25. I Ibrahim reche: ½Da, vie prifativte drugi bozhestva, osven Allah, zaradi naklonosta ednikondrugi vo zhivotot na ovoj svet. Potoa, na Denot suden, ne kje priznavaat ednisodrugi, kje se prokolnuvaat ednisodrugi a ognot e prestojuvalishteto vashe. Ne kje imate nikakvi poddrzhnici! 26. I Lut nemu mu poveruva, i reche: ½Jas sum, navistina, patnik kon Gospodarot moj. On, sekako, e Silen i Mudar! 27. I Nie mu go podarivme Ishaka i Jakuba, a na potomstvoto negovo i pratenishtvo i Kniga mu dadovme. I mu ja dadovme nagradata na ovoj svet, a na Ahiret toj kje bide, navistina, megju dobrite! 28. I koga Lut mu reche na narodot svoj: ½Vie, navistina, pravite sramno delo vo koe nikoj pred vas megju lugjeto ne prethodeshe. 29. Na mazhite li kje im pristapuvate, i patishtata li kje gi presechuvate, i na sostanocite vashi li sramno delo kje pravite? Odgovorot nivni beshe samo slednoto tvrdenje: ½Daj ni ja kaznata Allahova ako si megju iskrenite! 30. Lut reche: ½Gospodare moj, pomogni ni protiv narodot bezrednichki! 31. I bidejkji glasnicite Nashi mu dojdoa na Ibrahim so radosnica, rekoa: ½Da, nie kje gi unishtime zhitelite na ovoj grad. Zhitelite negovi, sekako, se zulumkjarite! 32. Ibrahim reche: ½Da, vo nego zhivee Lut. Rekoa: ½Nie najdobro znaeme koj zhivee vo nego. Kje go spasime nego i semejstvoto negovo, no ne i zhenata negova, zashto taa beshe megju kaznetite. 33. I bidejkji glasnicite Nashi mu dojdoa na Lut, pochuvstvuva neudobnost; gradite mu se stesnaa. - Rekoa: ½Ne plashi se i ne taguvaj! Tebe i semejstvoto tvoe, navistina, kje ve spasime, no ne i zhenata tvoja koja, vsushnost, e megju kaznetite! 34. Da, na zhitelite od ovoj grad kje im spushtime kazna od nebo zaradi pakosta shto ja pravea. 35. Nie znamenie jasno ostavivme od nego za lugjeto koi sfakjaat. 36. I do Medjen dojde bratot nivni Shuajb, pa reche: ½O narode moj, obozhavajte Go Allaha, nadevajte se vo Denot ahiretski i ne sejte po zemjata bezredie! 37. Pa, go smetaa za lashko i, ete, gi pogodi zemjotres: ostanaa vo domovite nivni, skameneti! 38. I Ad i Semud, isto taka! Da, vi beshe jasno ona shto se sluchi so stanovite nivni. I Shejtanot im gi razubavi delata nivni i gi odvrati od patot, a toa jasno go gledaa.

SURA 29. EL-ANKEBUT

275

39. I Karun, i faraonot i Haman, isto taka! Im dojde Musa so jasnotii, i se dueja po zemjata, i kaznata ne ja izbegnaa. 40. Da, Nie gi kaznivme zaradi grevovite negovi. Na nekoi od niv Nie im isprativme strashen glas, na nekoi od niv im isprativme glas silen, a nekoi od niv, pak, gi zgmechivme vo zemjata, a nekoi, pak, gi potopivme. No, Allah nikakov zulum ne im napravi, onie samite zulum si napravija! 41. Onie koi prifatija drugi zashtitnici, osven Allah, se slichni na pajazhina koja si go plete domot. A najslabiot dom, navistina, e domot na pajazhinata. E, samo koga bi znaele! 42. Da, Allah gi znae onie koi, osven Allah, se povikuvaat. On e Silen i Mudar! 43. I ovie primeri Nie ti gi iznesuvame za lugjeto. I samo znalcite niv gi sfakjaat. 44. I nebesata i zemjata Allah gi sozdade so vistina. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za vernicite! 45. I kazhuvaj go od Knigata ona shto ti se vdahnuva, i namaz izvrshuvaj. Namazot, navistina, te odvrakja od pakosta i od sramnoto delo. Spomenuvanjeto na Allah, sekako, e najgolema rabota. Allah go znae ona shto go pravite! 46. I ne raspravajte so Sledbenicite na Knigata, osven na najdobar nachin, a ne i so onie megju niv koi zulum napravija. I kazhete: ½Veruvame i vo ona shto ni se objavuva i vo ona shto vi se objavuva. I nashiot i vashiot Bog e eden Bog; nie sme samo Nemu Poslushni. 47. Ete, taka Nie ti ja objavivme Knigata. Pa, onie na koi Kniga im dadovme veruvaat vo nea. I megju niv, isto taka, ima koi veruvaat vo nea. A za ajetite Nashi raspravaat samo nevernicite. 48. Ti pred nea ne kazhuvashe nitu edna Kniga, a ne ja pishuvashe ni so tvojata desna raka... vo ovoj sluchaj kje se posomnevaa onie koi nevistina zboruvaa. 49. Knigata ja sochinuvaat ajetite jasni vo gradite na onie so dadenoto im znaenje. I za ajetite Nashi raspravaat samo nevernicite. 50. I zboruvaat: ½Zoshto ne mu se objavuvaat znamenija od Gospodarot negov? Kazhi: ½Znamenijata se, navistina, kaj Allah. Jas sum samo opomenuvach jasen!

SURA 29. EL-ANKEBUT

276

51. Ne se zadovoluvaat li so toa shto Nie, sekako, ti objavivme Kniga koja im se kazhuva? Ete, vo toa, navistina, ima milost i opomena za lugjeto koi veruvaat! 52. Kazhi: ½Allah e dovolen Svedok megju mene i megju vas. Go znae i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata. Onie koi vo neispravnoto veruvaat i koi ne veruvaat vo Allah, tokmu, se porazenite. 53. I onie posakuvaat od tebe shto pobrzo da im dojde kaznata. A da nema rok opredelen, kaznata, sekako, kje im dojdeshe. Nesrekjata kje im dojde, navistina, nenadejno, bez i da usetat. 54. I onie posakuvaat od tebe shto pobrzo da im dojde kaznata. A Djehennemot, sekako, kje gi opfati nevernicite: 55. na Denot koga kje gi obzeme kaznata i nad niv i pod niv, i koga kje im se reche: ½Iskusete go ona shto go rabotevte! 56. O robovi moi, vie koi veruvate, Zemjata Moja e shiroka - ta, samo Mene obozhavajte Me! 57. Sekoj chovek kje ja proba smrtta. Potoa Nam kje ni se vratite. 58. A na onie koi veruvaat i koi rabotat dobri dela Nie kje gi izvestime deka vo Djennetot ima odai pod koi reki techat, i vo niv za navek kje ostanat. E, samo kolku e ubava nagradata za trudoljubivite: 59. onie koi bea trpelivi i koi se potpiraa vrz Gospodarot svoj. 60. I kolku zhivotni ima koi ne si go steknuvaat 'rskot nivni. Niv i vas Allah ve hrani. On e Slushach i Znalec! 61. A koga, pak, bi gi prashal: Koj gi sozdade nebesata i Zemjata, i koj gi potchini Sonceto i Mesechinata, sigurno kje rechat: ½Allah! Pa, togash kade kinisuvaat?! 62. Allah dava 'rsk komu saka od robovite Svoi, i On mu odreduva mera. Allah, navistina, znae se! 63. A koga, pak, bi gi prashal: ½Koj spushta voda od nebesata, so koja ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino? Sigurno kje rechat: ½Allah! Kazhi: ½Blagodarenie na Allah! No, mnozinstvoto od niv ne sfakjaat. 64. Zhivotot na ovoj svet e samo igra i zabava; zhivotot vo Kukjata ahiretska, sekako, e vistinskiot. E, koga bi znaele! 65. Koga kje se kachat vo chamecot go povikuvaat Allaha, chisto, ispoveduvajkji ja verata, i bidejkji kje gi izbavi na kopno, ete, zdruzhenik Mu pripishuvaat,

SURA 29. EL-ANKEBUT

277

66. za da bidat nezablagodarni za ona shto Nie im go dadovme, i za da uzhivaat; pa, kje uznaat! 67. Ne gledaat li deka Nie haremot go napravivme bezbeden? Okolu nego lugjeto ednisodrugi se kradat. Pa, vo nevistinata li veruvaat, a blagodatot Allahov ne go priznavaat? 68. I koj e pogolem zulumkjar od onoj koj izmisluva laga vrz Allah, ili koj ja smeta lazhna Vistinata a vekje taa im dojde? Neli vo Djehennemot e prestojuvalishteto za nevernicite? 69. A onie koi se borat za Nas kje gi upatime po patishtata Nashi. Allah, navistina, e so dobrochinitelite!

Sura 30 Er-Ruum (Vizantijci)
Objaveno vo Mekka 60 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, mim! 2. Vizantijcite se pobedeni, 3. vo zemjata sosedna: po porazot nivni kje pobedat 4. za nekolku godini. Naredbata e - Allahova i pred i po. Na Denot toj kje i se raduvaat vernicite 5. na pomoshta Allahova. On pomaga komu saka. On e Silen i Somilosen! 6. Vetuvanjeto e - Allahovo. A Allah ne go izneveruva vetuvanjeto Svoe. No, mnozinstvoto na lugjeto ne znaat! 7. Ja znaat samo nadvoreshnosta na zhivotot na ovoj svet, a za Ahiret se ramnodushni! 8. Zoshto ne razmisluvaat za samite sebesi? Ona shto Allah go sozdade i na nebesata i na Zemjata, i ona megju niv, go sozdade samo so vistina i do rok opredelen. Mnozinstvoto na lugjeto, navistina, ne veruvaat vo sredbata so Gospodarot svoj! 9. Ne patuvaat li po zemjata pa da vidat kakva beshe kaznata na onie pred niv? Bea pojaki od niv: ja oraa zemjata i gradea vrz nea povekje od ona shto go gradea. I im doagjaa pejgamberite nivni so jasnotii. Allah, sekako, ne im nanese zulum, tuku samite sebesi zulum si napravija! 10. Potoa nastapi kazna za onie koi loshotii nanesuvaa, koi gi smetaa za lazhni ajetite Allahovi i koi gi ismevaa. 11. Allah go zapochnuva sozdavanjeto a potoa go vozobnovuva. A potoa kaj Nego se vrakjate!

278

SURA 30. ER-RUUM

279

12. I na Denot koga kje nastapi Chasot silnicte kje izgubat nadezh. 13. I ne kje imaat megju zdruzhenicite svoi posrednici. Nevernici se, tokmu, zaradi zdruzhenicite nivni! 14. I na Denot koga kje nastapi Chasot... togash kje se razdelat ednioddrugi. 15. A shto se odnesuva do onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela... pa, tie vo Bavcha kje se raduvaat! 16. A shto se odnesuva do onie koi ne veruvaat... gi smetaa za lazhni ajetite Nashi i sredbata na Ahiret... pa, tie vo kaznata kje se smestat. 17. Pa, slaven neka bide Allah i pri legnuvanjeto vashe, nokje i pri stanuvanjeto vashe, denje. 18. Blagodarnosta Nemu mu pripagja i na nebesata i na Zemjata, i prikvecherina i napladne. 19. Od mrtvoto On vadi zhivo, a od zhivoto On vadi mrtvo, i On ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino. I ete, vaka kje bidete izvedeni! 20. A megju znamenijata Negovi e i toa shto On ve sozdade od zemja, a potoa, ete, stanavte lugje rastureni nasekade. 21. A od znamenijata Negovi e i toa shto od vas On sozdade zheni za da najdete smirna vo niv. I megju vas opredeli i ljubov i milost. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi razmisluvaat! 22. A od znamenijata Negovi e i sozdavanjeto na nebesata i na Zemjata, i razlichieto na jazicite vashi i na boite vashi. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za uchenite. 23. A od znamenijata Negovi e i spienjeto nokje i denje, i stremezhot vash kon dobrinata Negova. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi slushaat. 24. A od znamenijata Negovi e i toa shto On vi ja pokazhuva molnjata za da se uplashite i da se nadevate, i On od nebesata vi spushta voda, pa so nea ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino. Vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi sfakjaat. 25. A od znamenijata Negovi e i toa shto On gi odrzhuva i nebesata i Zemjata so naredbata Svoja. A potoa shtom kje ve povika od zemjata so eden povik, ete, kje se pojavite! 26. I ona na nebesata i ona na Zemjata e - Negovo; i se Nemu mu e potchineto!

SURA 30. ER-RUUM

280

27. I On e Onoj koj go zapochnuva sozdavanjeto a potoa go vozobnovuva. Ova e najlesno za Nego. Najvisokiot primer i na nebesata i na Zemjata e - Negoviot. On e Silen i Mudar! 28. Od vas samite, za vas, On vi dava primer. Imate li megju onie koi se vo sopstvenost vasha zdruzhenici, vo 'rskot shto Nie vi go dadovme? Pa, ednakvi li ste vo toa, i se plashite li od niv kako shto se plashite edniodrugi? I ete, taka Nie potenko vi gi objasnuvame ajetite za lugjeto koi sfakjaat. 29. No, ne! Onie koi napravija zulum gi sledea zhelbite svoi bez znaenje. Pa, koj kje go upati onoj kogo Allah vo zabluda go skrshnal? I onie nemaat poddrzhnici! 30. Pa, ispravi go liceto svoe kon chistata vera, kon Allahovata priroda so koja ja sozdade prirodata na lugjeto. I nema izmena vo sozdavanjeto Allahovo. Ete, taa vera e vistinskata vera, no mnozinstvoto na lugjeto ne znaat, 31. priklonuvajkji se kon Nego. Plashete se od Nego i namaz izvrshuvajte, i nemojte da bidete megju mnoguboshcite, 32. megju onie koi ja podelija verata svoja i koi stanaa delenici. I sekoja stranka e radosna so ona shto go poseduva. 33. I koga na lugjeto kje im se sluchi shteta nekakva, go povikuvaat Gospodarot svoj, priklonuvajkji Mu se. A potoa koga kje im dade da ja vkusat milosta Negova... ete, edna druzhina megju niv... Mu pripishuvaat zdruzhenik na Gospodarot svoj, 34. za da bidat nezablagodarni za ona shto Nie im go dadovme. No, uzhivajte, pa kje uznaete! 35. Ili: Im isprativme li dokaz koj im zboruvashe za ona za shto onie zdruzhenik Mu pripishuvaat? 36. I koga Nie kje ispratime lugjeto da ja vkusat milosta se raduvaat na nea, a ako im se sluchi zlo nekakvo, zaradi ona shto go napravija racete nivni, ete gi kako ochajuvaat. 37. Ne gledaat li deka Allah dava 'rsk komu saka i deka On odreduva so mera. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi veruvaat. 38. Pa, daj mu go pravoto negovo i na blizhniot, i na siromaviot, i na patnikot... Toa e podobro za onie koi go posakuvaat liceto Allahovo. Onakvite se, tokmu, spaseni!

SURA 30. ER-RUUM

281

39. Ona shto go davate zaradi lihva, za da se lihvari po imotot na lugjeto... ta, kaj Allah, ne se zgolemuva. A ona shto go davate kako zekat, posakuvajkji go liceto Allahovo... ta, toa, ete, za niv kje se udvoi. 40. Allah e Onoj koj ve sozdava, a potoa 'rsk vi dava, a potoa, pak, kje ve usmrti i, konechno, kje ve ozhivi. Dali megju zdruzhenicite vashi, megju vas, ima nekoj koj kje napravi takvo neshto? Slaven neka bide On i Vozvishen nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 41. Se pojavi bezredie i na kopno i na more, tokmu, zaradi ona shto go spechalija racete na lugjeto za da go vkusat nekoi od onie koi toa go rabotea, mozhebi da se popravat. 42. Kazhi: ½Patuvajte po zemjata i gledajte kakva beshe kaznata za onie od porano. Mnozinstvoto od niv bea, sekako, mnoguboshci! 43. Pa, svrti go liceto tvoe kon verata vistinska pred da nastapi Denot, koj ne kje mozhe nikoj od Allah da go otfrli. Na Denot toj kje se razedinat: 44. onoj koj ne veruval... pa, neverstvoto negovo kje bide protiv nego, a onoj koj rabotel dobro... pa, toa, takvite, za sebesi si go podgotvija, 45. za da gi nagradi On onie koi veruvaa i koi rabotea dobri dela zaradi zadovolstvoto Negovo. On, navistina, ne gi ljubi nevernicite! 46. A od znamenijata Negovi e i toa shto On go isprakja vetrot kako radosnica za da iskusite neshto od milosta Negova, i za da plovi brodot so naredbata Negova, za da tezhneete kon dobrinata Negova i za da se zablagodaruvate. 47. I pred tebe, sekako, Nie isprakjavme pejgamberi do narodite nivni. Pa, im doagjaa so jasnotii. Potoa Nie gi kaznivme onie koi se silea vo zlo, a vernicite, pak, ni beshe obvrska da gi potpomogneme. 48. Allah e Onoj koj gi isprakja vetrovite koi, ete, gi gonat oblacite po neboto pa, so posak Negov, gi rastegnuvaat i na parchinja gi drobat. Pa, taka gledash kako dozhdot izleguva od niv koj, koga kje padne komu On saka od robovite Negovi, tie mu se raduvaat, 49. i pokraj toa shto, navistina, bea ochajni pred da padne vrz niv. 50. Pogledni gi, togash, tragite na milosta Allahova: kako ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino. On, navistina, kje gi ozhivi mrtvite. On e Kadar za se! 51. A koga Nie bi im ispratile vetar koj se kje pozholti i potoa tie, sekako, zulum kje pravat i nema da veruvaat.

SURA 30. ER-RUUM

282

52. Ti, navistina, ne mozhesh da gi naterash da te slushnat mrtvite, nitu, pak, mozhesh da go naterash gluviot da go slushne povikot koga e svrten od tebe, 53. a nitu, pak, mozhesh da gi upatish slepite od nivnoto skrshnuvanje vo zabluda; mozhesh da gi slushnesh samo onie koi veruvaat vo znamenijata Nashi - ovie se Poslushnite! 54. Allah e Onoj koj ve sozdade slabi, a po slabosta mokj vi dava, a po mokjta, pak, slabost vi dava i, sekako, starost. I On go sozdava ona shto go saka. On e Znalec i Kadar! 55. A na Denot koga kje se sluchi Chasot, silnicite kje se kolnat deka samo eden chas ostanale. Ete, taka onie i porano kinisuvaa. 56. A onie so dadenoto im znaenje i iman kje rechat: ½Vie ostanavte, sekako, kako shto e toa oznacheno vo Knigata Allahova, do Denot na ozhivuvanjeto. A ova e Denot na ozhivuvanjeto, no vie, ete, toa ne go znaevte. 57. Pa, na Denot toj opravduvanjata na onie koi zulum napravija ne kje im koristat i od niv ne kje se bara ni da se opravduvaat. 58. Vo ovoj Kur'an Nie, vekje, im iznesovme primer od se po neshto. I koga bi im doshol so znamenie nekakvo onie koi ne veruvaat sigurno kje rechat: ½Vie samo nevistini iznesuvate! 59. Ete, taka Allah gi zapechatuva srcata na onie koi ne znaat. 60. Pa, strpi se! Vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistina. I nikako neka ne te voznemiruvaat onie koi ne se uvereni!

Sura 31 Lukman (Lukman)
Objaveno vo Mekka 34 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, mim! 2. Eve ajeti od Knigata mudra: 3. Patokaz i Milost za dobrochinitelite 4. koi namaz klanjaat i koi zekat davaat, i koi se uvereni vo Ahiret; 5. onakvite se po Patot na Gospodarot svoj i onie se, tokmu, spasenite! 6. Megju lugjeto ima i takvi koi kupuvaat prazen govor za zabava za da se skrshnuvaat vo zabluda, neznaejkji, od Allahoviot pat, i koi go prifakjaat za da se ismevaat. Za niv ima kazna sramna. 7. I koga mu se kazhuvaat ajetite Nashi ja vrti glavata nadueno, kako da ne gi slusha, kako vo ushite negovi da ima tezhina. Pa, zaraduvaj go so kaznata bolna! 8. Za onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat ima, navistina, blagosloveni bavchi djennetski, 9. vo niv za navek kje ostanat. Vetuvanjeto Allahovo e - vistina. On e i Silen i Mudar! 10. Gledate kako On gi sozdade nebesata bez stolbovi, a po zemjata brdata gi rasfrla za da ne se tresete, i po nea, isto taka, rasturi zhivotni sekakvi... I od nebesata Nie voda vi spushtame i od zemjata ovozmozhivme da niknat od se parovi blagorodni. 11. Ova e sozdavanjeto Allahovo. Pa, togash, pokazhete mi go ona shto go sozdadoa onie, osven Nego. No, zulumkjarite sigurno se skrshnati vo zabluda jasna.

283

SURA 31. LUKMAN

284

12. I na Lukman, sekako, Nie mu dadovme mudrost: ½Bidi blagodaren na Allah! A onoj koj e blagodaren ta, za sebesi e blagodaren, a onoj koj ne veruva, ta, Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 13. I koga Lukman mu reche na sin mu, sovetuvajkji go: ½O sinko, ne zdruzhuvaj Mu na Allah zdruzhenik. Zdruzhuvanjeto zdruzhenik, navistina, e zulum golem! 14. I na chovekot Nie mu odredivme da se odnesuva dobro kon roditelite svoi. Majkata go noseshe, slabejkji od den vo den, i go doeshe dve godini: ½Bidi blagodaren, i Mene i na roditelite tvoi. Svratilishteto e kon Mene! 15. A ako roditelite se trudat da te nagovorat da Mi pripishuvash zdruzhenik za shto, vsushnost, ne znaesh nishto, nemoj da im bidesh poslushen, no primerno odnesuvaj se kon niv na ovoj svet. I sledi go patot na onoj koj Mene mi e poslushen. Potoa vrakjanjeto vashe do Mene vodi, pa kje ve izvestam za ona shto go rabotevte. 16. ½O sinko moj, bilo da e napraveno neshto kolku golushka, pa i da e vo pustina, na nebesata ili na Zemjata, Allah kje go pokazhe. Allah, navistina, e Chuvstvitelen i Izvesten! 17. O sinko moj, klanjaj namaz, nareduvaj dobro i zabranuvaj zlo. I bidi trpeliv vo ona shto kje ti se sluchi. Ete, toa, navistina, e megju reshitelnite raboti. 18. I ne vrti go liceto od lugjeto, i ne odi po zemjata gordelivo: Allah, navistina, ne go ljubi ni gordeliviot ni nadueniot. 19. I bidi umeren vo odot tvoj a namali go i glasot tvoj. Od glasovite najloshiot, navistina, e glasot magareshki! 20. Ne gledash li deka Allah, navistina, vi go potchini i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata? I On ve opsipa so blagodatite Svoi: i vidlivi i nevidlivi. A megju lugjeto ima i takvi koi raspravaat za Allah i bez znaenje i bez Patokaz i bez Kniga svetla. 21. I koga im beshe recheno: ½Sledete go ona shto Allah go objavi! Rekoa: ½Ne, kje go sledime ona shto go najdovme kaj predcite nashi. I togash li koga Shejtanot gi povikuva kon kaznata djehennemska? 22. A onoj koj kje go predade liceto svoe na Allah a dobrochinitel e... toj vekje se fatil za najcvrstoto jazhe. Allahova e konechnicata na rabotite! 23. A onoj koj ne veruva... pa, neka ne te zagrizhuva neveruvanjeto negovo. I kon Nas e vrakjanjeto nivno i Nie, sekako, kje gi izvestime za ona shto go rabotea. Allah, navistina, go znae ona shto e vo gradite.

SURA 31. LUKMAN

285

24. Nie kje im dademe da uzhivaat edno kratko vreme, a potoa kje gi turneme vo teshka kazna. 25. A ako, pak, gi prashash: ½Koj gi sozdade nebesata i Zemjata? Sigurno kje rechat: ½Allah! No, ete mnozinstvoto od niv ne znaat! 26. Ona shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo. Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 27. A koga site stebla na zemjata bi bile percinja a moreto mastilo, na koe kje mu se pridruzhat ushte sedum morinja, ne bi se isushile zborovite Allahovi. Allah, navistina, e Silen i Mudar! 28. Sozdavanjeto vashe i ozhivuvanjeto vashe e samo kako sozdavanjeto eden chovek. Allah, navistina, e Slushach i Gledach! 29. Ne gledash li deka Allah, sekako, go vovlekuva denot vo nokjta, a ja vovlekuva nokjta vo denot i gi potchini i Sonceto i Mesechinata? I se teche do rok opredelen. A Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 30. Ete, toa, tokmu, zaradi ona shto Allah e vistina. Allah, navistina, e Vishen i Golem! 31. Ne gledash li deka chamecot plovi po moreto, sekako, so blagoslov na Allah za da vi pokazhe od znamenijata Svoi? Vo toa, ete, ima, navistina, znamenija za sekoj trpeliv i blagodaren. 32. I koga branot, golem kako oblak, kje gi pokrie, go molat Allaha, iskreno, iskazhuvajkji ja verata kon Nego. I bidejkji kje gi spasi, doveduvajkji gi do kopnoto, samo nekoi od niv pokazhuvaat umerenost. Znamenijata Nashi ne gi priznava samo silnikot i nevernikot! 33. O lugje, plashete se od Gospodarot vash i plashete se od Denot vo koj ni roditelot na svoeto dete ne kje mu pomogne, a nitu, pak, deteto vo neshto kje mu pomogne na svojot roditel. Vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistina. Zhivotot na ovoj svet, togash, nikako neka ne ve ponese i Shejtanot, isto taka, neka ne ve oddalechi od Allah! 34. Znaenjto za Chasot, sekako, e samo kaj Allah. I On spushta dozhd i On go znae ona shto e vo utrobite. Chovekot ne znae utre shto kje zaraboti; chovekot ne znae i vo koja zemja kje umre. Allah, navistina, e Znalec i Izvesten!

Sura 32 Es-Sedjde (Sedjde)
Objaveno vo Mekka 30 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Elif, lam, mim! 2. Objavuvanjeto na Knigata, vo koja nema somnenie, e od Gospodarot na svetovite. 3. Ili zboruvaat: ½Toj go izmisluva. No, ne! Toa e vistina od Gospodarot tvoj za da go opomenish narodot komu ne mu e dadena opomena, pred tebe, za da se upatat. 4. Allah e Onoj koj gi sozdade i Zemjata i nebesata i ona shto e megju niv za shest dena, a potoa se utvrdi na Arshot. Vie, osven Nego, nemate ni poddrzhnik ni posrednik. Pa, nema li da se prisetite? 5. I On upravuva so se ona shto e megju nebesata i Zemjata, a potoa, vo Denot opredelen, kon Nego kje se izvishi: na Denot koj trae iljada godini, spored ona kako shto vie broite! 6. Ete, On e Znalec na javnoto i tajnoto, Silen i Somilosen! 7. Koj ja sozdade sekoja stvar vo najdobar oblik, i Koj, sozdavanjeto na chovekot, go zapochna od glina. 8. A potoa, porodot negov, go sozdava od izbrana kapka voda. 9. A potoa On go oblikuva i mu vdahnuva od duhot Svoj, I vi dava i sluh, i vid i srca. Malkumina zablagodaruvate. 10. I zboruvaat: ½Koga kje ischezneme na zemjata pa povtorno li kje bideme sozdadeni? No, onie vo sredbata so Gospodarot nivni ne veruvaat. 11. Kazhi: ½Melekot na smrtta, koj vi e za toa odreden, kje ve usmrti, a potoa kon Gospodarot vash kje se vratite.

286

SURA 32. ES-SEDJDE

287

12. E, koga bi gi videl silnicite navednati so glavite nivni pred Gospodarot svoj: ½Gospodare nash, i vidovme i slushnavme, vrati ne povtorno nazad; kje rabotime dobro. Nie sme, sekako, uvereni! 13. E, koga bi sakale na sekoja dusha bi i go dale upatstvoto nejzino, no zborot vistinski e - Moj. Djehennemot, sekako, kje go ispolnam i so djinovi i so lugje, zaedno! 14. Pa, vkusete go Djehennemot, zashto zaboravivte na sredbata na ovoj Den vash. I Nie zaboravivme na vas, i vkusete ja kaznata na vechnosta za ona shto, tokmu, go rabotevte! 15. Vo ajetite Nashi, navistina, veruvaat onie koi, koga kje se spomenat, pagjaat na sedjde, i koi Go slavat, velichajkji Go, Gospodarot svoj, i koi ne se dujat! 16. Stranite nivni od postela se nakrivuvaat, povikuvajkji go Gospodarot svoj, i od strav i od zhelba, i koi delat od 'rskot Nash shto im go dadovme. 17. Pa, niedna dusha ne znae kakvi radosti im se krijat... nagrada za ona shto go rabotea. 18. Ednakov li e vernikot so rasipnikot? Ne mozhat da se izednachat! 19. A shto se odnesuva do onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat... ta, za niv ima prestojuvalishte od bavchi djennetski, podgotveni za ona shto go rabotea. 20. A shto se odnesuva, pak, do rasipanite... ta, ognot e prestojuvalishteto nivno. Sekojpat koga kje posakaat da izlezat od nego kje bidat vrateni vo nego, i kje im se veli: ½Iskusete ja kaznata ognena za koja smetavte deka e lazhna! 21. I Nie kje dademe sigurno da iskusat kazna pomala pokraj kaznata golema za da se pokajat. 22. A koj e pogolem zulumkjar od onoj koj, koga kje mu se spomenat znamenijata na Gospodarot negov - a toj, ete, e ramnodushen kon niv? Kje gi kaznime, sekako, silnicite! 23. I na Musa, navistina, Nie mu dadovme Kniga: ne somnevaj se vo sredbata so Nego. Nie nego go odredivme da bide patokaz za sinovite Izrailovi. 24. I megju niv Nie odredivme vodachi koi upatuvaa so naredbata Nasha, po strplivosta nivna, i koi bea uvereni vo znamenijata Nashi. 25. Gospodarot tvoj, navistina, kje gi razdvoi na Denot suden zaradi ona za shto, tokmu, stanaa delenici.

SURA 32. ES-SEDJDE

288

26. Neli im se ukazhuva deka kolku pokolenija Nie pred niv unishtivme preku chii zhivealishta odat? Ete, vo toa, navistina, ima znamenija. Ne slushaat li? 27. Ne gledaat li kako Nie ja terame vodata kon suvata zemja i kako so nea vadime rastenie so koe se hranat i dobitokot nivni i tie samite. Ne gledaat li? 28. I zboruvaat: ½Koga kje dojde Pobedata ako ste iskreni? 29. Kazhi: ½Na Denot na Pobedata veruvanjeto na onie koi ne veruvaa ne kje im koristi, i ne kje im se dade rok. 30. Ta, svrti se od niv i chekaj! Tie, sekako, chekaat!

Sura 33 El-Ahzab (Sojuznici)
Objaveno vo Medina 73 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O pejgamberu, plashi se od Allah i nemoj da im bidesh poslushen na nevernicite i dvolichnite. Allah, navistina, e Znalec i Mudar! 2. I sledi go ona shto ti se objavuva od Gospodarot tvoj! Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 3. I potpri se vrz Allah; Allah e Dovolen Poddrzhnik! 4. Allah na nieden chovek ne mu dade dve srca vo gradite negovi. I ne vi gi odredi zhenite vashi od koi so zihar se razdeluvate da bidat majki vashi, a nitu, pak, posinetite, da bidat sinovi vashi. Toa se samo zborovi so ustite vashi. Allah ja zboruva vistinata i On upatuva po patot vistinski! 5. Vikajte gi po babovcite nivni; toa e poispravno kaj Allah. No, ako vie ne gi poznavate babovcite nivni... pa, toa se brakja vashi po vera i zashtitnici vashi. A ako vo toa, pak, nekako zgreshite, nemate grev. No, grev e ona shto go nameravaat srcata vashi. Allah e Prostuvach i Somilosen! 6. Pejgamberot, za vernicite, e poblisku od niv samite; a zhenite negovi se majki nivni. A srodnicite, spored Knigata Allahova, se poblisku ednisodrugi i od vernicite i od muhadjirite, osven ako ne im napravite nekakvo dobro na zashtitnicite vashi shto, sekako, e navedeno vo Knigata. 7. I koga Nie go prifativme dogovorot od pejgamberite nivni, i od tebe, i od Nuh, i od Ibrahim, i od Musa, i od Isa, sinot na Merjem... od niv prifativme dogovor cvrst! 8. Za da gi zeme na odgovornost iskrenite zaradi iskrenosta nivna; a za nevernicite On im podgotvi kazna bolna.

289

SURA 33. EL-AHZAB

290

9. O vernici, setete se na blagodatot Allahov kon vas: koga vi dojdoa vojski, pa protiv niv isprativme vetar i vojski koi ne gi vidovte. Allah go gleda ona shto go rabotite; 10. koga vi dojdoa i nad vas i pod vas, i koga pogledite vi se skamenija, i koga srcata vo gradite vi zastanaa, i koga za Allah sekakvi pomisli imavte. 11. Tuka vernicite bea staveni vo iskushenie i bea potreseni so potres zhestok. 12. I koga dvolichnite i onie so zabolenite srca zboruvaa: ½Allah i pejgamberot Negov nishto ne ni vetija osven izmama! 13. I koga edna druzhina od niv reche: ½O zhiteli na Jasrib, tuka nemate opstanok. Vratete se! I edna zaednica megju niv pobara odobrenie od pejgamberot, zboruvajkji: ½Domovite nashi se nezashtiteni - a ne bea nezashtiteni. Posakaa samo da se dadat vo begstvo. 14. A da im se vlezeshe od predgradijata negovi i da se pobarashe od niv da napravat spletki toa sigurno kje go napravea; vo niv kje se zadrzhea samo malku, 15. onie vekje i porano mu vetija na Allah deka nema da se vratat nazad. A za vetuvanjeto kon Allah se odgovara. 16. Kazhi: ½Ako begate od smrtta begstvoto nikogash ne kje vi koristi, ili, pak, ginenjeto: samo kratko vreme kje uzhivate. 17. Kazhi: ½Koj e toj koj kje ve sochuva od Allah? Ako On posaka da vi nanese zlo ili ako On posaka da vi podari milost. Onie, osven Allah, nemaat ni zashtitnik ni poddrzhnik! 18. Allah, sekako, gi znae onie megju vas koi prekoruvaa i koi im zboruvaa na brakjata svoi: ½Dojdete so nas! I malkumina od niv trgnaa vo vojna, 19. shkrzhavi vo pomoshta kon vas. A koga kje nastapi stravot gi gledash kako gledaat vo tebe, igrajkji so ochite svoi kako da se vo presret na smrtta. A koga stravot kje pomine ve voznemiruvaat so jazicite ostri, shkrzhavi da napravat nekakvo dobro. Takvite ne veruvaat pa, Allah, kje gi upropasti delata nivni. Toa za Allah, sekako, e lesno. 20. Smetaat deka sojuznicite ne otidoa. Ili ako sojuznicite se vratat onie bi sakale povekje da bidat so beduinite v pustina, i da se rasprashuvaat za vestite za vas. A da bea, pak, megju vas, samo malkumina kje se borea! 21. Vo pejgamberot, navistina, imate ubav primer, za onoj koj se nadeva i vo Allah i vo Denot suden i koj Go spomenuva Allaha mnogu!

SURA 33. EL-AHZAB

291

22. I bidejkji vernicite gi zdogledaa sojuznicite, rekoa: ½Ova e ona shto ni go vetija i Allah i pejgamberot Negov. I Allah i pejgamberot Negov vistinata ja zboruvaa; i imanot i poslushnosta samo im se zgolemuvaa. 23. Megju vernicite ima lugje koi go ispolnija vetuvanjeto shto mu go dadoa na Allah. Edni od niv go polozhija zhivotot, a drugi, pak, toa go ochekuvaat; ne napravija nikakva promena, vo nishto, 24. za On da gi nagradi iskrenite, zaradi iskrenosta nivna, i za da gi kazni licemernite. Ako, pak, posaka, On kje im prosti. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 25. Allah gi odvrati onie koi ne veruvaa so lutinata nivna; ne postignaa nikakvo dobro. Allah za vernicite e Dovolen vo borba. Allah e Jak i Silen! 26. I On gi izvede Sledbenicite na Knigata od tvrdinite nivni koi gi pomagaa i im vlea strav vo srcata nivni: edna druzhina od niv ja otepavte a edna, pak, ja zarobivte. 27. I On vi dade da ja nasledite zemjata nivna, i domovite nivni, i imotot nivni i zemjata po koja ne odevte. Allah, navistina, e Kadar za se! 28. O pejgamberu, kazhi im na zhenite tvoi: ½Ako go sakate zhivotot na ovoj svet i ukrasot negov... pa, dojdete, kje vi go dadam dobroto i kje se razvedam na dobar nachin. 29. A ako, pak, go sakate Allah, i pejgamberot Negov i Kukjata ahiretska... pa, Allah, navistina, na dobrochinitelite im podgotvi nagrada golema! 30. O zheni pejgamberovi, taa megju vas koja kje napravi nekoe otvoreno sramno delo, kaznata kje i bide udvoena. Ete, toa za Allah e ednostavno! 31. A na taa od vas, koja e oddadena na Allah i na pejgamberot Negov, i koja raboti dobro delo, Nie kje i ja dademe nagradata nejzina vo dva navrata, i kje i podgotvime 'rsk blagoroden! 32. O zheni pejgamberovi, vie ne ste kako drugite zheni. Ako ste bogobojazlivi... pa, nemojte da go digate glasot zashto, togash, mozhe da se predizvika zhelbata na onoj vo chie srce ima boleshtina, i zboruvajte ubavi zborovi! 33. I ostanete vo domovite vashi; i ne pokazhuvajte ja ubavinata onaka kako shto se pokazhuvashe ubavinata vo djahilietot odamneshen. I namaz izvrshuvajte i zekat davajte, i na Allah i na pejgamberot Negov bidete poslushni. Allah, navistina, posakuva da go otstrani sramnoto delo od vas, o Ehlul Bejt, za da ve ochisti, potpolno!

SURA 33. EL-AHZAB

292

34. I pametete go ona shto se kazhuva vo domovite vashi: od ajetite Allahovi i mudrosta. Allah, navistina, e Sochuvstvitelen i Izvesten! 35. I za poslushnite mazhi i za poslushnite zheni, i za vernicite i za vernichkite, i za potchinetite mazhi i za potchinetite zheni, i za iskrenite mazhi i za iskrenite zheni, i za trpelivite mazhi i za trpelivite zheni, i za poniznite mazhi i za poniznite zheni, i za mazhite koi davaat milosrdie i za zhenite koi davaat milosrdie, i za mazhite koi postat i za zhenite koi postat, i za mazhite koi gi chuvaat sramnite mesta i za zhenite koi gi chuvaat sramnite mesta, i za mazhite koi go spomenuvaat Allaha mnogu, i za zhenite koi go spomenuvaat Allaha mnogu... za site niv Allah podgotvi i proshka i nagrada golema, navistina! 36. Ne e na vernikot i na vernichkata, koga Allah kje odredi neshto a i pejgamberot Negov, da donesat izbor za rabotite nivni. A onoj koj e neposlushen i kon Allah i kon pejgamberot Negov... toj vekje skrshnal vo zabluda ochigledna! 37. I koga mu reche na onoj kogo Allah go blagoslovi i kogo ti go blagoslovi: ½Zadrzhi ja za sebe zhenata tvoja, i plashi se od Allah; vo dushata tvoja go kriesh ona shto kje go obelodeni Allah, i od lugjeto se plashish. A Allah ima pravo povekje da se plashish od Nego. I bidejkji Zejd reshi da se razvede od nea, Nie te ozhenivme so nea za da nema teshkotija za vernicite pri zhenenjeto so zhenite na posinetite koga ovie kje reshat da se razvedat od niv. Naredbata Allahova, sekako, e delotvorna! 38. I za pejgamberot ne e teshko da go raboti ona shto Allah mu go nareduva: takva beshe odredbata Allahova i kon onie porano; a naredbata Allahova, sekako, e premnogu mokjna, 39. za onie koi gi dostavuvaat poslanijata Allahovi i koi od Nego stravuvaat, i koi od nikogo, osven od Allah, ne stravuvaa... a Allah e Dovolen za polaganje smetka. 40. Muhammed, sekako, ne e nichii babo od mazhite vashi, no toj e samo pejgamber Allahov i pechat na pejgamberite. Allah, navistina, znae se! 41. O vernici, spomenuvajte Go Allaha, so spomenuvanje chesto! 42. I slavete Go i nautro i navecher! 43. On, tokmu, ve slavi, a i melekite Negovi ve slavat: za da ve izbavi od temnini vo svetlina. On, navistina, e kon vernicite Somilosen! 44. Na denot, koga so Nego kje se sretnat, pozdravot nivni kje bide: Selam! I za niv On podgotvi nagrada blagorodna!

SURA 33. EL-AHZAB

293

45. O pejgamberu, Nie, navistina, te isprativme i kako svedok, i kako radosnik i kako opomenuvach, 46. i kako povikuvach, so odobrenieto Negovo i kon Allah i kon svetilkata shto sveti. 47. I zaraduvaj gi vernicite deka za niv od Allah, navistina, ima dobrotija golema. 48. I ne slushaj gi nevernicite i dvolichnite, i otfrli gi navredite nivni, i potpri se vrz Allah. Allah e Dovolen Zakrilnik! 49. O vernici, koga kje gi venchate vernichkite so koi, pred da gi doprete, kje se razdelite, tie nemaat obvrska da go chekaat rokot opredelen, chii denovi, tokmu, gi broite. Pa, dajte im podarok venchan i ubavo razdelete se! 50. O pejgamberu, Nie, navistina, ti gi dozvolivme zhenite tvoi na koi im gi dade venchanite podaroci, i onie koi se vo posed tvoj, koi Allah ti gi dade so plenot, i kjerkite na midjovcite tvoi, i kjerkite na halite tvoi, i kjerkite na dajdjovcite tvoi, i kjerkite na tezite tvoi koi se iselija so tebe; i zhenata vernichka ako samata kje mu se podari na pejgamberot, a toj kje posaka da ja vencha: ova se odnesuva samo na tebe, a ne i na vernicite ostanati. Nie go znaeme, sekako, ona so shto gi zadolzhivme vo vrska so zhenite nivni, i so onie koi se vo posed nivni za da nemash nikakva teshkotija. Allah e Prostuvach i Somilosen! 51. Nekoi od niv so posak Tvoj gi oddalechuvash, a nekoi, pak, so posak Tvoj gi povikuvash. A ako ja posakash nekoja megju onie koi gi oddalechi nemash grev. Ete, toa e najlesno so radost da se ispolnat ochite nivni, i da ne taguvaat, i da se zadovolat so ona shto im go dade. Allah go znae ona shto e vo srcata vashi. Allah e Znalec i Blag! 52. Po ova ne ti se dozvoleni zheni, nitu toa niv da gi zamenuvash so drugi zheni, pa i pokraj toa shto te vchudoneviduva ubavinata nivna, osven onie koi se vo posed tvoj. Allah, navistina, bdee vrz sekoja rabota! 53. O vernici, ne vleguvajte vo sobite na pejgamberot, osven ako vi se dozvoli zaradi hrana. No, ne da chekate dodeka se zgotvi. Pa, koga kje bidete povikani, vlezete! I koga kje jadete, rasturete se, bez da se vpushtate vo razgovor. Toa, sekako, go voznemiruva pejgamberot, a toj se srami vam da vi reche, a Allah, pak, ne se srami od vistinata! A koga kje barate od zhenite neshto, barajte od niv, togash, zad zavesa. Toa e pochisto i za srcata vashi i za srcata nivni. Ne vi e dozvoleno da go voznemiruvate pejgamberot, a nitu pak, po nego, da gi venchavate zhenite negovi. Ete, toa kaj Allah od vas, navistina, ne e mala rabota.

SURA 33. EL-AHZAB

294

54. Dali neshto kje kriete ili kje obelodenuvate... pa, Allah, navistina, znae se! 55. Za niv nema grev da bidat otkrieni shto se odnesuva do babovcite nivni, i sinovite nivni, i brakjata nivni, i sinovite od brakjata nivni, i sinovite od sestrite nivni, i zhenite nivni i onie koi se vo posed nivni. I plashete se od Allah. Allah, navistina, e Svedok za se! 56. Allah i melekite Negovi, sekako, go slavat pejgamberot. O vernici, slavete go i vie i pozdravete go so selam! 57. Onie koi Go voznemiruvaat Allaha i pejgamberot Negov... Allah, sekako, gi prokolni i na ovoj svet i na Ahiret, i On im podgotvi kazna sramna. 58. A onie koi gi voznemiruvaat vernicite i vernichkite so ona shto tie ne go zasluzhuvaat, ponesuvaat, navistina, tovar i grev jasen. 59. O pejgamberu, kazhi im na zhenite tvoi i kjerkite tvoi, i na zhenite od vernicite da gi spushtat oblekite. Ete, toa e najlesno da se prepoznaat i da ne se voznemiruvaat. A Allah e Prostuvach i Somilosen! 60. Ako dvolichnite, i onie vo chii srca ima boleshtina, i onie koi niz Medina lagi shirat ne prestanat... sigurno Nie kje ti ja dademe vlasta vrz niv, i samo za kratko vreme kje ostanat sosedi tvoi,61. prokolneti se tie; i kade bilo da se najdat, neka se pritvorat i neka se ubijat! 62. Takva beshe praksata Allahova kon onie koi pominaa pred niv. A ti nikako ne kje najdesh izmena vo praksata Allahova! 63. Te prashuvaat lugjeto za Chasot. Kazhi: ½Znaenjeto za nego e pri Allah, navistina! Ti za nego ne znaesh; Chasot, mozhebi, e sosema blisku! 64. Allah, sekako, gi prokolna nevernicite i im podgotvi ogan, 65. i vo nego za navek kje ostanat; ne kje najdat ni zashtitnik ni poddrzhnik! 66. Na Denot koga licata nivni kje se gnetat vo ognot, kje rechat: ½O teshko nam! Samo da bevme poslushni i na Allah i na pejgamberot! 67. I kje zboruvaat: ½Gospodare nash, bevme poslushni i na predvodnicite nashi i na golemcite nashi, pa ne skrshnaa po patot na zabludata! 68. O Gospodaru nash, daj im kazna dvojna i prokolni gi so kletvata golema! 69. O vernici, ne bidete kako onie koi go voznemiruvaa Musa! Pa, Allah go oddalechi od ona shto go zboruvaa. Kaj Allah toj beshe ugleden!

SURA 33. EL-AHZAB

295

70. O vernici, plashete se od Allah i zboruvajte samo vistina! 71. On kje vi gi popravi delata vashi i On kje vi gi prosti grevovite vashi. A onoj koj e poslushen i na Allah i na pejgamberot Negov... toj kje odnese, sekako, pobeda golema! 72. I Nie, navistina, go iznesovme amanetot i pred nebesata i pred Zemjata, i pred planinite... i odbija da go ponesat, plashejkji se od nego, no ete, go ponese chovekot. Chovekot, navistina, e zulumkjar i neznajko! 73. Za Allah da gi kazni mazhite dvolichni i zhenite dvolichni, i mnoguboshcite i mnoguboshkite, i Allah da im prosti na vernicite i na vernichkite. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen!

Sura 34 Sebe
Objaveno vo Mekka 54 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Blagodarenie na Allah! Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo! Blagodarnosta mu pripagja i na Ahiret. On e Mudar i Izvesten! 2. On go znae i ona shto vleguva vo zemjata i ona shto izleguva od zemjata, i ona shto se spushta od nebo i ona shto se izvishuva kon nebo. On e Somilosen i Prostuvach! 3. Nevernicite zboruvaat: ½Nema da ni dojde Chasot! Kazhi: ½Da, se kolnam vo Gospodarot moj, deka kje vi dojde, sigurno! On e Znalec na tajnata. Ni na nebesata ni na Zemjata nishto, ni kolku golushka, ne mozhe da Mu se skrie; ni pomalo od toa ni pogolemo od toa, a da ne e vo Knigata jasna. 4. Za On da gi nagradi onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat... na ovie kje im bide prosteno i kje imaat 'rsk blagoroden, 5. a na onie koi se trudea protiv ajetite Nashi, sakajkji da gi onevozmozhat... kje im pripadne kazna od kaznata bolna. 6. Onie so dadenoto im znaenje gledaat deka ona shto ti se objavuva od Gospodarot tvoj e vistina i deka upatuva kon patot na Silniot i za blagodarnost Dostojniot! 7. Nevernicite zboruvaat: ½Da ve upatime li kon eden chovek koj kje ve izvesti deka koga kje se rasparchete celosno, kje se vozobnovete, navistina! 8. Frla li toj laga vrz Allah? Ili, pak, toa go pravat djinovite vo nego? Da, onie koi ne veruvaat vo Ahiret se vo maka i niz skrshnuvanje vo zabluda dalechna!

296

SURA 34. SEBE

297

9. Ne go gledaat li ona shto e nad niv i ona shto e zad niv, od nebo i od zemja? Koga bi posakale bi gi zakopale vo zemja ili bi spushtile vrz niv parchinja od nebo. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za sekoj rob poslushen! 10. I na Davud, sekako, Nie mu dadovme od dobrinata Nasha -: ½O brda, slavete Me so nego, a i vie ptici! I za nego Nie zhelezoto go smeknavme. 11. ½Pravi panciri celosni i pleti gi dobro zhicite! I raboti dobro delo! Jas, navistina, go gledam ona shto go rabotite. 12. I na Sulejman Nie vetrot mu go potchinivme: samo za edno utro duvashe kolku za eden mesec, i samo za edna vecher duvashe kolku za eden mesec. I za nego Nie odredivme od izvorot bakar da teche, i so odobrenieto na Gospodarot Negov, od djinovite da rabotaat za nego. A onoj od niv koj skrshnuvashe od naredbata Nasha Nie kje odredime da ja vkusi kaznata ognena. 13. Onie za nego go rabotea ona shto toj go posakuvashe: i hramovi, i spomenici, i sadovi kako chamci i kotli nepodvizhni. - ½Rabotete, o semejstvo Davudovo, za da bidete blagodarni. Malkumina od robovite Moi se blagodarni! 14. I bidejkji reshivme da umre, nikoj nemashe koj da gi izvesti za smrtta negova, osven edno zhivotinche koe lazi po zemjata i koe go stopi stapot negov. I bidejkji toj padna, na djinovite im stana jasno deka, dokolku bi ja znaele tajnata, ne bi ja vkusile kaznata sramna. 15. Imashe dokaz, sekako, vo Sebe, vo zhivealishtata nivni: bavchi i od levata i od desnata strana. - ½Jadete od 'rskot na Gospodarot vash i bidete Mu blagodarni. E, kolku dobar predel i Gospodar Prostuvach! 16. Pa, se sprotistavija. I Nie im isprativme poplava od pregradata koja popushti, i bavchite nivni gi zamenivme so dve drugi bavchi, so plodovi gorchlivi, so grmushki i so nekolku srdovici. 17. Ete, taka Nie gi kaznivme zatoa shto ne veruvaa. Kogo, togash, osven nevernicite kaznivme? 18. Megju niv i gradovite koi Nie gi blagoslovivme odredivme gradovi primetlivi, a megju niv odredivme, isto taka, rastojanie. I patuvajte niz niv i nokje i denje, bezbedni! 19. Pa, rekoa: ½Gospodare nash, povlechi rastojanie megju patuvanjata nashi! Samite sebesi zulum si napravija: gi ostavivme samo vo kazhuvanjata i vo celost gi rascepivme. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za sekoj koj e trpeliv i blagodaren!

SURA 34. SEBE

298

20. I go potvrdi Iblis, sekako, mislenjeto negovo za niv: pa, ete, go sledea, no ne i edna druzhina na vernici: 21. vrz niv nemashe nikakva vlast; no samo da se znae, sekako, koj veruva vo Ahiret, a koj, tokmu, vo nego se somneva. I Gospodarot tvoj e Zashtitnik na se! 22. Kazhi: ½Povikajte gi onie koi, osven Allah, gi zamisluvate. Ne poseduvaat nishto, ni kolku edna golushka sitno, ni na nebesata ni na Zemjata: vo niv onie ne souchestvuvaat nishto a nitu, pak, On od niv ochekuva pomosh nekakva. 23. Kaj Nego ne koristi posreduvanjeto, osven za onoj za kogo On kje odobri. I koga od srcata nivni kje go snema stravot, kje rechat: ½Shto reche Gospodarot vash? Kje rechat: ½Vistina!; On e Vishen i Golem! 24. Kazhi: ½Koj vi dava 'rsk i od nebesata i od Zemjata? Kazhi: ½Allah! I ushte: ½Nie sme ili, pak, vie ste po Patokazot ili po bespakjeto ochigledno? 25. Kazhi: ½Vie ne kje odgovarate za ona shto nie go zgreshivme, a nitu, pak, nie kje odgovarame za ona shto go rabotite. 26. Kazhi: ½Gospodarot nash kje ne zbere, potoa On, megju nas, kje presudi pravedno. On e Sudija i Znalec! 27. Kazhi: ½Pokazhete mi gi onie zdruzhenici koi gi prikachuvate za Nego. No ne! Allah e Onoj koj e Silen i Mudar! 28. I za site lugje Nie te isprativme kako radosnik i opomenuvach, no, ete, mnozinstvoto na lugjeto ne znaat. 29. I zboruvaat: ½Koga ednash kje se ostvari taa zakana, ako ste iskreni? 30. Kazhi: ½Pa, vie kje se sretnete na Denot chie doagjanje ne mozhete ni za mig da go zabrzate a nitu da go zadocnite. 31. Nevernicite zboruvaat: ½Nikojpat ne kje veruvame vo ovoj Kur'an nitu vo ona shto mu prethodeshe! - A koga bi videl, koga zulumkjarite kje stojat pred Gospodarot svoj, kako edninadrugi kje razgovaraat, ugnetenite kje im rechat na ugnetuvachite: ½Da ne bevte vie kje veruvavme, sigurno! 32. Ugnetuvachite kje im rechat na ugnetenite: ½Nie li ve poprechivme vo Patokazot po vekje negovoto doagjanje do vas? No, vie samite bevte silnici! 33. Ugnetenite kje im rechat na ugnetuvachite: ½Ne, spletkarevte i denje i nokje koga ni nareduvavte da ne veruvame vo Allah i bogovi Nemu

SURA 34. SEBE

299

da mu pripishuvame. I bidejkji kje ja zdogledaat kaznata kje ja skrijat tagata. A na vratovite na nevernicite sindjiri kje im stavime. Kje bidat kazneti samo za ona shto go rabotea? 34. I Nie vo nieden grad ne isprativme opomenuvach a sviknatite vo raskoshniot zhivot da ne rechea: ½Ne veruvame, navistina, vo ona so shto ste isprateni! 35. I isto taka zboruvaa: ½Izobiluvame i so imanje i so deca; nie nema da bideme kazneti. 36. Kazhi: ½Gospodarot moj, navistina, dava 'rsk komu On saka, i odreduva, no mnozinstvoto na lugjeto ne znaat. 37. Ni imotite vashi, ni decata vashi ne se ona shto kje ve donese vo blizinata Nasha, osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat. Nagradata nivna kje bide udvoena, tokmu, zaradi ona shto go rabotea. I onie kje bidat vo odaite, bezbedni! 38. A onie koi se trudat da im se spravat na dokazite Nashi - se nemokjni. Onie kje bidat prisileni da bidat vo kaznata. 39. Kazhi: ½Gospodarot moj, navistina, dava 'rsk komu On saka od robovite Svoi; On mu odreduva. I se ona shto kje go podelite Allah, sekako, kje go nadopolni. On megju snabduvachite e Najdobriot. 40. I na Denot koga kje gi zbere site, i koga kje im reche na melekite: ½Vas li ve obozhavaa onie? 41. Kje rechat: ½Slaven bidi Ti! Ti si, a ne onie, nash Zashtitnik; no onie djinovite gi obozhavaat. Mnozinstvoto od niv im veruvaat! 42. Pa, denes ne kje mozhete ni da koristite ni da nashtetite edninadrugi, a na onie koi pravea zulum kje im recheme: ½Vkusete ja kaznata ognena shto ja smetavte za lazhna! 43. A koga im se kazhuvaat ajetite Nashi jasni, zboruvaat: ½Ova e samo chovek koj posakuva da ve odvrati od ona shto go obozhavaa predcite vashi - i zboruvaat - ½ova e samo izmislena kleveta. A onie koi ne veruvaat za vistinata, bidejkji im dojde, zboruvaat: ½Ova e samo volshebnishtvo jasno! 44. I nim Nie ne im dadovme nikakvi knigi shto bi gi izuchuvale, a ne im isprativme, pred tebe, nikakov opomenuvach! 45. Lazhea i onie pred niv. Ne postignaa ni desetina od ona shto Nie im go dadovme. I pejgamberite Moi za lazhni gi smetaa. E, kakva beshe osudata moja!

SURA 34. SEBE

300

46. Kazhi: ½Jas, navistina, ve sovetuvam samo so edno: Da stoite na nozete pred Allah, bilo po dvajca bilo poedinechno, a potoa da razmisluvate. Drugarot vash ne e so djinovi. On e samo opomenuvach vash pred kaznata teshka! 47. Kazhi: ½I kakva bilo nagrada da baram od vas... pa, toa e samo nagrada vasha. A nagradata moja e samo pri Allah. On, tokmu, e Svedok za se! 48. Kazhi: ½Gospodarot moj, navistina, dostavuva samo vistina. On e Znalec na tajnite! 49. Kazhi: ½Vistinata dojde, a nevistinata e nemokjna ni da go pochne ni da go povtori sozdavanjeto. 50. Kazhi: ½Ako skrshnam vo zabluda... pa, navistina, skrshnuvam za sebesi, a ako po patot vistinski se upatam, togash, toa, navistina, e zaradi ona shto mi e objaveno od Gospodarot moj. On, navistina, e Slushach i Blizok! 51. E, samo da gi vidish koga kje bidat uplasheni! Ne kje mozhat da pobegnat. Kje bidat grabnati od mesto blisko. 52. I ushte kje rechat: ½Nie veruvame vo Nego! No, kako onie, navistina, da go postignat toa od mesto dalechno? 53. A onie vo Nego porano, sekako, ne veruvaa; za nevidlivoto li od mesto dalechno? 54. Postavena e prechka megju niv i megju ona kon shto tezhneat. Ete, taka beshe napraveno porano so druzhinite nim slichni. Onie, navistina, bea vo somnenie golemo!

Sura 35 Fatir (Sozdatel)
Objaveno vo Mekka 45 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Blagodarenie na Allah, Sozdatelot na nebesata i na Zemjata, koj gi sozdade melekite da bidat pratenici: so po edno, so po dve i so po tri krilja. On vo sozdavanjeto dodava shto saka. Allah, navistina, e Kadar za se! 2. Milosta koja kje ja otvori Allah kon lugjeto nikoj ne kje mozhe da ja dopre. A ona shto On kje go dopre, nema nikoj shto kje mozhe da go isprati po Nego. On e Silen i Mudar! 3. O lugje, setete se na blagodatot Allahov kon vas. Ima li drug sozdatel, osven Allah, koj kje vi dade 'rsk i od nebesata i od Zemjata? Nema drug bog osven Nego. Pa, togash, kade ste kinisale? 4. A ako te smetaat za lashko, pa za lazhni gi smetaa i pejgamberite pred tebe. I kon Allah rabotite se vrakjaat! 5. O lugje, vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistina. Neka ne ve izmami zhivotot na ovoj svet. I izmamata neka ne ve izmami vo odnos na Allah! 6. Shejtanot, sekako, vi e neprijatel. Pa, smetajte go samo kako neprijatel! On, navistina, povikuva kon strankata negova za da bidat zhiteli na ognot. 7. Za onie koi ne veruvaat ima teshka kazna, a za onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat ima proshka i nagrada golema. 8. Ist li e onoj komu mu se razubavuva postapkata na Shejtanot, pa ja gleda ubava? Pa, Allah, sekako, skrshnuva vo zabluda kogo saka i On upatuva kogo saka. Neka dushata tvoja, togash, ne ja obzemat grizhi za niv. Allah, navistina, go znae ona shto go pravat!

301

SURA 35. F ATIR

302

9. Allah e Onoj koj gi isprakja vetrovite, koi gi turkaat oblacite... pa Nie kje odredime, potoa, da se isturat vrz nekoe mrtvo mesto i, so toa, kje ja ozhivime zemjata po mrtviloto nejzino. Ete, takvo kje bide ozhivuvanjeto! 10. Onoj koj posakuva velichie... pa, seto velichie e - Allahovo! Kon nego se izvishuva ubaviot zbor. I dobroto delo On go diga. A onie koi spletkarat, rabotejkji loshi dela, kje imaat kazna zhestoka. Spletkarenjeto nivno e bezuspeshno! 11. A Allah ve sozdade od zemja, a potoa od seme, a potoa ve sozdade parovi. I zhenata ne ostanuva trudna i ne ragja bez znaenjeto Negovo. Nikomu zhivotot ne mu se prodolzhuva i nikomu zhivotot ne mu se skratuva a toa da ne e vo Knigata. Ete, toa za Allah, navistina, e lesno! 12. I dvete morinja ne se ednakvi: ednata voda e pivka, slatka, prijatno se pie, a drugata, pak, e solena i gorchliva. I od dvete morinja jadete svezho meso, i go vadite onoj nakit shto go nosite. I gledash kako chamecot go seche moreto za da ja pobarate dobrinata Negova i da bidete blagodarni. 13. On ja vovlekuva nokjta vo denot i On go vovlekuva denot vo nokjta, i go potchini i Sonceto i Mesechinata. I seto toa taka teche do rok opredelen. Ete, toa vi e Allah, Gospodarot vash. Vlasta e - Negova! A onie koi gi povikuvate osven Allah ne poseduvaat ni korka od semenka. 14. A ako im se molite ne ja slushaat molbata vasha, a, iako ja slushaat, ne kje vi odgovorat. Na Denot suden ne kje vi go priznaat mnoguboshtvoto. I nikoj ne kje te izvesti kako Izvesteniot! 15. O lugje, vie ste zavisni od Allah. A Allah, tokmu, e Nezavisen i za blagodarnost Dostoen! 16. Ako posaka On kje ve snema i kje donese novo pokolenie. 17. Toa za Allah, sekako, ne e teshko. 18. I nieden nosach ne kje go nosi tovarot na drug nosach. I ako povika pretovareniot da mu se pomogne, vo tovarot, ne kje mozhe nishto od toa da mu se ponese, pa bilo da e i najbliskiot. Ti gi opomenuvash, navistina, onie koi se plashat od Gospodarot nivni i vo tajnost, i koi namaz klanjaat. A onoj koj se chisti, za sebesi se chisti, navistina! Svratilishteto e - kon Allah! 19. Ne se ednakvi onoj koj ne gleda i onoj koj gleda, 20. nitu temninata i svetlinata, 21. nitu ladovinata i zheshtinata!

SURA 35. F ATIR

303

22. Ne se ednakvi ni zhivite ni mrtvite. Allah, navistina, dava da slusha koj saka. A ti ne mozhesh da gi naterash da te slushaat onie vo mezarite. 23. Ti si samo opomenuvach. 24. Nie, sekako, te isprativme so vistina, kako radosnik i opomenuvach. I nemashe niedna prethodna zaednica bez opomenuvach! 25. A ako te smetaat za lashko... pa, tie i onie pred niv gi smetaa za lashkovci. Im doagjaa pejgamberite nivni so jasnotii, i so Listovi, i so Kniga svetla; 26. potoa Jas gi kazniv onie koi ne veruvaa. E, pa, kakva beshe kaznata! 27. Ne gledash li deka Allah, navistina, vi spushta voda od nebesata i so nea Nie vadime razlichni vidovi plodovi? A niz brdata patishta beli i crveni, so boi razlichni, a i sosema crni. 28. I megju lugjeto i megju zhivotnite i megju dobitokot ima, isto taka, razlichni vidovi. Ete, taka od robovite Allahovi se plashat, sekako, uchenite. Allah, navistina, e Silen i Prostuvach! 29. Onie koi ja kazhuvaat Knigata Allahova i koi namaz izvrshuvaat i koi delat od 'rskot shto Nie im go dadovme, tajno i javno, se nadevaat na nadopolnuvanje koe nema da ischezne, 30. ili On da im gi dade nagradite nivni i da im zgolemi od dobrinata Svoja. On, navistina, e Prostuvach i Blagodaren! 31. A ona shto ti se objavuva od Knigata e - vistina i Potvrda za ona shto beshe objaveno pred tebe. Allah, navistina, za robovite Svoi e Izvesten i Gledach! 32. Potoa Nie Knigata ja ostavivme vo nasledstvo na robovite Nashi koi gi izbravme. Nekoi od niv sprema sebe zulum si napravija, nekoi bea umereni, a nekoi, pak, so odobrenieto Allahovo, prethodea vo dobrini. Za toa ima, tokmu, dobrina golema, 33. bavchi edenski vo koi onie kje vlezat: rakavnici od zlato i biseri nakiteni kje nosat, a oblekata nivna vo niv kje im bide od svila; 34. i kje zboruvaat: ½Blagodarenie na Allah koj ni ja otstrani tagata. Gospodarot nash, navistina, e Prostuvach i Blagodaren! 35. Koj ne smesti vo Domot na postojanoto prestojuvalishte od dobrinata Negova, vo koj ne kje ne dopre ni zamor, a ne kje ne dopre ni alchnost. 36. A za onie koi ne veruvaat ima ogan djehennemski; vo nego ne kje im bide presudeno da umrat, a nitu pak kje im bide olesneta kaznata. Ete, taka Nie kje go kaznime sekoj nevernik!

SURA 35. F ATIR

304

37. Vo ognot kje piskaat: ½Gospodare nash, izvedi ne odovde, kje rabotime dobro, a ne ona shto go rabotevme. - ½Neli vi dadovme tolku vreme da zhiveete vo koe kje se opomeneshe onoj shto se opomenuva? Vi doagjashe i opomenuvach? Pa, iskusete go ognot! A zulumkjarite kje nemaat poddrzhnik! 38. Allah, navistina, e Znalec na tajnata na nebesata i na Zemjata. On, sekako, go znae ona shto e vo gradite! 39. On e onoj koj ve odredi da se zamenuvate ednipodrugi na zemjata. Pa, koj ne veruva, neverstvoto e protiv nego. Neveruvanjeto na nevernicite samo kje ja zgolemi omrazata kaj Gospodarot nivni; neveruvanjeto na nevernicite samo kje ja zgolemi propasta. 40. Kazhi: ½Pokazhete mi gi bozhestvata koi vie gi povikuvate, osven Allah? Pokazhete mi shto tie sozdadoa od zemjava, ili, pak, zdruzheni li se tie vo nebesata? Ili: Im dadovme li Kniga chij del tie bi mozhele da go objasnat. Ne, tuku zulumkjarite edninadrugi lazhni vetuvanja si davaat. 41. Allah, navistina, gi drzhi nebesata i Zemjata da ne propadnat. A ako, pak, trgnat vo propast koj, togash, po Nego, kje gi zadrzhi? On, sekako, e Blag i Prostuvach! 42. Se kolnea vo Allah so seta svoja vpregnatost deka, ako im dojde opomenuvach, kje bidat, sigurno, eden od najupatenite narodi. I bidejkji im dojde opomenuvach, samo se zgolemi nivnata odvratnost: 43. se duvaa po zemjata i losho spletkarea; a spletkarenjeto losho se ostvari samo vrz onie koi toa go pravat. Pa, shto ochekuvaat, osven voobichaenoto so narodite odamneshni. A vo praksata Allahova ne kje najdesh nikakva izmena. 44. Ne patuvaa li po zemjata pa da vidat kakva beshe kaznata na onie pred niv? Bea i posilni i pojaki od niv. Vo mokjta na Allah nishto ne mozhe da go sprechi ni na nebesata ni na Zemjata. On, navistina, e Znalec i Kadar! 45. I koga Allah bi gi kaznel lugjeto spored ona shto go spechalija na liceto na zemjata ne bi ostanalo nishto zhivo, no, ete, Allah gi zadrzhuva do vreme opredeleno. A koga kje im dojde rokot... pa, Allah, navistina, gi gleda robovite Negovi!

Sura 36 Ja-sin (Jasin)
Objaveno vo Mekka 83 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ja, sin! 2. Se kolnam vo Kur'anot mudar: 3. ti si, navistina, eden od pejgamberite, 4. po patot vistinski, 5. po objavata na Silniot i Somilosniot, 6. za da go opomenesh narodot za ona za shto ne bea opomenati predcite nivni, ramnodushnite! 7. I kon mnozinstvoto megju niv, sekako, se ostvari Zborot; no ne veruvaat. 8. Vrz vratovite nivni Nie kje zakachime sindjiri: kje bidat do bradite nivni, a glavite kje im bidat podignati. 9. I pred niv i zad niv Nie kje postavime zavesa... ta, kje gi pokrieme i nema da gledaat. 10. Kje gi opomenuvash li ili nema da gi opomenuvash tie, sepak, nema da veruvaaat. 11. Opomenata vredi, sekako, za onoj koj ja sledi Opomenata i koj se plashi od Milostiviot vo tajnost. Pa, zaraduvaj go so proshka i nagrada blagorodna! 12. Nie, sekako, kje gi ozhivime mrtvite i kje go zabelezhime ona shto go napravija, a i tragite nivni. I sekoja rabota kje ja vbroime vo nasokata jasna. 13. I iznesi im go primerot na zhitelite na gradot koga im dojdoa pejgamberi,

305

SURA 36. JA-SIN

306

14. koga Nie im isprativme dvajca, pa gi smetaa za lazhni i gi potsilivme so tret, pa rekoa: ½Nie, navistina sme pejgamberi isprateni do vas! 15. Rekoa: ½Vie ste samo nam slichni lugje. I nishto Milostiviot ne isprati a vie da ne go smetavte za lazhno. 16. Rekoa: ½Gospodarot nash znae. Da, nie sme do vas isprateni, 17. i samo imame obvrska da izvestime jasno. 18. Rekoa: ½Vo vas gledame ptica na zloto. Ako ne prestanete kje ve kamenuvame i kje ve pogodi od nas kazna bolna. 19. Rekoa: ½Pticata na zloto e so vas. Uf, zarem i koga ste opomenati? Vie ste narod rasipnichki. 20. I od pregradieto dojde eden chovek, brzajkji, i reche: ½O narode moj, sledete gi pejgamberite! 21. Sledete gi onie koi od vas ne baraat nikakva nagrada, onie - upatenite! 22. Zoshto da ne go obozhavam Onoj koj me sozdade? Nemu mu se vrakjate. 23. Drugi li bogovi osven Nego da prifatam? Koga Milostiviot bi posakal da me pogodi zlo nekakvo, posreduvanjeto nivno vo nishto nema da mi koristi, i ne kje mozhat da me izbavat. 24. Togash, sekako, kje bev vo zabluda ochigledna. 25. Da, jas veruvam vo Gospodarot vash. Pa, slushajte me! 26. I, ete eden glas: ½Vlezi vo Djennetot! Kje reche: ½E, koga bi znael narodot moj 27. za shto, tokmu, mi prosti Gospodarot moj i za shto me vbroi megju pochestenite! 28. No, po nego, protiv narodot negov, Nie ne isprativme vojska od nebo a, vsushnost, nikojpat ne isprakjavme. 29. I ete, samo eden strashen glas kje se slushneshe i vednash kje gi snemashe. 30. Ej, hasret za robovite! Ne im doagjashe nieden pejgamber a onie da ne go ismevaa. 31. Ne gledaat li kolku pokolenija pred niv Nie unishtvivme? Onie nim, navistina, ne im se vratija. 32. Iako site onie, zaedno, kaj Nas kje bidat vprisutneti. 33. Znamenie za niv e i zemjata mrtva: Nie ja ozhivuvame i od nea vadime zhito od koe tie, tokmu, jadat.

SURA 36. JA-SIN

307

34. I po zemjata Nie rasfrlavme bavchi so urmi i bavchi so grozje, i odredivme od nea da izviraat izvori, 35. za da se hranat so plodovite nejzini i so ona shto proizveduvaat racete nivni. Ne se li blagodarni? 36. Slaven neka bide Onoj koj sozdade parovi od se: od ona shto nikne od zemjata i od niv samite i od ona shto ne go znaat. 37. Znamenie za niv e i nokjta: od nea Nie go vadime denot i, ete, onie ostanuvaat vo temnica. 38. I Sonceto, isto taka, si teche do opredelenata utvrda. Ete, toa e odredba na Mokjniot i Znalecot. 39. I na Mesechinata i odredivme sostojbi se dodeka taa ne stane kako suvo urmino granche. 40. Ni Sonceto ne treba da ja stigne Mesechinata, a nitu nokjta da dojde pred denot. I se vo vselenata plovi! 41. Znamenie za niv e i toa shto Nie, navistina, go nosevme potomstvoto nivno vo brodot prepoln. 42. I za niv Nie sozdadovme neshto slichno na ona na shto onie se kachuvaat. 43. I koga bi posakale bi gi potopile: pa, za niv nema spasuvachki glas i ne kje bidat spaseni, 44. osven milosta Nasha, pa da uzhivaat do rokot opredelen. 45. I koga kje im se reche: ½Plashete se za ona shto beshe pred vas i za ona shto kje bide po vas za On da vi se smiluva! 46. I ne im doagjashe nikakvo znamenie od Gospodarot nivni a da ne bea kon nego ramnodushni. 47. I koga kje im se reche: ½Delete od 'rskot koj Allah vi go dade - nevernicite im zboruvaat na vernicite: ½Da go hranime li onoj kogo, ako Allah sakashe, e go hraneshe? Vie ste samo vo skrshnuvanje ochigledno! 48. I zboruvaat: ½Koga vekje kje se ostvari toa vetuvanje ako vistinata ja zboruvate? 49. Onie chekaat samo eden strashen glas koj kje gi opfati dodeka kje se raspravaat ednisodrugi. 50. Pa, ne kje mozhat ni da ostavat vasiet a nitu, pak, kje mozhat da im se vratat na semejstvata svoi.

SURA 36. JA-SIN

308

51. I kje se duvne vo Surlata i, ete, mrtvite od grobovite pa, kje pobrzaat kon Gospodarot svoj: 52. kje rechat: ½O teshko nam! Koj ne ozhivi od lezhishtata nashi? Ova e ona shto go veti Milostiviot i shto go potvrdija pejgamberite. 53. I ete, samo eden strashen glas kje se slushne i site onie kaj Nas kje bidat vprisutneti. 54. Pa, denes nikomu ne kje mu se napravi nepravda i, kako rabotevte, taka kje bidete nagradeni. 55. Zhitelite na Djennetot, navistina, denes kje bidat posveteni na radosti; 56. tie i zhenite nivni kje bidat pod ladovini, vrz divani potpreni. 57. Tuka za niv kje ima ovoshje i ona shto go posakuvaat. 58. I kako govor od strana na Gospodarot, Somilosniot kje bide ½Selam! 59. I: ½Vie silnici, denes, odvojte se! 60. Neli vi narediv, o sinovi Ademovi, da ne go obozhavate Shejtanot. Toj, navistina, e vash jasen neprijatel! 61. Obozhavajte Me - ova e patot vistinski! 62. I On, sekako, ve skrshna vo zabluda, eden golem broj megju vas. Nema li da se vrazumite? 63. Ova, tokmu, e Djehennemot koj e za vas podgotven denes. 64. I zatoa shto ne veruvavte, przhete se vo nego. 65. Denes Nie kje im gi zapechatime ustite nivni, i kje Ni zboruvaat racete nivni, a kje svedochat i nozete nivni... za ona shto go spechalija. 66. I da sakavme Nie sigurno kje go izbrishevme opulot nivni i, koga kje pominuvaa po patot, pa kako kje gledaat? 67. I da sakavme Nie sigurno kje gi pretvorevme vo neshto pri samoto mesto nivno, pa ne kje mozhea ni da odat ni da se vratat. 68. A na onoj shto Nie kje mu dademe dolg zhivot, kje mu dademe da slabee izgledot negov! Ne razmisluvaat li? 69. I Nie ne go pouchivme vo poezija nitu, pak, toa mu treba. Ova, sekako, e Opomena i Kur'an jasen, 70. za da go opomene onoj koj e zhiv i da se ostvari govorot protiv nevernicite. 71. Ne gledaat li deka Nie, navistina, za niv go sozdadovme dobitokot, od ona shto go napravija racete Nashi, i nego go poseduvaat.

SURA 36. JA-SIN

309

72. I nim Nie im gi potchinivme: nekoi od niv gi javaat, a so nekoi od niv, pak, se hranat. 73. Za niv vo niv ima koristi i napitoci. Nema li da se zablagodarat? 74. I prifatija drugi bogovi osven Allah za da im pomognat. 75. Onie ne kje mozhat da im pomognat a tie im se vojska poslushna. 76. I neka ne te zagrizhuva govorot nivni. Nie, sekako, go znaeme i ona shto go krijat i ona shto go obelodenuvaat. 77. Ne gleda li chovekot deka Nie, sekako, go sozdadovme od seme? A, ete, e otvoren neprijatel! 78. I nam ni donese primer a zaboravi na tvorenjeto negovo. Reche: ½Koj kje gi ozhivi koskite? Tie se vekje izgnieni. 79. Kazhi: ½Kje gi ozhivi Onoj koj prvpat gi sozdade. On go znae seto tvoreshtvo, 80. Koj od zelenite drva ogan vi sozdava - i, ete, so nego se greete. 81. Neli Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata e Kadar da sozdade neshto nim slichno? On, navistina, e Tvoritel i Znalec! 82. Naredbata Negova, koga kje posaka neshto da bide, kje reche: Bidi! i toa, tokmu, kje bide. 83. Pa, slaven neka bide Onoj vo chija raka e vlasta za se! Nemu kje Mu se vratite.

Sura 37 Es-Safat (Redici)
Objaveno vo Mekka 182 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo redicite na poredenite, 2. koi go prenesuvaat ona shto se prenesuva, 3. i koi, togash, kazhuvaat Opomena: 4. deka bogot vash, navistina, e Eden, 5. Gospodar na nebesata i na Zemjata i na ona shto e megju niv, i Gospodar na istoci. 6. Nie, navistina, go razubavuvame do vas najbliskoto nebo so dzvezden nakit, 7. i go shtitime od sekoj shejtan pakosen, 8. za da ne go slushnat glasot na vozvishenite cheti koi gi gagjaat, od site strani, 9. i da gi isteraat; niv gi cheka kazna shto ne prestanuva, 10. osven onoj koj, pri letot svoj, neshto kje grabne: nego, ete, go sledi svetilka shto sveti. 11. Pa, prashaj gi: Poteshko li e onie da se sozdadat ili onoj shto go sozdadovme? Pa gi sozdadovme, navistina, od glina lepliva. 12. No, ti se chudish a onie se ismevaat, 13. i koga kje se sovetuvaat, sovetite ne gi prifakjaat, 14. a koga, pak, kje vidat znamenie nekakvo, baraat da se potsmevaat, 15. i zboruvaat: ½Ova e samo volshebnishtvo jasno.

310

SURA 37. ES-SAF AT

311

16. Koga kje izumreme i koga zemja i koski kje staneme - togash li da bideme, navistina, ozhiveani? 17. Ili: ½Nashite predci odamneshni? 18. Kazhi: ½Da, i vie kje bidete ponizheni! 19. Samo kje bide, navistina, eden glas povik i, ete, kje zdogledaat, 20. i kje rechat: ½Teshko nam! Pa, ova e Denot suden! 21. i kje rechat: ½Ova e Denot na Razdelbata koja ja smetavte za lazhna. 22. Zberete gi onie koi zulum pravea, a i zhenite nivni i ona shto go obozhavaa, 23. osven Allah; pa, upravi gi kon patot djehennemski, 24. i zgmechete gi: odgovorni se, navistina! 25. - ½Pa, zoshto edninadrugi ne si pomognete? 26. Da, na Denot ovoj onie kje baraat da bidat poslushni. 27. I kje pochnat ednisodrugi da se prashuvaat, 28. velejkji: ½Vie, navistina, od desna strana ni dojdovte! 29. A ovie kje rechat: ½Ne, vie ne bevte vernici, 30. i nie nemame nikakva vlast nad vas. Ne, vie ste narod nasilnichki. 31. ½Pa, se ostvari zborot od Gospodarot nash: kaznata, navistina, ja probame. 32. I ete, vo zabluda ve nateravme zashto nie, navistina, bevme vo zabluda. 33. Na Denot toj onie, sekako, kje bidat vo kaznata zdruzheni. 34. Ete, taka Nie postapuvame kon silnicite! 35. Da, koga kje im se reche deka nema drug bog osven Allah se duvaat, 36. i zboruvaat: ½Zarem da gi ostavime bozhestvata nashi zaradi eden lud poet? 37. Ne, toj ja donese vistinata, i gi potvrdi pejgamberite. 38. Vie, sekako, kje ja vkusite kaznata bolna, 39. i kje bidete nagradeni samo spored ona shto go rabotevte, 40. no ne kje bidat kazneti robovite Allahovi, chisti, 41. za niv ima 'rsk poznat, 42. i ovoshje i kje bidat pochituvani

SURA 37. ES-SAF AT

312

43. vo bavchite djennetski, blagosloveni, 44. vrz divani potpreni, ednikondrugi svrteni! 45. Od edendodrug kje se vrti chasha so voda od izvor: 46. bel i sladok za onie koi pijat. 47. Vo nego go nema ona shto ja pomatuva svesta, a od nego onie i ne kje se opivaat. 48. I pri niv kje ima devojki so krupni ochi, i so soboreni pogledi, 49. kako da se skriena belka od jajceto. 50. Ednikondrugi kje si pristapuvaat, prashuvajkji se. 51. Glasnogovornikot od niv kje reche: ½Jas, navistina, imav drugar, 52. koj zboruvashe: - Od onie li si koi go potvrduvaat pratenishtvoto? 53. I koga kje izumreme i koga zemja i koski kje staneme, togash li smetka da polagame? 54. Nekoj kje reche: ½Posakuvate li da poglednete od visochina? 55. Pa, kje pogleda od visochina i kje go vidi drugarot frlen sred ognot djehennemski, 56. i kje reche: ½Se kolnam vo Allah, ete, samo shto ne me upropasti, 57. da ne beshe blagodatot od Gospodarot moj, sigurno kje bev megju prisutnite vo djehennemot. 58. Nema li da umreme 59. po umiranjeto nashe prvo? I nema li da bideme kazneti? 60. Ova, navistina, e pobeda golema! 61. Za ednakvo na ova... pa neka rabotat onie koi, sekako, rabotat. 62. Toa li e podobro uzhivanje ili stebloto Zekkum 63. koe za zulumkjarite, navistina, Nie go odredivme da bide iskushenie? 64. Da, toa e steblo koe nikne od osnovata djehennemska: 65. plodot mu e kako glavite od shejtanite. 66. Pa, tie kje jadat od nego i kje gi polnat mevovite od nego, 67. a potoa, seto toa, navistina, kje go izmeshaat so zheshka voda, 68. a potoa vrakjanjeto nivno vodi do Djehennemot, navistina! 69. I kje gi najdat predcite nivni vo zabluda skrshnati, 70. i onie kje chekorat po stapalkite svoi.

SURA 37. ES-SAF AT

313

71. Da, i pred niv skrshna vo zabluda mnozinstvoto na narodot damneshen. 72. Da, i megju niv Nie isprativme opomenuvachi... 73. ta, pogledni kakva beshe kaznata za opomenatite, 74. a ne i onie, Allahovite robovi chisti. 75. I Nuh, sekako, Ne povika i, kako ubavo mu se odzvavme! 76. I Nie go izbavivme nego i semejstvoto negovo od makata golema, 77. i Nie reshivme potomstvoto negovo da mu prodolzhi da zhivee, 78. a spomenot za nego Nie go zadrzhavme megju pokolenijata po nego. 79. Neka e Selam na Nuh megju svetovite! 80. Ete, taka Nie, navistina, gi nagraduvame dobrochinitelite. 81. Toj, sekako, beshe megju robovite Nashi, vernici, 82. a drugite, potoa, Nie gi potopivme. 83. A od strankata negova, sekako, beshe i Ibrahim, 84. koga mu dojde na Gospodarot so srce chisto, 85. koga mu reche na babo mu i na narodot negov: ½Shto obozhavate? 86. Lazhni bogovi li, pokraj Allah, posakuvate? 87. Pa, kakvo e vasheto mislenje za Gospodarot na svetovite? 88. Pa, frli eden pogled kon dzvezdite, 89. i reche: ½Jas kje se razbolam, navistina! 90. I gi svrtea plekjite, oddalechuvajkji se. 91. I toj nezabelezhlivo im prijde na bozhestvata nivni, i reche: ½Ne jadete li? 92. Shto vi e... pa, ne zboruvate? 93. I neprimetno im prijde, mavajkji gi so desnata raka, 94. i lugjeto vednash pobrzaa kon nego. 95. Ibrahim reche: ½Gi obozhavate li onie koi gi delkate? 96. A Allah ve sozdade i vas i ona shto go pravite! 97. Rekoa: ½Napravete mu naprava i frlete go vo ognot 98. I ete, posakaa da go kaznat, no Nie niv gi potcenivme. 99. I toj reche: ½Jas sum tamu kade shto mi naredi Gospodarot moj; On kje me upati!

SURA 37. ES-SAF AT

314

100. Gospodare moj, podari mi dete koe kje bide megju lugjeto dobri! 101. I ete, Nie go zaraduvavme so milo dete. 102. I bidejkji poraste, trudejkji se okolu nego, Ibrahim reche: ½O sinko, sonuvav, navistina, deka te kolam, pa vidi i razmisli! Reche: ½O babo, napravi go ona shto ti se nareduva. Kje vidish, inshallah, deka kje se strpam. 103. I bidejkji dvajcata bea poslushni, i koga go legna so liceto kon zemja, 104. Nie povikavme: ½O Ibrahim 105. da, go ispolni sonot. Ete, taka Nie, navistina, gi nagraduvame dobrochinitelite! 106. Ova, navistina, e iskushenie vistinsko. 107. I Nie go zamenivme so eden golem brav. 108. A spomenot za nego Nie go zadrzhavme megju pokolenijata po nego. 109. Selam vrz Ibrahim! 110. Ete, taka Nie, navistina, gi nagraduvame dobrochinitelite! 111. On, navistina, beshe megju robovite vernici Nashi! 112. I Nie go zaraduvavme so Ishak, pejgamber megju dobrite. 113. I vrz nego i vrz Ishak se isipa blagodatot Nash. Megju potomstvoto nivno imashe, jasno, i takvi koi rabotea dobro, i koi rabotea zlo za sebesi! 114. I Harun i Musa, sekako, Nie gi daruvavme: 115. gi izbavivme niv i narodot nivni od nevoljata golema; 116. Nie gi pomognavme i stanaa pobednici. 117. I Nie im dadovme Kniga razjasnuvachka, 118. i Nie gi upativme po patot vistinski. 119. I spomenot za niv, megju onie po niv, Nie go sochuvavme. 120. Selam vrz Musa i vrz Harun! 121. Ete, taka Nie, navistina, gi nagraduvame dobrochinitelite. 122. Onie, navistina, bea megju robovite vernici Nashi. 123. I Iljas, navistina, beshe megju pejgamberite. 124. Koga mu reche na narodot svoj: ½Nema li da bidete bogobojazlivi? 125. Ba'la li go molite, a go ostavate od tvoritelite Najubaviot?

SURA 37. ES-SAF AT

315

126. Allah, Gospodarot vash i Gospodar na predcite vashi odamneshni. 127. I go smetaa za lashko. Onie, sekako, kje bidat vo kaznata vovlecheni, 128. a ne i robovite Allahovi, chisti! 129. I spomenot na nego, po nego, Nie go sochuvavme. 130. Selam vrz Iljas! 131. Ete, taka Nie, navistina, gi nagraduvame dobrochinitelite. 132. Toj, navistina, beshe megju robovite vernici Nashi. 133. I Lut, navistina, beshe megju pejgamberite. 134. Koga Nie go izbavivme nego i semejstvoto negovo... site! 135. Osven edna starica koja ostana so drugite! 136. A drugite, potoa, Nie gi unishtivme. 137. Da, vie pominuvate kraj niv, nautro, 138. i navecher, isto taka! Nema li da se vrazumite? 139. I Junus, navistina, beshe megju pejgamberite. 140. Koga Junus pobegna so chamecot prepoln, 141. i ja frli kockata i taa, ete, vrz nego padna. 142. I ribata go goltna, a toj trebashe da bide opomenat. 143. I da ne beshe, navistina, megju onie koi Go slavat, 144. kje ostaneshe vo utrobata od ribata, sekako, do Denot koga kje bidat ozhiveani. 145. I go isfrlivme na edno mesto pusto; beshe bolen. 146. I Nie odredivme vrz nego da raste steblo od tikva. 147. I Nie go isprativme na stotini iljadi lugje ili povekje. 148. I veruvaa i, togash, Nie dadovme da uzhivaat do eden rok opredelen. 149. Pa, postavi im go ova prashanje: ½Za Gospodarot li tvoj kjerki a za niv sinovi? 150. Ili: Gi sozdadovme li melekite da bidat zheni? A onie se svedoci! 151. Ete, onie, zaradi mislenjeto svoe, zboruvaa: 152. ½Allah rodi; - onie, navistina, se lashkovci! 153. Im dade li On prednost na kjerkite nad sinovite? 154. Shto vi e taka da sudite,

SURA 37. ES-SAF AT

316

155. ne se sekjavate li? 156. Ili, pak, imate jasna vlast? 157. Pa, dojdete so Knigata vasha ako ste iskreni! 158. Megju nego i megju djinovite srodstvo pripishuvaat. A djinovite, sekako, uznaa deka tie kje bidat kazneti. 159. Slaven neka e Allah, od ona shto onie mu go pripishuvaat, 160. a toa ne go pravat i robovite Allahovi, chisti! 161. Pa, i vie i ona shto go obozhavate, 162. ne mozhete nikoj protiv Nego da go zavedete! 163. Osven onoj koj kje se przhi vo ognot. 164. ½Sekomu od nas e odredeno mesto poznato. 165. Nie sme, navistina, vo redovi poredeni. 166. Da, nie sme onie koi slavime! 167. A onie, sekako, zboruvaa: 168. ½Da beshe pri nas Opomenata na odamneshnite, 169. kje bevme, sekako, Allahovi robovi chisti. 170. Pa, vo Opomenata ne veruvaa. Pa, kje uznaat! 171. Da, prethodeshe zborot Nash za robovite Nashi, pejgamberi: 172. onie, sekako, kje bidat megju pomognatite. 173. Vojskata Nasha, sekako, e onaa koja kje pobedi. 174. Pa, svrti gi plekjite kon niv, do eden rok opredelen! 175. Pa, posmatraj gi i onie kje bidat posmatrachi! 176. Pa, kaznata li Nasha ja zabrzuvaat? 177. Pa, koga taa kje gi stigne... e, samo kolku losho kje bide utroto na opomenatite! 178. Pa, svrti gi plekjite kon niv, do eden rok opredelen! 179. I posmatraj gi, pa i onie kje bidat posmatrachi. 180. Slaven neka bide Gospodarot tvoj. Gospodarot na silata, od ona shto Mu go pripishuvaat! 181. I selam vrz pejgamberite! 182. Blagodarenie na Allah - Gospodarot na svetovite!

Sura 38 Sad
Objaveno vo Mekka 88 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Sad! Se kolnam vo Kur'anot, so Opomena prepoln! 2. No, onie koi ne veruvaat se gordelivi i pravat razdor. 3. Kolku pokolenija Nie unishtivme pred niv, koi povikuvaa za pomosh koga nemashe vekje vreme da se spasat? 4. Onie se chudat shto li im dojde eden opomenuvach megju niv. Nevernicite zboruvaat: ½Ovoj e volshebnik i lashko golem. 5. Gi sveduva li bogovite na eden Bog? Ova, navistina, e neshto mnogu chudno! 6. I zaminaa golemcite nivni: ½Odete i bidete postojani pokraj bogovite vashi! Ova, navistina, e neshto shto se posakuva! 7. Ova ne go slushnavme vo poslednite veri. Ova, navistina, e neshto razlichno. 8. Nemu li megju nas kje mu se objavi Opomena? - No, ne! Onie se somnevaat vo opomenata Moja zatoa shto ushte ne ja imaat vkuseno kaznata Moja. 9. Ili: Kaj niv li se riznicite na milosta od Gospodarot tvoj - Silniot i Darezhliviot! 10. Ili: Imaat li vlast na nebesata i na Zemjata i na ona shto e megju niv? Pa, neka se iskachat, togash, po skalilata! 11. Vojskata zdruzhena shto e tamu kje bide porazena. 12. I pred niv gi smetaa za lazhni pejgamberite: i narodot na Nuh, i Ad i faraonot, sopstvenikot na stolbovi!

317

SURA 38. SAD

318

13. I Semud i narodot na Lut i zhitelite na Ejka. Ete, onie bea stranki zdruzheni. 14. Site onie gi bea smetale lazhni pejgamberite... pa, taka, se ostvari kaznata. 15. Onie chekaat samo strashen glas, edinstven, shto ne se povtoruva! 16. I zboruvaat: ½Gospodare nash, pobrzaj so nas, so delot nash od kaznata pred da nastapi Denot na presmetkata! 17. I strpi se za ona shto go zboruvaat. I seti se na robot Nash, Davud, silniot, koj, navistina, Mu se obrakjashe na Allah. 18. Nie, sekako, gi potchinivme brdata zaedno so nego... koi Go slavea i pri zajdisonce i pri izgrejsonce! 19. Se, kako i pticite sobrani, Nemu mu se obrakja. 20. I Nie go zacvrstivme kralstvoto negovo, mu dadovme mudrost i veshtina na govornishtvo. 21. I ti dojde li kazhuvanjeto za parnicharite... koga se iskachija na Dzidot od hramot? 22. Koga vlegoa kaj Davud i koga toj se isplashi od niv, onie rekoa: ½Ne plashi se! Nie sme dva parnichara. Eden na drug nepravda napravivme. Pa, zatoa presudi ni pravedno i ne bidi pristrasen, i upati ne kon patot vistinski! 23. Ovoj moj brat ima devedeset i devet ovci, a jas, pak, imam edna ovca. I im reche: ½Daj mi ja mene da ja chuvam; - i taka, raspravajkji se, me prisili na toa. 24. Davud reche: ½Nepravda ti nanesol so samoto toa shto te prashal da ja pridruzhish tvojata ovca kon negovite ovci. Mnogu ortaci edninadrugi pravat nepravda, sekako, osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat, a tie se malkumina! I Davud pomisli deka Nie, navistina, go stavivme vo iskushenie, i pobara proshka od Gospodarot svoj i se svitka nichkum i se pokaja. 25. Pa, Nie mu go prostivme toa. Toj, navistina, kje bide vo blizinata Nasha, i go cheka ubavo zasolnishte. 26. O Davud, Nie te odredivme da bidesh halifa na Zemjata i sudi megju lugjeto pravedno, i ne sledi ja strasta pa da te skrshne vo zabluda od Allahoviot pat. Da, onie koi skrshnuvaat vo zabluda od Allahoviot pat, kje bidat zhestoko kazneti zatoa shto zaboravija na Denot na presmetkata.

SURA 38. SAD

319

27. I Nie ne go sozdadovme neboto i Zemjata i ona shto e megju niv zaludno. Ete, taka mislat onie koi ne veruvaat. E, teshko na nevernicite koi kje bidat vo ognot! 28. Ili: ½Kje postapime li so onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat kako so bezrednicite po zemjata? Ili: Kje postapime li so bogobojazlivite kako so rasipanite? 29. Knigata shto Nie ti ja objavivme e - blagoslovena, za da razmisluvaat za ajetite nejzini i za da se sekjavaat onie so dadeniot im razbir. 30. I na Davud Nie mu go podarivme Sulejman. E, kolku e blagonaklonet toj rob! Toj, navistina, beshe pokajnik! 31. Koga navecher mu se pretstaveni konji ispraveni, preubavi, na tri noze, 32. i koga reche: ½Pokazhav pogolema ljubov kon ova dobro otkolku kon spomenuvanjeto na Gospodarot moj! I vednash ischeznaa od vidikot negov. 33. ½Vratete mi gi! I pochna da gi mazi i po nozete i po vratovite. 34. Nie, sekako, go stavivme vo iskushenie i Sulejmana, i na postelata od prestolot negov, kako edno bolno telo ostavivme. I potoa toj ozdravi, 35. i reche: ½Gospodare moj, prosti mi i daruvaj mi vlast shto ne kje ja ima nikoj po mene! Ti si, navistina, Daritel! 36. Pa, Nie mu go potchinivme vetrot koj tivko duvashe po naredbata negova, tamu kade shto toj posakuvashe, 37. i shejtanite - site graditeli i nurkachi, 38. i drugi, vo prangi zakovani. 39. - ½Ova e davanje Nashe; daj ili zadrzhi shto ne mozhe da se izbroi! 40. I toj, navistina, kje bide vo blizina Nasha i za nego ima ubavo zasolnishte. 41. I seti se na robot Nash Ejub, koga go povika Gospodarot svoj: ½Me pogodi Shejtanot, navistina, so maka i bolka! 42. - ½Udri so nogata: eve voda ladna za banjanje i za pienje! 43. I Nie mu go podarivme semejstvoto negovo, i so toa nemu slichno, kako milost od Nas, da bide opomena za daruvanite so razbir! 44. I zemi snop so rakata tvoja i udri so nego, i ne prekrshuvaj ja zakletvata. Voochivme deka, navistina, e trpeliv. E, kolku beshe blagonaklonet toj rob! Toj, navistina, beshe pokajnik!

SURA 38. SAD

320

45. I seti se na robovite Nashi: Ibrahim, i Ishak i Jakub... cvrsti i dalekovidni. 46. Nie niv, navistina, gi ochistivme so edno svojstvo; toa shto se sekjavaa na onoj svet. 47. Tie, sekako, kaj nas se megju najdobrite izbranici! 48. I seti se na Ismail i na Iljas i na Zul Ki. Site tie bea megju izbranicite! 49. Ova e Opomena! Za bogobojazlivite, navistina, ima ubavo zasolnishte: 50. bavchi edenski, so vrati za niv otvoreni, 51. vrz divani potpreni: vo niv kje baraat razlichno ovoshje i napitoci. 52. I pred niv kje ima i devojki, od nivna vozrast, so pogledi soboreni. 53. ½Ova, tokmu, e ona shto vi se vetuvashe za Denot na presmetkata; 54. ova, sekako, e 'rskot Nash koj ne se troshi. 55. Ete, taka! A za zakanuvachite ima zlo zasolnishte: 56. Djehennem vo koj kje bidat frleni. E, samo kolku losho prestojuvalishte e toa! 57. Ete, taka! Pa, neka ja vkusat vodata zheshka i vodata smrdliva shto kapi! 58. I mnogu drugi, na niv slichni, obrasci na maki. 59. Ova e druzhina so vas zdruzhena, koja ne kje bide so dobredojde primena, tuku vo ognot kje bide frlena. 60. Kje rechat: ½Za vas nema dobredojde. Vie ova nam ni go podgotvivte. E, samo kolku losha utvrda e toa! 61. I kje rechat: ½Gospodare nash, zgolemi ja kaznata vo ognot dvojno za onoj koj ni go podgotvi ova! 62. I kje rechat: ½Shto e so nas pa ne gi gledame lugjeto koi gi vbrojuvame megju zlostornicite, 63. koi gi ismevavme? Ili, pak, od vidot ni ischeznaa? 64. Vistina e, sekako, toa deka zhitelite na ognot kje se karaat. 65. Kazhi: ½Jas sum, navistina, samo opomenuvach! Nema drug bog osven Allah, Eden i Silen! 66. Gospodar na nebesata i na Zemjata i na ona shto e megju niv, Silen i Prostuvach! 67. Kazhi: ½Ova kazhuvanje e golemo,

SURA 38. SAD

321

68. kon koe ste vie ramnodushni. 69. Ne znam za melekite vozvisheni koga raspravaa ednisodrugi: 70. mi se objavuva deka sum, navistina, samo opomenuvach jasen. 71. I koga im reche Gospodarot tvoj na melekite: ½Jas sum Tvoritel na chovekot. Go sozdadov od glina. 72. Pa, koga kje mu dadam izgled i kje mu vdahnam del od duhot, tvorot Moj - padnete mu na sedjde! 73. I site meleki padnaa na sedjde, site do eden. 74. A Iblis toa ne go napravi: se iznadu i beshe megju nevernicite. 75. Allah reche: ½O Iblis, shto te natera da ne mu padnesh na sedjde na onoj koj go sozdadov so racete Moi? Se iznadu ili, pak, stana megju golemcite? 76. Iblis reche: ½Jas sum podobar od nego: mene me sozdade od ogan, a nego go sozdade od glina. 77. Allah reche: ½Izleguvaj od Djennetot! Ti si, navistina, proklet! 78. Vrz tebe, navistina, e prokletstvoto Moe do Denot suden! 79. Iblis reche: ½Gospodare moj, daj mi prilika do Denot koga kje bidat prozhiveani! 80. Allah reche: ½Ti se dava prilika, navistina, 81. do Denot na vremeto poznato! 82. Iblis reche: ½Se kolnam vo mokjta Tvoja! Site do eden kje gi zaveduvam, sigurno! 83. a ne i robovite Tvoi, megju niv, chisti! 84. Allah reche: Pa, se kolnam vo vistinata, vistina e ona shto go zboruvam: 85. kje go napolnam Djehennemot, sigurno, so tebe i so onie koi kje te sledat, site do eden! 86. Kazhi: ½Ne baram od vas za ova nikakva nagrada i jas ne sum megju onie koi se za toa ovlasteni! 87. Kur'anot e samo Opomena za svetovite! 88. I kje doznaete, sigurno, za kazhuvanjeto negovo, nabrgu!

Sura 39 Ez-Zumer (Druzhini)
Objaveno vo Mekka 75 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se objavuva Kniga od Allah, Silen i Mudar! 2. Nie Knigata ti ja objavivme so vistina. Pa, obozhavaj Go Allaha, ispoveduvajkji ja chisto verata kon Nego. 3. Vnimavaj, chistata vera e - Allahova! Onie koi zemaat drugi zashtitnici osven Nego: ½Gi obozhavame samo da ne priblizhat do Allah, poblisku! Allah, navistina, kje im presudi za ona za shto, tokmu, stanaa delenici. Allah, sekako, ne gi upatuva lashkovcite i nevernicite! 4. Da posakashe Allah da prisvoi dete, kje go izbereshe od ona shto go sozdade so posak Svoj. Slaven neka bide On. On e Allah, Eden i Silen! 5. Gi sozdade nebesata i Zemjata so vistina. On nokjta ja pokriva so denot, a denot go pokriva so nokjta. On gi potchini i Sonceto i Mesechinata. Seto toa se dvizhi do rokot opredelen. On, navistina, e Silen i Prostuvach! 6. On ve sozdade od eden chovek. Potoa od nego sozdade drugar. I On vi dade osum parovi na dobitok. Ve sozdade vo utrobite na majkite vashi, sushtestvo po sushtestvo, niz tri temnini. Ete, toa vi e Allah, Gospodarot vash; vlasta e - Negova! Nema drug bog osven Nego! Pa, kade, togash, ste kinisale! 7. Pa ako ne veruvate... ta, Allah, navistina, e nezavisen od vas, i ne e zadovolen so neveruvanjeto na robovite Svoi, a ako, pak, Mu se zablagodaruvate, e zadovolen so vas. I ne kje ja ponese nikoj tezhinata na bremeto od drug, a potoa vrakjanjeto vashe vodi kon Gospodarot vash... pa, On kje ve izvesti za ona shto go rabotevte. On, navistina, go znae ona shto e vo gradite vashi!

322

SURA 39. EZ-ZUMER

323

8. A koga chovekot kje go snajde nevolja nekakva, go povikuva Gospodarot svoj; Nemu mu se obrakja. I shtom kje mu dodeli blagodat od Nego, go zaborava ona za shto go moleshe porano, i Mu pripishuva na Allah ednakvi za da skrshne od patot Negov. Kazhi: ½Uzhivaj malku vo neverstvoto tvoe. Ti si, navistina, megju zhitelite na ognot! 9. Onoj li e koj, vo vecherite negovi ostanuva vo pobozhnost, pagjajkji na sedjde i stoejkji, koj se sekjava na Ahiret, koj se nadeva na milosta od Gospodarot svoj... Kazhi: ½Ednakvi li se onie koi znaat i onie koi ne znaat? Na Allah se sekjavaat, navistina, daruvanite so razbir! 10. Kazhi: ½O robovi moi, koi veruvate! Plashete se od Gospodarot vash! Za onie koi pravat ubavi dela na ovoj svet ima dobro. Zemjata Allahova e shiroka. Nagradata za trpelivite kje bide bezmerna, navistina! 11. Kazhi: ½Naredeno mi e, navistina, da Go obozhavam Allaha chisto, ispoveduvajkji ja verata kon Nego, 12. i naredeno mi e da bidam prv megju Poslushnite. 13. Kazhi: ½Jas, navistina, se plasham, dokolku sum neposlushen na Gospodarot moj, od kaznata na Denot golem. 14. Kazhi: ½Allaha Go obozhavam chisto, ispoveduvajkji Mu ja verata moja. 15. Pa, obozhavajte, osven Nego, kogo sakate! Kazhi: ½ Porazenite se, navistina, onie koi se porazija samite sebesi, i semejstvata svoi na Denot suden. Ete, toa e poraz jasen! 16. Nad niv kje ima sloevi na ogan, i pod niv kje ima sloevi na ogan. Ete, taka Allah gi zaplashuva robovite Svoi: ½O robovi Moi, plashete se od Mene! 17. A onie koi go izbegnuvaat obozhavanjeto na kipovite i koi na Allah Mu se obrakjaat... za niv ima radosnica. Pa, zaraduvaj gi robovite Moi, 18. koi go slushaat Govorot, pa go sledat ubavoto od nego... toa se onie koi gi upati Allah. Toa se daruvanite so razbir. 19. Za onoj za koj se ostvari zborot za kaznata... nego li da go izbavish od ognot? 20. No, za onie koi se plashat od Gospodarot svoj ima sobi: izgradeni edninadrugi ispod koi reki techat. Ete, toa e vetuvanjeto Allahovo. A Allah ne go izneveruva vetenoto mesto! 21. Ne gledash li deka Allah, navistina, spushta voda od nebesata? Pa ja voveduva vo zemjata i taka nastanuvaat izvori. Potoa, so pomosh nejzina, vadi rastenija raznovidni. Potoa toa se sushi i go gledash pozholteno

SURA 39. EZ-ZUMER

324

i, na kraj, go krshi. Vo toa, navistina, ima opomena za daruvanite so razbir! 22. Onoj chii gradi Allah gi otvori za Poslushnosta... pa ja sledea svetlinata na Gospodarot negov. Pa, teshko na onie srca nivni koi se zatvrdnati koga kje se spomene Allah! Onakvite se vo skrshnuvanje ochigledno! 23. Allah go objavi najubaviot Govor, Kniga so megjusebno slichni delovi, koja se povtoruva. Onie koi se plashat od Gospodarot svoj gi fakjaat mornici na kozhata. Potoa, koga kje se spomene Allah, se smiruvaat i kozhite nivni i srcata nivni. Ete, toa, tokmu, e Patokaz Allahov so koj On upatuva kogo saka. A onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda... ta, za nego nema upatuvach! 24. Ist li e onoj koj se plashi so liceto svoe od pakosta na kaznata na onoj svet? Kje im se reche na zulumkjarite: ½Vkusete go ona shto go spechalivte! 25. Lazhea i onie koi bea pred niv pa im dojde kazna ottamu od kade shto i ne usetuvaa. 26. Pa, Allah, odredi da vkusat sram na ovoj svet, a kazna najgolema, sekako, na Ahiret. E, samo koga bi znaele! 27. Nie im iznesovme na lugjeto vo ovoj Kur'an od se primer za da se sekjavaat. 28. Kur'an na arapski, bez nesoglasie, za da bidat bogobojazlivi. 29. Allah donesuva primer: chovek koj e zdruzhen so ortaci koi se raspravaat ednisodrugi i chovek koj e potchinet na eden chovek. Mozhat li ovie primeri da se izednachat? Blagodarenie na Allah! No, ete mnozinstvoto od niv ne znaat! 30. Ti si, navistina, smrtnik, a i onie se, navistina, smrtnici! 31. Potoa vie na Denot suden, sekako, kje se raspravate ednisodrugi kaj Gospodarot vash. 32. Pa, koj e pogolem zulumkjar od onoj koj lazhe za Allah, i koj, koga kje mu dojde vistinata, lazhe? Neli Djehennemot e zasolnishte za nevernicite? 33. Onoj koj dojde so vistinata i onie koi ja potvrdija istata... onie, tokmu, se bogobojazlivite! 34. Za niv, kaj Gospodarot nivni, ima se shto kje posakaat. Ete, toa e nagrada za dobrochinitelite.

SURA 39. EZ-ZUMER

325

35. Allah za da im gi otstrani onie propusti shto gi napravija i za da gi nagradi so najubavata nagrada nivna onie koi rabotea. 36. Neli Allah e dovolen za robot Negov? A onie te zaplashuvaat so onie, osven Nego. A onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda... pa, za nego, nema upatuvach! 37. A onoj kogo kje go upati Allah... pa, za nego, nema nikoj shto kje go skrshne vo zabluda! Neli e Allah Silen i Strog? 38. I ako gi prashash koj gi sozdade nebesata i Zemjata sigurno kje rechat ½Allah! Kazhi: ½Neli gi vidovte onie koi gi obozhavavte osven Allah? Ako Allah mi nanese shteta dali tie kje mozhat da ja otstranat shtetata Negova? Ili, ako posaka da mi podari milost, dali tie mozhat da ja zadrzhat milosta Negova? Kazhi: ½Allah za mene e dosta. Vrz Nego se potpiraat onie koi se potpiraat! 39. Kazhi: ½O narode moj, rabotete na mestata vashi! Jas, navistina, rabotam. Pa, kje uznaete, sekako, 40. komu kje mu dojde kaznata shto kje go osramoti, i za kogo se sprema kazna postojana. 41. Nie, navistina, ti objavivme Kniga za lugjeto, so vistina. Togash, koj kje se upati za sebesi kje se upati, a koj kje skrshne vo zabluda, skrshnuva, navistina, protiv sebesi. Ti ne si tovar za niv. 42. Allah gi usmrtuva dushite pri samata smrt nivna, no onaa dodeka spije, ne e mrtva. Pa, taka, za onie za koi On kje reshi da umrat, gi zadrzhuva, a onie za koi kje reshi da ostanat, kje ostanat do rok opredelen. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi razmisluvaat! 43. Prifakjaat li pokraj Allah drugi posrednici? Kazhi: ½Onie li koi ne poseduvaat nishto i koi ne sfakjaat? 44. Kazhi: ½Posrednishtvoto za site e kaj Allah! Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Negova! Potoa Nemu kje mu se vratite. 45. I samo koga kje se spomene imeto na Allah, Edinstveniot, kje se zgrchat srcata na onie koi ne veruvaat vo Ahiret. A koga kje se spomenat, pak, onie osven Nego, ete gi kako se raduvaat! 46. Kazhi: ½O Allahu moj, Tvoritel na nebesata i na Zemjata, Znalec i na tajnoto i na javnoto, Ti kje im presudish na robovite Tvoi za ona za shto stanaa delenici! 47. Onie koi zulum pravat koga bi go poseduvale se ona shto e na zemjata, i ushte tolku bi dale, sekako, za pakosta na Denot suden, samo, ete, da

SURA 39. EZ-ZUMER

326

se spasat od nea. A za kaznata nivna, od strana na Allah, kje im se predochi i ona shto ne mozhele da go zamislat. 48. I kje im se predochat loshotiite nivni, shto gi spechalija, i kje im se ostvarat onie raboti za koi, tokmu, se ismevaa. 49. Pa, koga kje go snajde chovekot nevolja nekakva, Ne povikuva. A koga kje mu ovozmozhime, potoa, blagodat Nasha, veli: ½Ona shto mi e dadeno, tokmu, e znaenjeto! No, ne! Toa e spletka, no ete, mnozinstvoto od niv ne znaat. 50. Toa, sekako, go zboruvaa i onie pred niv. Pa, taka, ne im vredeshe ona shto go spechalija. 51. Pa, ete, gi pogodija loshotii za ona shto go spechalija; onie od niv koi zulum napravija kje gi pogodat loshotii za ona shto go spechalija: kje stanat nemokjni. 52. Ne znaat li deka Allah dava 'rsk komu saka, onolku kolku On kje odredi? Vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi veruvaat! 53. Kazhi: ½O robovi moi, vie, koi gi zanemarivte dushite vashi, ne gubete nadezh vo milosta Allahova. Allah, navistina, gi prostuva site grevovi. On, sekako, e Prostuvach i Somilosen! 54. Priblizhete se kon Gospodarot vash i bidete Mu poslushni pred da vi dojde kaznata; po toa ne kje vi se pomogne. 55. I sledete go, do vas objavenoto, od Gospodarot vash, najdobroto, pred da vi dojde kaznata odnenadezh, koga ne kje ni usetite. 56. Chovekot da ne reche: ½Nalet da e, kolku dolzhnosti propushtiv kon Allah iako bev, sekako, megju ismevachite! 57. Ili da ne reche: ½Allah da me upateshe, navistina, kje bev megju bogobojazlivite! 58. Ili da ne reche koga kje ja zdogleda kaznata: ½E, koga bi imalo za mene vrakjanje pa da bidam megju dobrochinitelite! 59. ½Ne, ti doagjaa, sekako, ajeti Moi ... pa, gi smetashe za lazhni i se dueshe i beshe megju nevernicite. 60. Na Denot suden kje gi vidish onie koi lazhea za Allah kako licata nivni stanuvaat crni. Neli Djehennemot e zasolnishte za gordelivite? 61. Allah kje gi spasi onie koi se bogobojazlivi vo dostignuvanjata nivni; ne kje gi snajde zlo i ne kje taguvaat. 62. Allah e Sozdatel na se! I On e Zakrilnik na sekoja stvar!

SURA 39. EZ-ZUMER

327

63. Kluchevite na nebesata i na Zemjata se - Negovi. Onie koi ne veruvaat vo ajetite Allahovi, tokmu, se stradalnici! 64. Kazhi: ½Mi nareduvate li, osven Allah, da obozhavam, o neznalci! 65. Objaveno mi e, sekako, ona shto e objaveno i na onie pred tebe: ½Ako bidesh mnogubozhec sigurno kje propadnat delata tvoi i sigurno kje bidesh megju stradalnicite. 66. No, obozhavaj Go Allaha i bidi megju blagodarnite! 67. A onie ne go pochituvaat Allaha onolku kolku shto vistinski treba da go pochituvaat. Seta Zemja na Denot suden kje bide vo rakofat, a nebesata kje bidat svitkani vo desnata raka Negova. Slaven neka e On! I visoko e nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 68. I kje se duvne vo Surlata i, ete, kje gi snema strashniot glas onie koi se na nebesata i onie koi se na Zemjata, a ne i onie za koi Allah kje posaka. Potoa, povtorno kje se duvne vo Surlata i, ete gi ispraveni, vo ischekuvanje! 69. A zemjata kje zasveti so svetlinata na Gospodarot nejzin, i Knigata kje se postavi, i pejgamberite i svedocite kje se dovedat... Ispravno kje im se sudi i ne kje im se nashteti. 70. Sekoja lichnost kje si go dobie ona shto go spechalila. On najdobro go znae ona shto go rabotat! 71. Onie koi ne veruvaa vo druzhini kje bidat naterani vo Djehennemot. I shtom kje dojdat do nego kje im se otvorat vratite negovi, i kje im rechat chuvarite nivni: ½Neli vi doagjaa pejgamberi megju vas koi vi gi kazhuvaa ajetite na Gospodarot vash i ve opomenuvaa za Sredbata na ovoj Den vash? Kje rechat: ½Da! No, se ovistini zborot za kaznata na nevernicite! 72. Kje se reche: ½Vlezete niz vratite na Djehennemot vo koj za navek kje ostanete. E, samo kolku losho prestojuvalishte e toa za gordelivite! 73. A onie koi se plashea od Gospodarot svoj, vo druzhini kje bidat naterani vo Djennetot. I shtom kje dojdat do nego, kje im se otvorat vratite negovi, i kje im rechat chuvarite nivni: ½Selamun alejkum! Bevte prekrasni: pa, vlezete vo Djennetot i vo nego za navek kje ostanete! 74. Kje rechat: ½Blagodarenie na Allah, Koj go ispolni vetuvanjeto Negovo kon nas, i ne odredi da ja nasledime zemjava, da se smestime vo Djennetot tamu kade shto kje si posakame. E, samo kolku e blagoslovena nagradata za trudoljubivite!

SURA 39. EZ-ZUMER

328

75. I kje gi vidish melekite kako kruzhat okolu Arshot, slavejkji Go, so blagodarnosta kon Nego, Gospodarot svoj. Ispravno kje im se sudi i kje se reche: ½Blagodarenie na Allah! Gospodarot na svetovite!

Sura 40 Gafir (Prostuvach)
Objaveno vo Mekka 85 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, mim! 2. Se objavuva Kniga od Allah, Silen i Znalec! 3. Prostuvach na grevovite i Primach na pokajanieto, Silen Kaznuvach, Gospodar na silata. Nema drug bog osven Nego. Svratilishteto e - kon Nego. 4. Za ajetite Allahovi raspravaat samo onie koi ne veruvaat, pa neka ne te izmami patuvanjeto nivno po zemjite! 5. I narodot na Nuh lazheshe pred niv i strankite po niv. Sekoj narod mu davashe znachenje na toa kako da go istera pejgamberot negov. I raspravaa za nevistinata za da ja pokrijat so toa vistinata. Pa, gi kazniv. E, samo kakva beshe kaznata! 6. I ete, taka, se ispolni zborot na Gospodarot tvoj za onie koi ne veruvaa. Ovie se, navistina, zhiteli na ognot. 7. Onie koi go nosat Arshot i onie koi se okolu nego, Go slavat, zablagodaruvajkji Mu se, Gospodarot svoj, i veruvaat vo Nego, i baraat proshka za onie koi veruvaat: ½Gospodare nash, i so znaenjeto i so milosta opfakjash se! Prosti im na onie koi se kaat, koi go sledat patot Tvoj, i sochuvaj gi od kaznata djehennemska! 8. Gospodare nash, vovedi gi vo bavchite edenski koi im gi veti - na onie koi bea dobri -, i predcite nivni, i zhenite nivni, i potomstvata nivni. Ti si, navistina, Silen i Mudar!

329

SURA 40. GAFIR

330

9. I sochuvaj gi od loshotiite, a onoj kogo kje go sochuvash od loshotiite na Denot toj - si mu se smiluval, sekako! Ete, toa, tokmu, e pobeda golema! 10. Na onie koi ne veruvaa kje im se vozglasi: ½Omrazata Allahova e pogolema, sigurno, od omrazata vasha kon samite vas: koga bevte povikani kon veruvanjeto, pa ne veruvavte. 11. Kje rechat: ½Gospodare nash, dvapati ne usmrti i dvapati ne ozhivi, pa ednash vekje gi priznavme grevovite nashi. Ima li, togash, nekoj pat po koj kje mozhe nekako da se izleze? 12. ½Toa vi e, ete, zashto ne veruvavte koga se povikuvavte kon Allah, Edinstveniot, a koga Mu se zdruzhuvashe neshto, veruvavte. Sudot e na Allah, Vishen i Golem! 13. On vi gi pokazhuva znamenijata Negovi i od nebo vi spushta 'rsk. Se sekjava samo onoj koj ja prima poukata. 14. Pa, povikuvajte Go Allaha, ispoveduvajkji ja chistata vera Negova, pa makar toa go mrazele nevernicite! 15. Vozvishuvach na skalite, Sopstvenik na Arshot, koj go isprakja Duhot so naredbata Svoja, onoj kogo saka od robovite Svoi za da opomene za denot na Sredbata. 16. Denot vo koj kje se sporeduvaat, koga na Allah nishto od niv ne kje Mu bide skrieno. I chija kje bide vlasta na Denot toj? - Allahova kje bide, Edinstveniot i Silniot! 17. Den vo koj sekoj kje bide nagraden spored ona shto si go spechalil. Ne kje ima nepravda na Denot toj. Allah, navistina, e Brz Presmetuvach! 18. I opomeni gi za denot shto e blisku: koga srcata vo grlata kje zastanat, zagusheni. Za zulumkjarite nema poddrzhnik ili posrednik koj kje bide poslushen. 19. On go znae skrishniot pogled na ochite i ona shto go krijat gradite. 20. Allah ispravno reshava. Onie koi se povikuvaat na drugi bogovi osven Nego... pa, ovie vo nishto ne mozhat da presudat. Allah, navistina, e Slushach i Gledach! 21. Ne patuvaat li po zemjata pa da vidat kakva beshe kaznata za onie pred niv? Tie bea i posilni i ostavija pogolemi tragi na zemjata. Pa Allah, zaradi grevovite nivni, gi kazni. I za niv nemashe poddrzhnik od Allah. 22. Ete, toa taka beshe zaradi toa shto, navistina, im doagjaa pejgamberi so jasnotii, pa ne veruvaa, i Allah gi kazni. On, navistina, e Mokjen i Silen Kaznuvach!

SURA 40. GAFIR

331

23. I Nie Musa, sekako, go isprativme so znamenijata Nashi i so dokazot jasen, 24. do faraonot, do Haman i do Karun... koi rekoa: ½Volshebnik i lashko! 25. I bidejkji im dojde so vistina od Nas, rekoa: ½Ubijte gi mashkite deca na onie koi veruvaat vo nego, a ostavete gi vo zhivot zhenskite deca nivni. No, spletkata na nevernicite vodi samo vo zabluda! 26. I faraonot reche: ½Ostavete me da go ubijam Musa, pa toj neka go povika Gospodarot svoj: se plasham, navistina, da ne ja izmeni verata vasha ili da ne posee bezredie po zemjata. 27. I Musa reche: ½Jas baram, i od Gospodarot moj i od Gospodarot vash zashtita, i protiv sum gordeliviot koj ne veruva vo Denot na presmetkata. 28. Eden chovek vernik od semejstvoto faraonovo, koj go krieshe veruvanjeto negovo, reche: ½Kje go ubiete li chovekot koj tvrdi: 'Allah e - Gospodarot moj.' Toj, sekako, vi dojde so jasnotii od Gospodarot vash. A ako lazhe, lazhenjeto kje bide protiv nego. A ako, pak, vistina zboruva, kje vi se sluchi ona so shto vi se zakanuva. Allah, navistina, ne go upatuva preteruvachot i lashkoto! 29. O narode moj, denes e vlasta vasha: vie ste na chelo na zemjava. Pa, koj kje ni pomogne od nevoljata Allahova ako ovaa ne pogodi? Faraonot reche: ½Jas go gledam pri vas samo ona shto go gledam. I samo po patot i pokazot kje ve upatam! 30. A onoj shto veruvashe, reche: ½O narode moj, jas, navistina, se plasham za vas, od neshto slichno na denot na onie koi se razedinija, 31. slichno na sluchajot so narodot na Nuh, na Ad i na Semud i onie shto bea po niv. Allah ne im posakuva zulum na robovite! 32. O narode moj, jas, navistina, se plasham za vas od Denot na povikuvanjeto edninadrugi, 33. Den vo koj kje gi vrtite plekjite. Za vas, osven Allah, kje nema izbranik, a onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda... pa, za nego nema upatuvach! 34. I porano Jusuf, sekako, vi dojde so jasnotii. Pa, postojano bevte pri somnenie vo ona so shto vi dojde. I shtom si zamina od ovoj svet, rekovte: ½Allah nema da isprati pejgamber po nego! Ete, taka Allah go skrshnuva vo zabluda onoj shto preteruva i somnitelot,

SURA 40. GAFIR

332

35. onie koi raspravaat za ajetite Allahovi bez nikakov nivni jasen dokaz, zgolemuvajkji ja omrazata i kon Allah i kon onie koi veruvaat. Ete, taka Allah go zapechatuva sekoe srce na gordeliviot i silnikot! 36. Faraonot reche: ½O Haman, izgradi mi edna kula za da mozham da se vishnam niz skalite nejzini, 37. skalite na nebesata... Pa, da se vishnam do bogot na Musa, a jas, sekako, mislam deka toj e lashko. I ete, taka mu se razubavi na faraonot zlodeloto negovo i beshe oddalechen od Patot. Spletkata na faraonot e samo stradanje! 38. I onoj shto veruvashe pak reche: ½O narode moj, sledete me, jas kje ve upatam po Patot i po Pokazot! 39. O narode moj, zhivotot na ovoj svet, navistina, e samo uzhivanje, a Ahiret, sekako, e Kukjata na postojanosta! 40. Koj kje napravi zlo kje bide kaznet soodvetno na toa, a koj, pak, kje napravi dobro, bilo da e mashko ili zhensko, a vernik e... pa onie kje vlezat vo Djennetot vo koj kje bidat snabdeni bez mera! 41. I ushte: ½O narode moj, shto vi e, jas ve povikuvam kon spasot, a vie me povikuvate kon ognot! 42. Me povikuvate da ne veruvam vo Allah i da Mu zdruzhuvam zdruzhenik, za kogo ne znam nishto. A jas ve povikuvam kon Silniot i Prostuvachot! 43. Besprekorno! Me povikuvate, sekako, kon ona za shto ne mozhe da se povika ni na ovoj svet ni na Ahiret. Nie, navistina, kje Mu se vratime na Allah, a rasipnicite, tokmu, se zhiteli na ognot. 44. Pa, kje se setete na ona shto vi go zboruvav, a jas mojata rabota Mu ja prepushtam na Allah. Allah, navistina, gi gleda robovite! 45. I Allah go sochuva od loshotiite shto mu gi pravea, i kje se ostvari pakosnata kazna kon semejstvoto faraonovo: 46. ognot vo koj kje bidat frlani i nautro i navecher; Denot vo koj kje se sluchi Chasot: ½Vovedete go semejstvoto faraonovo vo najzheshkata kazna! 47. I koga kje raspravaat vo ognot, potchinetite kje im rechat na potchinitelite: ½Nie, navistina, ve sledevme pa, mozhete li malku da ne oslobodite od ognot? 48. I potchinitelite kje rechat: ½Pa, ete, site nie sme vo ognot, navistina! Da, Allah im sudi na robovite Svoi!

SURA 40. GAFIR

333

49. A onie koi kje bidat vo ognot kje im rechat na chuvarite djehennemski: ½Zamolete Go Gospodarot vash da ni olesni barem eden den od kaznata! 50. Kje im rechat: ½Neli vi doagjaa pejgamberi vashi so jasnotii? Kje im odgovorat: ½Da! Kje rechat: ½Pa, molete se! Molbata na nevernicite kje bide samo zaludna! 51. Kje gi poddrzhime, sigurno, pejgamberite Nashi i onie koi veruvaa vo zhivotot na ovoj svet, i vo Denot koga kje voskresnat svedocite, 52. na Denot vo koj na zulumkjarite ne kje im koristat izvinuvanjata nivni; za niv ima prokletstvo i za niv ima Kukja pakosna. 53. Na Musa, sekako, Nie mu dadovme Patokaz, i im ja ostavivme na Sinovite Izrailovi vo nasledstvo i Knigata: 54. Patokaz, Opomena za daruvanite so razbir! 55. Pa, strpi se! Vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistinsko; i baraj proshka za grevot tvoj i slavi Go, zablagodaruvajkji se, Gospodarot tvoj, i navecher i nautro! 56. Onie koi, navistina, raspravaat za ajetite Allahovi bez nikakov dokaz dojden do niv... vo gradite nivni ima samo gordelivost, i ne kje ja ostvarat celta svoja. Pa, baraj zasolnishte kaj Allah! On, navistina, e Slushach i Gledach! 57. Sozdavanjeto na nebesata i na Zemjata e pogolemo od sozdavanjeto na lugjeto. No, ete mnozinstvoto na lugjeto ne znaat! 58. Ne se ednakvi onoj koj e slep i onoj koj gleda, i onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat so zlostornicite. Samo malkumina od vas se sekjavaat! 59. Chasot, vo koj nema somnenie, navistina, kje dojde. No, ete mnozinstvoto na lugjeto ne veruvaat! 60. Gospodarot vash reche: ½ Povikuvajte Me, kje vi se odzvijam! Onie megju robovite Moi koi se dujat kje vlezat vo Djehennemot, potchineti! 61. Allah vi ja opredeli nokjta za da se smirete vo nea, a denot za gledanje. Allah, navistina, e poln so dobrina kon lugjeto. No, ete mnozinstvoto na lugjeto ne se zablagodaruvaat! 62. Ete, toa vi e Allah, Gospodarot vash, Sozdatel na se! Nema drug bog osven Nego. Pa, kade, navistina, ste kinisale? 63. Ete, taka kinisaa onie koi ne gi priznavaa ajetite Allahovi.

SURA 40. GAFIR

334

64. Allah vi odredi zemjata da vi bide utvrda, a nebesata zdanie, i On izgled vi dava, izgled najubav, i On ve snabduva od bogatstvata. Ete, toa vi e Allah, Gospodarot vash. Pa, blagosloven e Allah, Gospodarot na svetovite! 65. On e zhiv. Nema drug bog osven Nego. Pa, povikuvajte Go chisto, ispoveduvajkji ja verata kon Nego. Blagodarenie na Allah, Gospodarot na svetovite! 66. Kazhi: ½Zabraneto mi e, navistina, da gi obozhavam onie koi vie, osven Allah, gi obozhavate. Bidejkji mi dojdoa jasnotii od Gospodarot moj i bidejkji mi e naredeno da bidam poslushen, sekako, na Gospodarot na svetovite! 67. On ve sozdade od zemja, potoa od kapka seme, potoa od zasirena krv, potoa ve vadi kako bebe, potoa kje sjaknete i, na kraj, kje ostarete. Nekoi od vas porano kje umrat, a nekoi, pak, kje go dochekaat rokot opredelen... za da se vrazumite! 68. On i usmrtuva On i ozhivuva. I koga kje reshi za neshto, koga kje mu reche: ½Bidi! - i toa, tokmu, kje bide! 69. Ne gi gledash li onie koi raspravaat za ajetite Allahovi? Kako se oddalechuvaat! 70. Onie koi lazhat za Knigata i za ona shto Nie im go isprativme na pejgamberite Nashi. E, pa, kje uznaat, 71. koga kje ima sindjiri vrz vratovite nivni i koga kje bidat vlecheni so zhelezni prachki, 72. niz voda shto vrie; i koi, potoa, vo ognot kje bidat przheni; 73. Potoa kje im se reche: ½Kade se onie koi gi obozhavavte, 74. osven Allah? Kje rechat: ½Se oddalechija od Nas. No, porano na nishto ne se klanjavme. Ete, taka Allah gi skrshnuva vo zabluda nevernicite. 75. Ete, toa vi e zatoa shto se veselevte bespravno po zemjata i zatoa shto bevte drski. 76. Vlezete niz vratata na Djehennemot vo koj za navek kje ostanete. E, samo kolku losho e prestojuvalishteto za gordelivite! 77. Pa, strpi se! Vetuvanjeto Allahovo, sekako, e vistina. Bilo Nie da ti pokazheme neshto od ona shto im go vetuvame, bilo zhivotot da ti go zememe... pa, Nam kje ni se vratat! 78. I pred tebe, sekako, Nie isprativme pejgamberi. Za nekoi od niv ti kazhuvavme, a za nekoi od niv ne ti kazhuvavme. Nieden pejgamber ne

SURA 40. GAFIR

335

donese ajet, osven so odobrenieto Allahovo. Pa, koga kje dojde naredbata Allahova, ispravno se reshava, a lashkovcite kje nastradaat tamu. 79. Allah vi odredi zhivotni: nekoi od niv gi javate a so nekoi od niv se hranite. 80. A od niv imate koristi: go ostvaruvate ona za shto chuvstvuvate potreba - i so niv i so chamecot prenesuvate! 81. I On vi gi pokazhuva znamenijata Svoi. Pa, koe od znamenijata Allahovi ne go priznavate? 82. Zoshto ne patuvaa po zemjata pa da vidat kakva beshe zavrshnicata na onie pred niv? Bea i pomnogubrojni i posilni vo ostavanje tragi na zemjata. Pa, taka, ne im koristeshe ona shto go spechalija! 83. I bidejkji im dojdoa pejgamberite nivni so jasnotii, se raduvaa so znaenjeto shto go poseduvaa, i se ostvari vrz niv ona za shto se ismevaa. 84. I bidejkji ja zdogledaa kaznata Nasha, rekoa: ½Veruvame vo Allah, Edinstveniot, i ne go priznavame ona vrz shto bevme, mnoguboshci! 85. I bidejkji ja zdogledaa kaznata Nasha... ne im koristeshe veruvanjeto nivno. Ete, takva beshe praksata Allahova, shto vekje se sluchi, kon robovite Negovi. I togash nevernicite stradaa!

Sura 41 Fussilet (Potenko Objasnuvanje)
Objaveno vo Mekka 54 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, mim! 2. Objava od Milostiviot Somilosen! 3. Kniga so potenko objasneti ajeti - Kur'an na arapski - za lugjeto koi znaat! 4. Kako radosnik i opomenuvach. Pa, mnozinstvoto od niv se ramnodushni kon nego i onie nikako ne slushaat. 5. I zboruvaat: ½Srcata nashi se zatvrdnati vo odnos kon ona kon shto ne povikuvaat, ushite ni se stezhnati a megju nas i tebe ima zavesa. Pa, ti raboti si, a i nie, navistina, kje si rabotime! 6. Kazhi: ½Jas sum, navistina, chovek, vam slichen. Samo mi se objavuva deka vashiot Bog, sekako, e eden Bog. Pa, togash, barajte da se upravete kon Nego i barajte proshka od Nego. I teshko na mnoguboshcite! 7. Onie koi ne davaat zekat bash se onie koi ne veruvaat vo Ahiret. 8. Za onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat, navistina, ima nagrada koja ne prestanuva! 9. Kazhi: ½Vie li, navistina, ne veruvate vo Onoj koj ja sozdade zemjata za dva dena? I Nemu li Mu pripishuvate zdruzhenici? Ete, toa e Gospodarot na svetovite! 10. I On rasfrla po zemjata planini, i vo nea, isto taka, posea berikjeti, i gi postavi site uslovi za zhivot i toa za chetiri dena... ova za onie koi baraat. 11. Potoa se upati kon nebesata a tie bea kako magla, i im reche, nim i na zemjata: ½Dojdete, sakale ili ne sakale! Pa, rekoa: ½Doagjame, sakajkji!

336

SURA 41. FUSSILET

337

12. I za dva dena, potoa, On odredi sedum nebesa, i na sekoe nebo mu ja vdahna naredbata za nego. A neboto, nad zemjata Nie so dzvezdi go razubavivme i go chuvame. Ete, toa e naredbata na Silniot i Znalecot! 13. Pa, ako se ramnodushni, kazhi im: ½Ve opomenav so molnjata, slichna na molnjata vrz Ad i Semud! 14. I koga im dojdoa pejgamberite i zad niv i pred niv: ½Osven Allah li kje obozhavate? Rekoa: ½Gospodarot nash da posaka kje isprati meleki: nie, navistina, ne veruvame vo ona so shto ste isprateni! 15. A shto se odnesuva do Ad... tie se dueja po zemjata bespravno, i zboruvaa: ½Koj e pomokjen od nas? Ne gledaat li deka Allah koj gi sozdade, navistina, e pomokjen od niv? I ne gi priznavaa znamenijata Nashi! 16. Pa, Nie im isprativme vetar laden, vo denovite nesrekjni za da ja vkusat sramnata kazna vo zhivotot na ovoj svet, a kaznata na Ahiret sigurno e posramna. Ne kje im se pomogne! 17. A shto se odnesuva do Semud... pa, niv Nie gi upativme: povekje go sakaa bespakjeto od Patokazot, pa ete, gi pogodi molnja, kazna sramna za ona shto go spechalija. 18. I Nie gi spasivme onie koi veruvaa i bogobojazlivite! 19. I Denot vo koj neprijatelite Allahovi kje bidat naterani vo ognot... pa, tie kje bidat pritvoreni, 20. i shtom kje dojdat do nea, kje svedochat protiv niv: i ushite nivni, i ochite nivni, i kozhite nivni... za ona shto go rabotea. 21. I onie togash kje im rechat na kozhite nivni: ½Zoshto svedochevte protiv nas? Ovie kje rechat: ½Allah e Onoj koj ni dade sposobnost da zboruvame; takva sposobnost i dade na sekoja stvar. On ve sozdade prvpat i Nemu Mu se vrakjate! 22. Vie ne se krievte od toa da ne svedochat protiv vas: ushite vashi, ochite vashi i kozhite vashi. No, ete, mislevte deka Allah ne znae mnogu od ona shto go rabotite. 23. Zatoa shto taka mislevte, za Gospodarot vash mislejkji, stradavte, i stanavte porazeni. 24. Pa, i ako se strpat, ognot kje bide prestojuvalishteto nivno, i ako baraat da se vratat vo ona shto sakaat, ne kje mozhat da se vratat. 25. Nie im odredivme drugari pa im go razubavuvaa ona shto go rabotea i ona shto kje go rabotat. I protiv niv se ostvari zborot shto se ostvari protiv narodite koi lazhea pred niv: i na djinovite i na lugjeto. Onie bea prezreni, navistina!

SURA 41. FUSSILET

338

26. Onie koi ne veruvaat, zboruvaat: ½Ne slushajte go ovoj Kur'an i sprotistavete mu se, vikajkji, za da go sovladate! 27. Za onie koi ne veruvaat Nie kje odredime sigurno da ja vkusat zheshkata kazna i kje gi kaznime so ona shto e najbolno zaradi ona shto go rabotea. 28. Ete, toa e kazna, ogan, za neprijatelite Allahovi. Vo nego za niv kje im bide Kukjata na vechnosta: kazna zatoa shto ne gi priznavaa ajetite Nashi! 29. A onie koi ne veruvaat, zboruvaat: ½Gospodare nash, pokazhi ni gi djinovite i lugjeto shto ne skrshnaa vo zabluda, da gi stavime pod nozete nashi za da bidat najdolni! 30. Onie koi, navistina, zboruvaat: ½Allah e Gospodarot nash, a potoa se istrajni vo toa, im doagjaat melekite i im velat: ½Ne plashete se i ne taguvajte i raduvajte se na Djennetot shto vi e veten! 31. Nie sme zashtitnici vashi i vo zhivotot na ovoj svet i vo zhivotot na Ahiret. Vo nego za vas kje ima se shto kje posakaat dushite vashi, i za vas tamu go ima ona shto kje go pobarate. 32. Kakvo ugostuvanje od Prostuvachot i Somilosniot! 33. I koj zboruva podobro od onoj koj povikuva kon Allah i koj dobro raboti, i koj veli: ½Jas sum, navistina, megju Poslushnite! 34. Ne se izednachuvaat dobroto i zloto! Vozvrati mu so ona shto e najdobro, pa ako megju nego i megju tebe ima neprijatelstvo, potoa mozhe da stane prijatel blizok. 35. Ova kje go postignat samo onie koi se trpelivi i ova kje go postignat samo onie koi poseduvaat eden golem del od toa. 36. A ako Shejtanot ti se vmesha pa, prikloni se kon Allah. On, navistina, e Slushach i Znalec! 37. A od znamenijata Negovi se nokjta i denot, i Sonceto, i Mesechinata. I ne pagjajte im na sedjde ni na Sonceto ni na Mesechinata! Pagjajte Mu na sedjde na Allah koj niv gi sozdade ako, sekako, samo Nego go obozhavate! 38. No, ako se pochuvstvuvaat gordelivi... pa, onie koi se kaj Gospodarot tvoj Go slavat Nego, i denje i nokje, bez zamor. 39. A od znamenijata Negovi e i toa shto ti, navistina, ja gledash zemjata suva. Pa, koga Nie kje i spushtime voda taa, vednash, kje rodi. Onoj shto ja ozhivuva - Ozhivuvach e na mrtvite. On, navistina, e Kadar za se!

SURA 41. FUSSILET

339

40. Onie koi ne veruvaat vo znamenijata Nashi, navistina, nema da Ni se skrijat. Pa, podobar li e onoj shto kje bide frlen vo ognot na Denot suden ili onoj koj kje dojde siguren? Rabotete shto sakate! On, navistina, go gleda ona shto go rabotite! 41. Onie koi, navistina, ne veruvaat vo Opomenata shto vekje im dojde... pa, taa, sekako, e Kniga silna, 42. na koja ne kje i dojde nevistina ni odnapred ni odzadi; toa e Objava od Mudriot i za blagodarnost Dostojniot! 43. Tebe ti se zboruva ona shto im se zboruvashe na pejgamberite pred tebe. Gospodarot tvoj, sekako, poseduva proshka a i kazna bolna. 44. A Kur'anot Nie da go objavivme na nearapski, tie sigurno kje rechea: ½Ajetite da mu bea potenko objasneti. Toj da bide nearapski a toj Arap? Kazhi: ½Za onie koi veruvaat Kur'anot e Patokaz i Lechenie. Onie koi ne veruvaat... vo ushite nivni ima tezhina a Kur'anot e za niv slepilo; kako da se povikuvaat od mesto dalechno. 45. I na Musa, sekako, Nie mu dadovme Kniga i, vo vrska so nea, stanaa delenici. A da ne beshe zborot od Gospodarot tvoj, shto prethodeshe, kje im beshe presudeno. Tie, navistina, za nego se somnevaat, napolno! 46. A onoj koj raboti dobro, go raboti za sebesi, a onoj koj raboti zlo, raboti protiv sebesi. Gospodarot tvoj ne e nepraveden kon robovite. 47. Do Nego dopira znaenjeto za Chasot. I plodovite shto izleguvaat od lisnata obvivka nivna, i koja bilo zhena shto kje zatrudni i shto kje rodi... e samo so znaenjeto Negovo. A na Denot koga kje im vozglasi: ½Kade se zdruzhenicite Moi? Kje rechat: ½Ti javuvame deka megju nas nema takov svedok! 48. I kje skrshnat od niv onie koi gi molea porano. I kje pomislat deka ne kje mozhat da se ottrgnat. 49. Na chovekot nikogash ne mu dosaduva da se moli za dobro, a, ako, pak, go snajde zlo nekakvo, ochajuva, bez nadezh e! 50. A ako, pak, Nie dademe da ja vkusi milosta Nasha, vekje po shtetata shto mu se sluchila, sigurno kje reche: ½Ova e moe, i ne mislam deka Chasot nekogash kje dojde. A ako, pak, bidam vraten kaj Gospodarot moj... kaj Nego, mene, navistina, me cheka dobrina. Pa, sigurno Nie kje gi izvestime onie koi ne veruvaat za ona shto go rabotea, i kje dademe da ja iskusat, sigurno, kaznata golema! 51. A koga Nie nekoj chovek go blagoslovuvame, stanuva ramnodushen i, od svoja strana, ostanuva nastrana, a ako go snajde zlo, ete go, kako

SURA 41. FUSSILET

340

dolgo se moli. 52. Kazhi: ½Shto mislite? Ako e toa od Allah, a vie ne veruvate vo toa! A koj skrshnal vo zabluda povekje od onoj koj e vo sekotina dalechna? 53. Nie kje im gi pokazheme znamenijata Nashi vo vidicite a i vo niv samite za da im stane jasno deka toj, navistina, e vistina. Neli e dosta toa shto Gospodarot tvoj, sekako, e Svedok za se! 54. E, ne e taka: tie se somnevaat vo sredbata so Gospodarot svoj, a On, sekako, opfakja se!

Sura 42 Esh-Shura (Dogovaranje)
Objaveno vo Mekka 53 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, mim, 2. ajn, sin, kaf ! 3. Ete, taka ti se objavuva, kako i na onie pred tebe, Allah, Silniot i Mudriot! 4. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo. On e i Vishen i Golem! 5. Nebesata samo shto ne se zdrobat edninadrugi, a melekite Go slavat, zablagodaruvajkji Mu se, Gospodarot svoj, i baraat proshka za onoj koj e na zemjata. No, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 6. Onie koi prifakjaat drugi zashtitnici osven Nego... Allah bdee vrz niv i ti ne si zakrilnik vrz niv! 7. I ete, taka Nie ti go objavivme Kur'anot na arapski za da ja opomenesh Ummul Kura i onie okolu nea, i da gi opomenesh za Denot na sobiranjeto vo koj, sekako, nema somnenie. Edna druzhina kje bide vo Djennetot, a edna kje bide vo Djehennemot! 8. Allah da sakashe kje ve napraveshe da bidete eden narod. No, On kogo saka go voveduva vo milosta Svoja. A zulumkjarite nemaat ni zashtitnik ni poddrzhnik! 9. Ili: ½Prifatija li drugi, osven Nego, prijateli. Pa, Allah e Onoj koj e Prijatel, i On gi ozhivuva mrtvite i On e Kadar za se! 10. I vo se shto se razedinuvate - ta, Sudot za toa e Allahov. Toa vi e Allah, Gospodarot moj, vrz Nego se potpiram i Nemu mu se obrakjam!

341

SURA 42. ESH-SHURA

342

11. Sozdatel na nebesata i na Zemjata! I od vas On parovi sozdade i od dobitokot parovi sozdade. Za da ve mnozhi, sekako! Nemu ne Mu e nishto slichno. On e Slushach i Gledach! 12. Kluchevite i na nebesata i na Zemjata se - Negovi! Komu saka dava 'rsk i mu odreduva. On, navistina, e Znalec na se! 13. Vo verata vi go propisha ona shto mu beshe ostaveno vo vasiet na Nuh, i ona shto Nie tebe ti go objavuvame, i ona shto im go ostavivme vo vasiet i na Ibrahim, i na Musa, i na Isa: ½Da bidete istrajni vo verata i vo nea da ne se razedinuvate! Ona kon shto gi povikuvash mnoguboshcite e golema rabota. Allah izbira kon Sebe kogo saka i go upatuva kon Sebe onoj shto Mu se obrakja. 14. I onie se razedinija, zaradi toa shto se pakostea edensodrug, vednash po dojdenoto im znaenje. A zborot na Gospodarot tvoj da ne im prethodeshe so rok opredelen sigurno kje im beshe presudeno. Onie koi po niv ja nasledija Knigata se somnevaa, iscelo! 15. Pa, ete, zaradi toa povikuvaj i bidi istraen onaka kako shto ti e naredeno! I ne sledi gi strastite nivni, i kazhi: ½Veruvam vo ona shto e objaveno od Allah vo Knigata. Naredeno mi e spravedlivo da sudam megju vas; Allah e i Gospodarot nash i Gospodarot vash. Nam - nashite dela a vam - vashite dela. Nema potreba edninadrugi da se dokazhuvame. Allah site kje ne zbere, i svratilishteto e - kon Nego! 16. A onie koi donesuvaat dokazi za Allah po vekje dokazite nivni so koi se povikuvashe kon Nego - se nishtozhni kaj Gospodarot nivni; omraza zasluzhuvaat i za niv ima kazna zheshka! 17. Allah e Onoj koj objavuva Kniga so vistina i ramnotezha. A shto znaesh? Mozhebi Chasot e blisku! 18. Onie koi ne veruvaat vo nego baraat da dojde pobrzo. A onie koi veruvaat stravuvaat od nego i znaat deka toa, sekako, e vistina. Kako i da e onie koi se somnevaat vo Chasot se vo bespakje dalechno! 19. Allah e Sochuvstvitelen kon robovite Svoi. On dava 'rsk komu saka. On e Jak i Silen! 20. Onoj koj saka nagrada na Ahiret, Nie kje ja zgolemime nagradata negova, a onoj koj saka nagrada na ovoj svet, kje mu ja dademe, a na Ahiret za ovoj ne kje ima del. 21. Imaat li onie bozhestva koi im go propishuvaat vo verata ona shto Allah ne im go dozvoli? Da ne beshe zborot na Odlukata kje im beshe prosudeno, sigurno! A za zulumkjarite ima, navistina, kazna bolna!

SURA 42. ESH-SHURA

343

22. Kje gi vidish zulumkjarite kako stravuvaat zaradi ona shto go spechalija. A toa, vsushnost, mora da im se sluchi. A onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat kje bidat vo gradinite djennetski. Kje imaat kaj Gospodarot nivni se shto kje posakaat. Ete, toa e prednost golema! 23. Ete, taka Allah gi zaraduva robovite Svoi koi veruvaat i koi dobri dela rabotat. Kazhi: ½Ne baram za toa nikakva nagrada, osven naklonost kon rodninata. A onoj koj kje se stekne so dobro vo toa Nie kje mu go zgolemime dobroto. Allah, navistina, e Prostuvach i Blagodaren! 24. Ili, pak, tie zboruvaat: ½Toj frla laga vrz Allah? Pa, Allah da saka kje go zapechati srceto tvoe. Allah ja snemuva nevistinata a ja ostvaruva, so zborovite Svoi, vistinata. On, navistina, go znae ona shto e vo gradite! 25. On go prima pokajanieto od robovite Svoi, On gi prostuva grevovite i znae shto rabotite! 26. Se odzvivaat onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat, i On kje im zgolemi od dobrinata Svoja, a za nevernicite ima kazna zheshka! 27. Koga Allah bi im dal 'rsk na robovite Svoi - tie bi stanale silnici na zemjava, no On, spushta 'rsk so mera, so posak Svoj. On, navistina, e Izvesten i Gledach na robovite Svoi! 28. On, tokmu, spushta dozhd koga se gubi nadezh, i ja shiri milosta Svoja. On e Zashtitnik i za blagodarnost Dostoen! 29. A od znamenijata Negovi e i sozdavanjeto na nebesata i na Zemjata, i zhivotnite rastureni vo niv. Koga kje posaka On e kadar da gi zbere! 30. A onaa nesrekja shto ve pogodi... toa e zaradi ona shto go spechalija racete vashi, a On mnogu i prostuva. 31. I ne mozhete da se sokriete na zemjata. I vie nemate, osven Allah, ni zashtitnik ni poddrzhnik! 32. A od znamenijata Negovi se i brodovite koi plovat po moreto kako brda golemi. 33. A ako On posaka kje go smiri vetrot i, ete, tie kje stanat nepodvizhni na morskata povrshina. Vo toa, navistina, ima znamenija za sekoj shto e trpeliv i blagodaren! 34. Ili, pak, da gi potopi zaradi ona shto go napravija, a On, sekako, prostuva mnogu! 35. Za da uznaat, onie koi se karaat za ajetite Nashi, deka za niv nema spas.

SURA 42. ESH-SHURA

344

36. Uzhivanje za edno vreme vo zhivotot na ovoj svet... ete, toa e se shto vi e dadeno. A ona shto e kaj Allah e podobro i potrajno za onie koi veruvaat i koi vrz Gospodarot svoj se potpiraat: 37. onie koi gi izbegnuvaat grevovite golemi, i sramnite postapki i koi, koga kje se nalutat, ete, prostuvaat; 38. onie koi se odzvivaat na Gospodarot svoj, i koi namaz izvrshuvaat, i koi ednisodrugi se dogovaraat i koi od 'rskot shto Nie im go dadovme delat; 39. onie koi, koga kje gi snajde nevolja nekakva, se potpomagaat ednisodrugi. 40. Nadomestok za zloto e zlo nemu ednakvo. A onoj koj kje prosti i koj kje se popravi - ta, nagradata negova e kaj Allah. On, navistina, ne gi ljubi zulumkjarite! 41. A koga nekomu kje mu se pritegne na pomosh po zulumot vrz nego, ednakvo treba da se vozvrati. Za nikogo nikoj nema poinakov nachin . 42. A za onie koi pravat zulum na lugjeto i koi, bespravno, po zemjata ugnetuvaat... praksata takva, navistina, kje im donese kazna bolna. 43. A onoj koj podnesuva i koj prostuva... ete toa, navistina, e rabota golema! 44. Onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda - pa, za nego nema prijatel po Nego. I kje gi vidish zulumkjarite, koga kje ja zdogledaat kaznata, kako kje povikaat: ½Ima li nekoj nachin na koj mozheme da se vratime? 45. I kje gi vidish izlozheni na nea; ponizheni kako gledaat so potajno oko. A onie koi veruvaat kje rechat: ½Stradalnici se, navistina, onie koi si nashtetija sebesi i na semejstvata na Denot suden! E, taka zulumkjarite kje bidat, navistina, vo kaznata postojana! 46. Za niv ne kje ima prijateli, osven Allah, koi kje im pomognat. A onoj kogo Allah kje go skrshne vo zabluda... pa, za nego nema nachin na koj kje se spasi. 47. Odzvete se na Gospodarot vash pred da nastapi denot od Allah od koj ne mozhe da se vrati. Na toj den za vas kje nema nikakvo zasolnishte i za vas kje nema nikakov prigovor. 48. Pa, ako se trgnat na strana Nie ne te isprativme da bidesh nivni chuvar. Obvrskata tvoja e samo da izvestish. I koga Nie, navistina, dadovme chovekot da ja vkusi milosta Nasha, se raduva na toa, a ako, pak, go snajde zlo zaradi ona shto go napravija racete nivni... ta, chovekot, navistina, e neblagodaren!

SURA 42. ESH-SHURA

345

49. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! Allah so posak Svoj sozdava. Komu saka podaruva zhenski deca a komu saka podaruva mashki deca, 50. ili, pak, udvojuva: mashko i zhensko, a kogo saka ostava neploden. On, navistina, e Znalec i Mokjen! 51. Na chovekot mu e dadeno Allah da zboruva so nego samo preku objava ili zad zavesa ili da mu isprati pejgamber pa da mu go objavi so odobrenieto Svoe ona shto go saka. On, navistina, e Vishen i Mudar! 52. I ete, taka po robot Nash ti vdahnavme objava po naredba Nasha; ne znaeshe shto e, i Kniga i veruvanje, no odredivme da bide svetlina za da go upatime onoj kogo sakame od robovite Nashi. I ti, navistina, upatuvash po patot vistinski, 53. patot na Allah i ona shto e na nebesata i na Zemjata e - Negovo. I ete, taka stvarite se vrakjaat kon Allah!

Sura 43 Ez-Zuhruf (Nakit)
Objaveno vo Mekka 89 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, Mim! 2. Se kolnam vo Knigata jasna! 3. Nie, navistina, go odredivme Kur'anot da bide na arapski za da sfatite! 4. A toj, sekako, e od Nas, vo Majka na Knigata, vishen i mudar! 5. Da otstapime li od vas, da ne ve opomenuvame koga ste vie narod rasipnichki? 6. I kolku pejgamberi Nie isprativme megju narodite odamneshni, 7. i ne im doagjashe nieden pejgamber a tie da ne go ismevaa. 8. Pa, Nie gi unishtivme onie koi bea posilni i pojaki od segashnite. A primerot za narodite odamneshni vekje e spomenat! 9. A ako gi zaprashash koj gi sozdade nebesata i Zemjata sigurno kje rechat: ½Gi sozdade Silniot i Znalecot! 10. Onoj koj vi ja odredi zemjata kroshna i na nea vi odredi patishta za da se upravuvate po niv! 11. I Onoj koj vi spushti voda od nebesata vo mera odredena i, so pomosh nejzina, Nie gi ozhivuvame mrtvite predeli. Ete, taka i vie kje bidete ozhiveani! 12. Onoj koj od se sozdade parovi i vi odredi i brod i dobitok shto go javate: 13. da sednete na plekjite nivni i, koga kje sednete, da se sekjavate na blagodatot od Gospodarot vash, i da rechete: ½Vishen e Onoj koj ni go potchini ova koe, bez Nego, ne mozheme da go postigneme!

346

SURA 43. EZ-ZUHRUF

347

14. Kje mu se vratime na Gospodarot nash, navistina! 15. I onie mu zdruzhuvaat od robovite Negovi del nekakov. Chovekot, navistina, e nevernik ochigleden! 16. Ili, pak, kjerki da prisvoi On, od ona shto On go sozdava, a vam sinovi vi daruva? 17. A koga kje se zaraduva eden od niv so ona shto mu go pripishuvashe na Milostiviot, liceto mu stanuva crno i se zagushuva. 18. Onie li koi rastat megju nakiti i koi nikojpat ne mozhat da se izvlechat od sprotivnosti? 19. Melekite koi pretstavuvaat robovi na Milostiviot... tie, vsushnost, zheni gi smetaat. Bea li svedoci pri sozdavanjeto nivno? Kje se zabelezhat svedochenjata nivni, i kje bidat prashuvani! 20. I zboruvaat: ½Da posakashe Milostiviot nie ne kje gi obozhavavme. Za toa tie nishto ne znaat; tie samo lazhat. 21. Ili: Im dadovme li Kniga od porano? Pa, tie baraat da se pridrzhuvaat kon nea. 22. No, zboruvaat: ½Nie gi zateknavme predcite nashi vo ovaa vera i nie, navistina, se upatuvame po tragite nivni! 23. I ete, taka Nie ne isprativme nieden pejgamber pred tebe, vo nieden grad, a rasipnicite da ne rechea: ½Nie gi zateknavme predcite nashi vo ovaa vera i nie, navistina, se upravuvame po tragite nivni. 24. Im zboruvashe: ½I zarem da vi dojdev so patokaz podobar od onoj shto go zateknavte kaj predcite vashi? Zboruvaa: ½Nie, navistina, ne veruvame vo ona so shto ste isprateni. 25. Pa, Nie im se odmazdivme. I pogledni kakva beshe kaznata vrz lashkovcite! 26. I koga Ibrahim mu reche na babo mu i na narodot svoj: ½Jas sum, navistina, daleku od ona shto go obozhavate, 27. osven Onoj koj me sozdade pa On i kje me upati. 28. I toj zborot go ovekovechi megju potomstvoto svoe za da se vratat kon Patokazot. 29. No, Jas im dadov da uzhivaat tie i predcite nivni se dodeka ne im dojde vistinata i pejgamberot ochigleden! 30. I bidejkji im dojde vistinata, rekoa: ½Ova e volshebnishtvo; vo nego, navistina, ne veruvame.

SURA 43. EZ-ZUHRUF

348

31. Zboruvaa: ½Zoshto ovoj Kur'an ne e objaven na eden chovek od dva grada golemi? 32. Tie li ja spodeluvaat milosta na Gospodarot tvoj? Nie gi spodelivme megju niv zhivotnite potrebi nivni vo zhivotot na ovoj svet. I edninadrugi gi vozdignavme, so stepeni, za da se potchinat edninadrugi. A milosta na Gospodarot tvoj e podobra od ona shto go zbiraat. 33. A lugjeto da ne bea vo edna zaednica za onie koi ne veruvaa vo Milostiviot Nie kje odredevme kukjite da im bidat izgradeni od srebro a i skalilata po koi se kachuvaat, 34. a vo kukjite svoi vrati i legla vrz koi se potpiraat, isto taka, 35. i, nakitite, sekako. I seto toa, ete, e uzhivanje vo zhivotot na ovoj svet, a Ahiret, pak, kaj Gospodarot tvoj, e za bogobojazlivite. 36. A onoj koj kje se odvrati od spomenuvanjeto na Milostiviot Nie kje mu go natovarime Shejtanot i kje mu stane blizok. 37. A onie, navistina, gi odvrakjaat od Patot i smetaat deka se upatuvachi. 38. A koga kje dojde kaj Nas, kje reche: ½E, shteta! Megju mene i tebe da beshe edna dalechina od Istok do Zapad! E, samo kolku si losh drugar! 39. I ne kje vi koristi denes, i zatoa shto zulum pravevte, kje bidete vo kaznata, navistina, zdruzheni! 40. Ti li mozhesh da napravish da slushaat nemite ili, pak, da gi upatish slepite: onie koi ochigledno skrshnale vo zabluda. 41. Pa, da te zemavme Nie nim sigurno kje im se odmazdevme, 42. ili da ti go pokazheme ona so shto im se zakanuvame... pa, Nie, navistina, imame mokj protiv niv. 43. Pa, pridrzhuvaj se kon ona shto ti e objaveno. Ti si, navistina, po patot vistinski! 44. Toj, navistina, e Opomena za tebe i za narodot tvoj, i kje bidete odgovorni! 45. I prashaj gi tie koi gi isprativme pred tebe, megju pejgamberite Nashi, dali odredivme, osven Milostiviot, bogovi da se obozhavaat. 46. I Nie, sekako, Musa go isprativme so znamenijata Nashi, do faraonot i golemcite negovi, i reche: ½Jas sum, navistina, pejgamber od Gospodarot na svetovite! 47. I bidejkji im doagjaa so znamenijata Nashi vednash gi ismevaa.

SURA 43. EZ-ZUHRUF

349

48. I ednoodrugo pogolemo znamenie Nie im pokazhuvavme, i na kazna gi izlozhuvavme za da se vratat po Patokazot. 49. I zboruvaa: ½O volshebniku, povikaj go za nas, od Gospodarot tvoj, ona shto go veti, pa, navistina, kje bideme upateni. 50. I bidejkji Nie od niv ja otstranivme kaznata vednash ja prekrshija zakletvata. 51. I faraonot vozglasuvashe megju narodot svoj, velejkji: ½O narode moj, neli mi pripagja da vladeam so Egipet, i so ovie reki pod mene? Ne gledate li? 52. Ili: Ne sum li podobar od ovoj nesrekjnik koj odvaj objasnuva neshto? 53. Pa, zoshto ne mu se dadeni rakavnici od zlato? Ili: Zoshto so nego ne dojdoa zdruzheni meleki? 54. I narodot negov se uplashi od nego i go poslusha. Toj narod beshe, navistina, rasipnichki! 55. I bidejkji Ne nalutija im se odmazdivme i, taka, Nie site gi potopivme. 56. I odredivme da bidat urnek i primer za ostanatite. 57. I bidejkji im beshe iznesen primerot na sinot na Merjem, narodot tvoj vednash pomina na drug razgovor, 58. zboruvajkji: ½Podobri li se nashite bogovi ili On? Go navedoa kako primer samo da raspravaat so tebe. No, toa e narod galamdjiski! 59. Toj e samo rob kogo Nie go blagoslovivme i go odredivme da bide primer za sinovite Izrailovi. 60. A da posakavme od vas Nie kje sozdadevme meleki po zemjata shto kje ve nasledat. 61. Kur'anot, navistina, e znaenje za Chasot: ne somnevajte se vo nego i sledete me! Ova e patot vistinski! 62. I Shejtanot neka ne ve zavede. Toj vi e, navistina, neprijatel ochigleden! 63. I bidejkji Isa dojde so jasnotii, reche: ½Vi dojdov so mudrost i kje vi gi objasnam nekoi raboti za koi stanavte delenici. Pa, plashete se od Allah i bidete Mu poslushni! 64. Allah, navistina, e Gospodarot moj i Gospodarot vash... ta, obozhavajte Go. Ova e patot vistinski! 65. Pa, se rascepija druzhini mnogu od niv. E, teshko na onie koi napravija zulum, teshko nim od kaznata na Denot bolen! 66. Chekaat li Chasot da im dojde odnenadezh, i bez da usetat?

SURA 43. EZ-ZUHRUF

350

67. Ednitenadrugi prijateli na Denot toj neprijateli kje stanat; a ne i bogobojazlivite. 68. O robovi Moi, denes ne kje stravuvate i ne kje taguvate. 69. A na onie koi veruvaa vo ajetite Nashi i koi bea Poslushni, kje im se reche: 70. ½Vlezete vo Djennetot, vie i zhenite vashi, veseli; 71. megju niv kje se sluzhi so chinii i chashi od zlato. Za niv vo nego kje ima se ona shto dushite go posakuvaat i ona shto gi raduva ochite. I vie vo nego za navek kje ostanete. 72. Ete, toa vi e Djennetot koj go nasledivte za ona shto go rabotevte! 73. Vo nego za vas kje ima i ovoshje sekakvo, od koe jadete. 74. Da, silnicite kje bidat vo kaznata djehennemska, i vo nea za navek kje ostanat; 75. nema da im se olesni i vo nego kje bidat beznadezhnici. 76. I Nie zulum ne im napravivme, no tie bea zulumkjari. 77. I onie kje vozglasat: ½O Malik, neka ne usmrti vekje ednash Gospodarot tvoj! Kje reche: ½Pa, vie tuka za navek kje ostanete! 78. Nie, sekako, vi dostavivme vistina, no mnozinstvoto od vas vistinata ja preziraat. 79. Ili, pak, tie prezemaat neotpovikliva odluka? Da, Nie odluchuvame neotpoviklivo! 80. Ili: Smetaat li deka Nie ne ja slushame tajnata nivna i ona shto nasamo go zboruvaat? Da, pratenicite Nashi go belezhat se ona shto e pri niv. 81. Kazhi: ½Koga Milostiviot bi imal dete, pa jas sum prviot vo obozhavanjeto. 82. Slaven neka bide Gospodarot na nebesata i na Zemjata, Gospodarot na Arshot, od ona shto go opishuvaat. 83. Pa, ednash ostavi gi neka vodat jalovi razgovori, i neka si igraat se dodeka ne im dojde Denot so koj se opomenati. 84. On e Bog na nebesata i On e Bog na Zemjata. On e i Mudar i Znalec! 85. Blagosloven neka bide Onoj chija vlast e na nebesata i na Zemjata, i na ona shto e megju niv. Znaenjeto za Chasot e kaj nego i Nemu kje Mu se vratite! 86. A onie koi gi povikuvaat osven Nego ne se poseduvachi na posreduvanjeto, osven onoj koj kje posvedochi vistinski. A onie znaat.

SURA 43. EZ-ZUHRUF

351

87. A ako, pak, gi prashash koj gi sozdade sigurno kje rechat: ½Allah! Pa, kade togash kinisuvaat? 88. I ona shto kje go reche pejgamberot: ½Gospodare moj, toa e narod, navistina, koj ne veruva. 89. Pa, trgni se od niv i kazhi: ½Selam! Pa, kje uznaat!

Sura 44 Ed-Duhan (Chad)
Objaveno vo Mekka 59 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, Mim! 2. Se kolnam vo Knigata jasna! 3. Da, Nie ja objavivme, vo edna nokj blagoslovena. Nie sme, navistina, opomenuvachi! 4. Vo nea se oddeluva sekoja naredba mudra; 5. naredbata Nasha: Nie, sekako, isprakjavme pejgamberi: 6. od Gospodarot tvoj milost. On, navistina, e Slushach i Znalec! 7. Gospodarot na nebesata i na Zemjata i na ona shto e megju niv - ako ste uvereni. 8. Nema drug bog osven Nego. On ozhivuva i On usmrtuva. Gospodarot vash i Gospodarot na predcite vashi odamneshni! 9. No, ne! Tie se somnevaat! Se zabavuvaat! 10. Pa, pochekaj go Denot vo koj nebesata kje ponesat chad jasen, 11. koj kje gi pokrie lugjeto. Ova e kazna bolna. 12. Gospodare nash, otstrani ja od nas kaznata; nie sme, navistina, vernici! 13. Od kade im Opomena? Vekje im dojde pejgamberot jasen! 14. Potoa gi svrtea plekjite kon nego i rekoa: ½On e pouchen! Lud e! 15. Nie, sekako, neshto kje otstranime od kaznata; da, no vie kje se vratite vo mnoguboshtvo 16. na onoj Den koga kje gi zafateme so zafat golem, togash, navistina, Nie kje im se odmazdime.

352

SURA 44. ED-DUHAN

353

17. Pred niv Nie i narodot na faraonot go stavivme vo iskushenie, i im dojde pejgamber blagoroden: 18. ½Ispolnete go vashiot dolg kon mene, o Allahovi robovi! Pejgamber sum vash, navistina, doverliv! 19. I: ½Ne vozdignuvajte se nad Allah. Jas, navistina, vi donesuvam jasen dokaz! 20. Da, jas baram zashtita od Gospodarot moj i od Gospodarot vash, za da ne me kamenuvate, 21. a ako, pak, ne veruvate vo mene, pa ostavete me! 22. Go povikaa, togash, Gospodarot svoj: ½Ovoj, navistina, e narod nasilnichki! 23. ½Pobrzaj so robovite Moi nokje. Kje bidete sledeni, navistina! 24. Ostavi go moreto otvoreno; taa vojska nivna kje bide potopena. 25. Kolku bavchi i izvori ostavija, 26. i posevi i mesta blagorodni, 27. i blagodati isto taka na koi im se raduvaa? 28. Ete, taka e: Nie odredivme da gi nasledat drugi lugje. 29. Pa, ne gi oplakuvaa ni nebesata ni Zemjata, i voopshto ne im se dade prilika. 30. I Nie gi izbavivme sinovite Izrailovi od kaznata sramna, 31. od faraonot koj beshe, navistina, megju rasipnicite najnadueniot! 32. Da, Nie gi odlikuvavme vo znaenje nad drugite lugje! 33. I megju znamenijata Nie im dadovme iskushenija ochigledni. 34. Onie, navistina, zboruvaa: 35. ½Za nas ima, tokmu, samo edna smrt, prvata, i ne kje bideme ozhiveani. 36. Pa, dajte ni gi predcite nashi ako ste iskreni. 37. Onie li se podobri ili, pak, narodot na Tuba i onie pred niv? Nie gi unishtivme. Silnici bea, navistina! 38. I Nie ne gi sozdadovme nebesata i Zemjata i ona shto e megju niv, igrajkji si. 39. Nie gi sozdadovme so vistina, no mnozinstvoto od niv ne znaat. 40. Denot na Razdelbata kje bide mesto kade kje se sretnat site,

SURA 44. ED-DUHAN

354

41. Den vo koj prijatelot ne kje mu koristi na prijatelot vo nishto, a nitu, pak, kje im se pomogne, 42. osven onoj komu kje mu se smiluva Allah. On, navistina, e Silen i Somilosen! 43. Stebloto Zekum, navistina, e 44. hrana za greshnicite! 45. Kako kovina kje vrie vo stomacite, 46. kako shto vrie zheshkata voda. 47. ½Pa, grabnete go i vlechete go sred Djehennemot, 48. potoa po glavata sipajte mu voda shto vrie, kako kazna. 49. Vkusi, ti beshe toj shto, ete, nebare e silen i blagoroden! 50. Da, ova e ona vo shto se somnevavte. 51. Bogobojazlivite, sekako, kje bidat na sigurno mesto: 52. vo bavchite djennetski i megju izvorite, 53. kje se oblekuvaat so svila i kadife, ednikondrugi svrteni! 54. Ete, taka Nie kje gi ozhenime so hurii, koi kje bidat so krupni ochi. 55. Vo Djennetot kje posakuvaat od sekoe ovoshje, sigurni! 56. Tuka ne kje ja vkusat smrtta, osven prvata smrt; i Nie kje gi sochuvame od kaznata djehennemska. 57. Kako dobrina od Gospodarot tvoj. Ete, toa e pobeda golema! 58. Nie Kur'anot go olesnivme na jazikot tvoj za da se sekjavaat! 59. Pa, pochekaj! I onie kje pochekaat, navistina!

Sura 45 El-Djasie (Na kolena)
Objaveno vo Mekka 37 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, Mim! 2. Kniga koja se objavuva od Allah, Silen i Mudar! 3. Na nebesata i na zemjata, navistina, ima znamenija za vernicite! 4. I vo sozdavanjeto vashe i vo zhivotnite shto On gi rasturi ima znamenija za lugjeto koi cvrsto se uvereni. 5. I vo izmenata na nokjta i denot i vo ona shto Allah go spushti od nebesata, 'rskot, so shto ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino, i vo upravuvanjeto na vetrovite... vo toa ima znamenija za lugjeto koi sfakjaat. 6. Ete, toa se ajetite Allahovi koi Nie ti gi kazhuvame so vistina. Pa, vo koj govor po Allahoviot i ajetite Negovi tie veruvaat? 7. Teshko na sekoj lashko i greshnik! 8. Gi slusha ajetite Allahovi shto mu se kazhuvaat, potoa stanuva gordeliv, ete, kako da ne gi slushnal. Pa, zaraduvaj go so kaznata bolna! 9. A ako soznae neshto od ajetite Nashi kje go obzede ismevanje. Za niv ima kazna sramna. 10. Zad niv e i Djehennemot. Vo nishto ne kje im koristi ona shto go spechalija. I onie koi prifatija drugi prijateli osven Allah. Za niv ima kazna golema! 11. Ova e Patokazot, a za onie koi ne veruvaat vo znamenijata na Gospodarot svoj... za niv ima bolna, kazna nepodnosliva.

355

SURA 45. EL-DJASIE

356

12. Allah e Onoj koj vi go potchini moreto za brodot da plovi so naredbata Negova, i da ja pobaruvaat dobrinata Negova, i da bidete blagodarni! 13. I On vi go potchini i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata, se zaedno! Vo toa, navistina, ima znamenija za lugjeto koi razmisluvaat! 14. Kazhi im na onie koi veruvaat da im prostat na onie koi ne se nadevaat na denovite Allahovi vo koi lugjeto kje se nagradat spored ona shto go spechalija: 15. koj kje napravi dobro delo za sebesi kje go napravi, a koj kje napravi zlo delo, protiv sebesi kje go napravi. Potoa kon Gospodarot vash kje se vratite! 16. A na sinovite Izrailovi Nie, sekako, im dadovme Kniga, i mudrost i pratenishtvo, i Nie im dadovme od 'rskot, od dobrata, i gi odlikuvavme nad drugite! 17. I Nie im dadovme jasnotii za Nerdbata. I se razedinija vednash po dojdenoto im znaenje, zaviduvajkji edninadrugi. Gospodarot tvoj, navistina, kje presudi megju niv na Denot suden za ona za shto, tokmu, stanaa delenici. 18. Potoa, shto se odnesuva do naredbata, Nie odredivme da odish po Patot golem i, togash, sledi go, a ne sledi gi strastite na onie koi ne znaat! 19. Onie, navistina, vo nishto ne kje ti koristat kaj Allah. Zulumkjarite se prijateli ednisodrugi. A Allah e Prijatel na bogobojazlivite! 20. Ova se ochiglednosti za lugjeto, i Patokaz i Milost za lugjeto koi cvrsto se uvereni. 21. Ili: Mislat li onie koi zaronija vo zlodela deka Nie kje gi izednachime so onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat... deka se isti zhivotite nivni i umiranjata nivni. E, samo kolku losho prosuduvaat! 22. I Allah gi sozdade nebesata i Zemjata so vistina. I sekoja dusha kje bide nagradena spored ona shto go spechalila, i nim ne kje im se napravi nepravda! 23. Ne go vide li onoj koj za svoj bog ja zema strasta svoja, kogo Allah vo zabluda go skrshna, znaejkji, i komu mu go zapechati i sluhot negov i srceto negovo, a pred opulot negov zavesa postavi. Pa, koj kje go upati po Allah? Ne se sekjavate li? 24. I zboruvaat: ½Zhivotot e samo na ovoj svet nash. I umirame i zhiveeme, a ona shto ne nishti e samo vremeto. Ete, onie za toa ne znaat nishto. Taka samo si zamisluvaat!

SURA 45. EL-DJASIE

357

25. A koga im se kazhuvaat ajetite Nashi jasni, dokaz nivni e samo ova kazhuvanje: ½Donesete gi predcite nashi ako ste iskreni! 26. Kazhi: ½Allah ve ozhivuva, potoa On ve usmrtuva, potoa kje ve zbere na Denot suden vo koj nema somnenie. No, mnozinstvoto na lugjeto ne znaat! 27. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Allahova! A Denot vo koj kje se sluchi Chasot, na Denot toj, kje bidat porazeni onie koi nevistini izmisluvaat. 28. I kje go vidish sekoj narod na kolena; sekoj narod kje bide povikan spored Knigata svoja. Denes kje bidete nagradeni za ona shto go rabotevte! 29. Ova e Knigata nasha koja vistina kje vi zboruva. Nie, navistina, go zapishavme ona shto go rabotevte! 30. Shto se odnesuva do onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat... pa, Gospodarot nivni kje gi vovede vo milosta Svoja. Ete, toa vi e pobeda jasna! 31. A shto se odnesuva, pak, do onie koi ne veruvaat: ½Neli vi se kazhuvaa ajetite Moi, pa se naduvte i bevte narod nasilnichki? 32. I koga kje se recheshe: ½Vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistina, i Chasot vo koj, sekako, nema somnenie, - zboruvavte: ½Ne znaeme shto e toa Chas? Nie samo se somnevame i nie ne sme ubedeni vo toa. 33. I kje im se prikazhat zlodelata nivni shto gi pravea i kje im se ovistini ona shto go ismevaa. 34. I kje se reche: ½Denes Nie kje zaboravime na vas kako shto vie zaboravivte na Sredbata na ovoj Den vash; ognot e prestojuvalishteto vashe i za vas nema poddrzhnici. 35. Ete, toa vi e zashto gi ismevavte znamenijata Allahovi i shto ve obzede zhivotot na ovoj svet. Pa, denes ne kje bidat izvedeni od ognot a nitu, pak, od niv kje se bara da se izvinat. 36. Pa, blagodarnosta Mu pripagja na Allah, Gospodarot na nebesata, Gospodarot na Zemjata i Gospodarot na svetovite! 37. Velichijata i na nebesata i na Zemjata se - Negovi! On e Silen i Mudar!

Sura 46 El-Ahkaf (Ahkaf)
Objaveno vo Mekka 35 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ha, mim! 2. Kniga shto se objavuva od Allah, Silen i Mudar! 3. Nie gi sozdadovme i nebesata i Zemjata i ona shto e megju niv samo so vistina i do rok opredelen. A onie koi ne veruvaat se ramnodushni kon ona so shto se opomenuvaat. 4. Kazhi: ½Pokazhete mi go ona shto go posakuvavte osven Allah? Pokazhete shto sozdadoa na zemjata! Ili, pak, se zdruzheni vo sozdavanjeto na nebesata. Dajte im ja Knigata pred ovaa ili, pak, tragite na znaenjeto ako ste iskreni. 5. Koj povekje skrshnal od onoj koj povikuva drug bog osven Allah, koj ne mozhe da mu se odzvie na Denot suden i tie, osven Allah, ramnodushni se kon molbite nivni, 6. i koi, koga lugjeto kje se zberat, kje stanat neprijateli nivni, i koi ne gi priznavaa obozhavanjata nivni. 7. A koga im se kazhuvaat ajetite Nashi, jasni, nevernicite zboruvaat za vistinata, bidejkji vekje im doshla: ½Ova e volshebnishtvo ochigledno! 8. Ili, pak, velat: ½Frla laga vrz Allah! Kazhi: ½Ako frlam laga vrz Nego, pa vie ne mozhete da me zashtitite od kaznata Allahova. On najdobro go znae ona shto go iznesuvate. On e Dovolen Svedok megju mene i megju vas. On e Prostuvach i Somilosen! 9. Kazhi: ½Megju pejgamberite jas ne sum neshto novo, i ne znam shto kje se pravi so mene a i so vas, isto taka. Jas samo go sledam ona shto mi se objavuva i jas sum samo opomenuvach jasen!

358

SURA 46. EL-AHKAF

359

10. Kazhi: ½Shto mislite? Ako Kur'anot e od Allah, a vie ne veruvate vo nego, a za nego, pak, svedocheshe eden svedok od sinovite Izrailovi deka toj e slichen na prethodnata Kniga - ta, poveruva - a vie se naduvte. Allah, navistina, ne go upatuva narodot zulumkjarski! 11. Nevernicite im zboruvaat na vernicite: ½Ako e toa nekoe dobro ne kje ne prestignea vo toa. I bidejkji ne se upatija po nego, ushte zboruvaat: ½Ova e laga odamneshna! 12. A pred nego beshe Knigata na Musa, kako vodach i milost. Ova e Kniga potvrda na arapski jazik za da gi opomene onie koi zulum napravija, i radosnica za dobrochinitelite. 13. Onie koi, navistina, velat: ½Allah e Gospodarot nash; potoa koi se istrajni... onie ne kje stravuvaat i ne kje taguvaat! 14. Onie se zhiteli djennetski i vo nego za navek kje ostanat; toa im e nagrada za ona shto go rabotea. 15. A i na chovekot Nie vo vasiet mu ostavivme ubavo da se odnesuva kon roditelite svoi. Majkata negova so maka go noseshe i so maka go rodi; go noseshe i go doeshe trieset meseci. A koga kje sjakne i kje napolni chetirieset godini, veli: ½Gospodare moj, ovozmozhi mi da ti se zablagodaram na blagodatot Tvoj so koj me opsipa, mene i roditelite moi, i da rabotam dobro so shto kje bidesh zadovolen i odredi potomstvoto moe da bide dobro. Jas, navistina, se kajam i jas sum megju muslimanite! 16. Od takvite Nie kje go primime ona shto go rabotea, najdobroto, a kje gi zanemarime propustite nivni, megju zhitelite na Djennetot - ova e vetuvanje vistinsko so shto im beshe veteno! 17. Onoj shto kje im reche na roditelite svoi Uf , od vas dvajca, mi vetuvate li deka kje bidam ozhivean. Pred mene, sekako, propadnaa pokolenija mnogu, a roditelite, barajkji pomosh od Allah, velat: ½Teshko tebe, veruvaj! Vetuvanjeto Allahovo, navistina, e vistina, a toj, pak, veli: ½Ova se samo prikazni odamneshni! 18. Toa se onie vrz koi se ovistini Zborot shto beshe kazhan megju narodite koi vekje pominaa pred niv - i djinovi i lugje - i koi, sekako, bea porazeni! 19. I za sekogo imaat stepeni za ona shto go rabotea. Allah lugjeto kje gi nagradi za delata nivni; nepravda ne kje im se napravi. 20. A Denot vo koj nevernicite kje bidat izlozheni na ognot: ½Gi potroshivte vashite dobra vo zhivotot vash na ovoj svet i posakuvate da uzhivate vo niv. Pa, denes kje se kaznite so kaznata ponizhuvachka zatoa shto se naduvte na zemjata bespravno i zatoa shto greshevte.

SURA 46. EL-AHKAF

360

21. I spomni go bratot na Ad, koga go opomena narodot svoj vo Ahkaf. Opomenuvachi imashe i pred nego i po nego: ½Obozhavajte go samo Allaha. Jas, navistina, se plasham od kaznata na Denot golem! 22. Zboruvaa: ½Dojde li da ne odvratish od bozhestvata nashi... pa, donesi ni neshto od ona shto ni go veti ako si megju iskrenite! 23. Reche: ½Znaenjeto za toa, navistina, e kaj Allah, i kje ve izvestam za ona so shto sum ispraten, no ve gledam deka ste lugje shto ne znaete. 24. I bidejkji vidoa kako se pojavi eden oblak, koj odeshe kon nivnite dolini, rekoa: ½Ovoj oblak kje ni donese dozhd. Ne, toa e ona shto vie brzate da dojde: vetar koj nosi kazna bolna, 25. koj kje potrese se, so naredbata na Gospodarot negov, pa kje ostanat samo zhivealishtata nivni. Ete, taka Nie go kaznivme narodot nasilnichki. 26. Da, Nie gi naselivme vo tie mesta vo koi vas ne ve naselivme, i im dadovme i ushi, i ochi i srca... A nema da im koristat ni ushite nivni, ni ochite nivni, ni srcata nivni vo nishto! Zashto ne gi priznavaa znamenijata Allahovi i im se ovistini ona za shto se ismevaa. 27. I Nie vekje go unishtivme, sekako, ona shto beshe okolu vas - gradovite - i gi rasporedivme ajetite za da se vratat po Patot. 28. Pa, zoshto ne im pomognaa onie koi gi prifatija, osven Allah, za bliski i bogovi? No, skrshnaa daleku od niv. Ete, toa bea lagite nivni i izmislicite shto gi kovaa. 29. I koga Nie ti isprativme nekolku djinovi koi go prislushkuvaa Kur'anot - a bidejkji bea prisutni - rekoa: ½Molchete! I bidejkji zavrshi kazhuvanjeto negovo se vratija kaj narodot svoj kako opomenuvachi! 30. Rekoa: ½O narode nash, nie navistina slushnavme Kniga koja e objavena po Musa kako Potvrda za ona shto e vekje megju niv, shto upatuva kon vistinata i kon patot vistinski. 31. O narode nash, odzvete mu se na povikuvachot Allahov i veruvajte mu, zashto On kje vi prosti od grevovite vashi i kje ve izvleche od kaznata bolna. 32. A onoj koj ne kje se odzvie na povikuvachot Allahov ne kje mozhe da se skrie na zemjata i kje nema, osven Nego, prijateli. Onakvite se vo zabluda ochigledna! 33. Ne gledaat li deka Allah, navistina, gi sozdade nebesata i Zemjata, Koj ne se zamori so sozdavanjeto nivno, deka e Kadar da gi ozhivi mrtvite. Sekako! On, navistina, e Kadar za se!

SURA 46. EL-AHKAF

361

34. A Denot vo koj nevernicite kje bidat izlozheni na ognot - ½Neli e ova vistina? Kje rechat: ½Pa, vkusete ja kaznata zatoa shto ne veruvavte. 35. Pa, strpi se onaka kako shto se strpija onie megju pejgamberite, so dadenata im odluchnost. I ne baraj pobrzo da im dojde kaznata! Nim kje im se prichini, na Denot koga kje go vidat vetenoto im, deka ostanaa samo eden chas od denot - ova e samo izvestuvanje - pa, kje bide unishten samo narodot rasipnichki!

Sura 47 Muhammed
Objaveno vo Medina 38 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Zaludni se delata na onie koi ne veruvaat i koi oddalechuvaat od Allahoviot pat. 2. A na onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat i koi veruvaat vo ona shto mu e objaveno na Muhammed - a toa e vistinata od Gospodarot nivni - kje im bidat otstraneti zlodelata nivni, i On kje ja podobri sostojbata nivna. 3. Ete, toa e, sekako, zaradi toa shto nevernicite ja sledat nevistinata, a vernicite, pak, vistinata od Gospodarot svoj. Ete, taka Allah im gi donesuva primerite na lugjeto! 4. Pa, koga kje se sretnete so onie koi ne veruvaat... ta, udrete gi po vratovite se dodeka ne gi sovladate, a shtom toa kje go napravite, togash, vrzete gi. Potoa ili neka sledi osloboduvanje bez nadomestok ili, pak, pobarajte otkupnina, dodeka vojnata ne gi iscrpi tezhinite svoi. Ete, toa e! Ako Allah posaka, megjutoa, On kje im se odmazdi, no On posakuva samo da gi isproba ednisodrugi. A onie koi poginaa na Allahoviot pat... ta, nikojpat nema da bidat zaludni delata nivni! 5. On kje gi upati i kje im ja podobri sostojbata nivna; 6. kje gi vovede vo Djennetot so shto, tokmu, On gi zapozna! 7. O vernici, ako Allaha go poddrzhuvate i On vas kje ve poddrzhuva i kje gi zacvrsti stapalkite vashi. 8. A onie koi ne veruvaat... ta, toa e propast za niv. I zaludni se delata nivni!

362

SURA 47. MUHAMMED

363

9. Ete, toa e poradi toa shto go preziraat ona shto go objavi Allah... ta, kje propadnat delata nivni! 10. Ne patuvaat li po zemjata pa da vidat kakva beshe kaznata na onie pred niv. Allah gi ponishti! I za nevernicite ima takov primer. 11. Ete, toa e poradi toa shto Allah, navistina, e prijatel na onie koi veruvaat i poradi shto nevernicite, navistina, nemaat zashtitnici! 12. A onie koi, sekako, veruvaat i koi dobri dela rabotat... Allah kje gi vovede vo bavchite djennetski niz koi reki techat. A onie koi ne veruvaat i koi uzhivaat i koi jadat kako shto jade dobitokot... pa, ognot e prestojuvalishteto nivno! 13. I kolku gradovi - posilni i pomokjni od gradot tvoj od koj si progonet - Nie unishtivme; pa, nemashe nikakov poddrzhnik za niv. 14. Ednakov li e onoj koj ima jasna pretstava za Gospodarot svoj so onoj komu mu se razubavuva pakosta na delata negovi... i koi gi sledat strastite svoi? 15. Slichen li e onoj vo Djennetot - koj e veten za bogobojazlivite - vo koj reki techat neprestano, vo koj ima i reki so mleko, so vkus nepromenet, i reki so vino vkusno za onie shto go pijat, i reki so med isceden... za niv vo Djennetot ima sekakvi vidovi ovoshje i proshka od Gospodarot nivni... so onoj koj e za navek vo ognot, i koj pie voda shto vrie, koja crevata kje im gi popari? 16. Od niv doagjaat koi te slushaat, i shtom kje izlezat od tebe, im zboruvaat na onie so dadenoto im znaenje: ½Shto li reche onoj pred malku? Toa se onie chii srca Allah gi zapechati i koi gi sledat strastite svoi. 17. A onie koi se upatuvaat... On im go zgolemuva Patokazot i im ja sjaknuva nivnata bogobojazlivost. 18. Ochekuvaat li, togash, da im dojde Chasot odnenadezh? Im dojdoa, sekako, predznacite negovi. Pa, zoshto za niv opomena koga vekje tie im dojdoa? 19. Togash znaj deka, navistina, nema drug bog osven Nego, i baraj proshka za grevovite tvoi: za vernicite i za vernichkite. Allah gi znae kade se pribezhishtata vashi i prestojuvalishtata vashi. 20. Vernicite zboruvaat: ½Zoshto ne e objavena sura? Pa, koga kje im se objavi edna sura potsilena i koga vo nea kje se spomene borba kje gi zdogledash onie vo chii srca ima boleshtina kako vo tebe gledaat so opul, kako pred smrt soboren. A za niv e podobra

SURA 47. MUHAMMED

364

21. poslushnosta i govorot poznat. Pa, koga vekje naredbata e donesena za niv kje bide podobro, navistina, da se iskreni kon Allah. 22. Ako vie, spored toa, ja dofatite mokjta, nema li da seete bezredie po zemjata i nema li da gi prekinete rodninskite vrski vashi? 23. Toa se onie koi Allah gi prokolna, i gi ogluvna, i gi onemi i gi oslepi. 24. Ne razmisluvaat li za Kur'anot ili, pak, ima katanci vrz srcata? 25. Onie koi, navistina, gi svrtija plekjite svoi od Patokazot, shto im beshe objasnet, Shejtanot gi obezlichuvashe i gi obeznaduvashe. 26. Ete, toa, sekako, e zaradi ona shto im go zboruvaa na onie koi go preziraa ona shto Allah go objavi: ½Kje bideme poslushni kon nekoi naredbi vashi! Allah gi znae tajnite nivni! 27. Pa, shto kje bide koga melekite kje gi usmrtuvaat, mavajkji gi po licata nivni i po plekjite nivni? 28. Ete, toa e poradi toa shto go sledea ona shto ja predizvikuva lutinata Allahova, i poradi toa shto go preziraa zadovolstvoto Negovo. Pa, ete propadnaa delata nivni! 29. Ili: mislat li onie koi imaat boleshtina vo srcata svoi deka Allah nikogash ne kje gi iznese odvratnostite nivni? 30. A da posakavme Nie sigurno kje gi ponizhevme, pa kje gi prepoznaevte po izgledite nivni, i kje gi prepoznaevte, sigurno, po glasot na govorot. A Allah gi znae delata vashi! 31. Kje ve isprobame, sigurno, se dodeka gi prepoznaeme borcite megju vas, i trpelivite, i kje gi proverime vestite za vas! 32. Da, onie koi ne veruvaat i koi odvrakjaat od Allahoviot pat, i koi se oddalechuvaat od pejgamberot, za niv, po objasnetiot Patokaz... ne kje mu nashtetat na Allah vo nishto i On kje gi ponishti delata nivni! 33. O vernici, bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov i ne obezvrednuvajte gi delata vashi! 34. Da, onie koi ne veruvaat i koi odvrakjaat od Allahoviot pat a potoa kje umrat, i ushte se nevernici... Allah nikogash nema da im prosti. 35. I ne popushtajte, i kon primirje ne povikuvajte! Pa, vie ste posilni: Allah e so vas; On ne kje vi nashteti za delata vashi! 36. Zhivotot na ovoj svet, navistina, e samo igra i zabava. Ako veruvate i ako ste bogobojazlivi kje vi dojde nagradata vasha i ne kje bidete prashani za imotot vash.

SURA 47. MUHAMMED

365

37. A ako, pak, On od vas gi bara i ako e kon vas nastojchiv, kje stanete shkrzhavi i On kje gi iznese omrazite vashi. 38. Ete, vie ste tie koi se povikuvate da troshite na Allahoviot pat. A megju vas ima i koi skrzhavat. A onoj koj skrzhavi... ta, protiv sebesi skrzhavi. Allah e Bogat a vie ste siromashni. A ako gi svrtite plekjite On kje ve zameni so drug narod koj ne kje bide vam slichen!

Sura 48 El-Feth (Pobeda)
Objaveno vo Medina 29 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Nie, navistina, kje ti dademe za da izvojuvash pobeda jasna, 2. za Allah da ti gi prosti onie grevovi shto gi napravi i onie shto kje gi napravish, i za da go nadopolni blagodatot Negov kon tebe, i za da te upati po patot vistinski. 3. I Allah kje te potpomogne so pomoshta silna. 4. On e Onoj koj spushta smirna vo srcata na vernicite za da go zgolemat veruvanjeto so veruvanjeto svoe. Vojskite na nebesata i na Zemjata se - Allahovi! Allah, sekako, e Znalec i Mudar! 5. I za On da gi vovede vernicite i vernichkite vo bavchite djennetski niz koi reki techat, i vo niv za navek da ostanat, i za da gi otstrani od niv greshkite nivni. Toa kaj Allah, sekako, e pobeda golema! 6. I za On da gi kazni dvolichnite, bilo mazhi bilo zheni, mnoguboshcite i mnoguboshkite, koi za Allah losho mislat... Neka im se vrati zloto! Allah se naluti na niv, gi prokolna i im go podgotvi Djehennemot. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 7. Vojskite i na nebesata i na Zemjata se - Allahovi! Allah, navistina, e Silen i Mudar! 8. Nie te isprativme, navistina, da bidesh i svedok, i radosnik i opomenuvach, 9. za da veruvaat vo Allah i vo pejgamberot Negov, za da go pomognete, za da Go osoznaete dostoinstvoto Negovo, i za da Go velichate i nautro i navecher!

366

SURA 48. EL-FETH

367

10. Onie koi, sekako, ti polagaat zakletva, polagaat zakletva i na Allah: Rakata Allahova e nad racete nivni. Pa, onoj koj kje ja prekrshi zakletvata, za sebesi ja prekrshuva. A onoj shto kje go ispolni ona shto Mu go vetil na Allah... pa, kje mu se dade nagrada golema! 11. Beduinite koi izostanaa kje ti zboruvaat: ½I imotot nash, i semejstvata nashi, ne obzedoa... pa, zatoa pobaraj proshka za nas! So jazicite svoi go zboruvaat ona shto ne e vo srcata nivni. Kazhi: ½Pa, koj vo neshto kje ve zashtiti od Allah ako On vi posaka shteta ili ako vi posaka korist? No, Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 12. No, ne! Vie pomisluvate deka pejgamberot i vernicite nikogash ne kje im se vratat na semejstvata svoi i ete, toa, vi se razubavuvashe vo srcata vashi. I zamisluvavte zli misli i bevte narod rasipnichki! 13. Onoj koj ne veruva vo Allah i vo pejgamberot Negov... pa, Nie, navistina, za nevernicite ogan podgotvivme! 14. Vlasta i na nebsata i na Zemjata e - Allahova! On prostuva komu saka i On kaznuva kogo saka. Allah, sekako, e Prostuvach i Somilosen! 15. Onie shto zaostanaa, koga kje trgnete po plenot za da go grabnete, kje rechat: ½Ostavete ne da ve sledime. Sakaat da go izmenat Govorot Allahov. Kazhi: ½Nikogash ne kje ne sledite: toa porano Allah vi go kazhuvashe! Pa, tie kje rechat: ½No, vie ni zaviduvate. No, samo malkumina sfakjaat! 16. Kazhi im na beduinite shto zaostanaa: ½Kje bidete povikani protiv narodot koj poseduva mokj i sila; kje se borite li protiv niv ili, pak, kje gi potchinite? Pa, ako bidete poslushni... Allah kje vi dade nagrada ubava, a ako,pak, gi vrtat plekjite, kako shto vie gi vrtevte plekjite porano, On kje ve kazni so kazna bolna. 17. Nema grev za slepiot, nema grev ni za bushaviot, nema grev ni za bolniot... Onoj koj e poslushen i na Allah i na pejgamberot Negov... On kje gi vovede vo bavchite djennetski niz koi reki techat... A onoj koj kje gi svrti plekjite... On kje go kazni so kazna bolna. 18. Allah, sekako, beshe zadovolen od vernicite koga ti polozhija zakletva pod stebloto, i togash On znaeshe ona shto e vo srcata nivni i im spushti smirna, i On gi nagradi so pobeda bliska, 19. i so raznoviden plen shto go zarobija. Allah, sekako, e Silen i Mudar! 20. Allah vi veti raznoviden plen shto go zarobivte. No, On pobrza so toa za vas, a racete na lugjeto gi dopre vo vrska so vas, za toa da bide znamenie za vernicite i za da ve upati po patot vistinski,

SURA 48. EL-FETH

368

21. i drugi, koi ne bevte kadri da go zarobete, no, Allah, sekako, go opfati. Allah, navistina, e Kadar za se! 22. A da se borea protiv vas nevernicite kje gi svrtea plekjite, sigurno! Potoa ne kje najdea ni prijatel ni poddrzhnik! 23. Praksata Allahova beshe i porano... I ti nikogash ne kje najdesh vo praksata Allahova izmena. 24. On e Onoj koj gi zadrzha racete nivni vo vrska so vas, i racete vashi vo vrska so niv, vo srceto na Mekka, po pobedata vasha vrz niv koja On vi ja dade. Allah, navistina, go gleda ona shto go rabotite! 25. Onie se, tokmu, nevernicite, i onie koi ve odvrakjaa od Mesdjidul Haram, i gi odvrakjaat kurbanite zhrtvuvani da stignat do mestata nivni. A da ne bea mazhi vernici i zheni vernichki, koi vie ne gi poznavavte... kje gi potisnevte i kje vi se slucheshe od niv, bez da znaete, zlostorstvo - ete, za Allah da vovede vo milosta Svoja kogo saka. A tie lugje da se oddelea Nie sigurno kje gi kaznevne so kazna bolna... onie koi ne veruvaa. 26. Koga nevernicite gi ispolnija srcata svoi so revnost, revnost djahilietska, Allah, togash, ja spushti smirnata Svoja vrz pejgamberot Svoj i vrz vernicite. I go obvrza zborot na bogobojazlivosta, i bea podostojni i pobliski do Zborot Negov. Allah, sekako, znae se! 27. Allah, navistina, kje go ostvari vistinski sonot na pejgamberot Svoj, za da vlezete vo Mesdjidul Haram, ako Allah posaka, bezbedni, so potstrizheni kosi i izbrichani, ne plashejkji se. Pa, On go znaeshe ona shto ne go znaevte i, osven toa, odredi pobeda bliska. 28. On e Onoj koj go isprati pejgamberot Svoj so Patokaz, i so vera vistinska za da ja izrazi nad site veri. Allah e Dovolen za Svedok! 29. Muhammed e Allahov pejgamber. A onie koi se so nego se strogi kon nevernicite, a milostivi ednisodrugi. Gi gledash i na ruku' i na sedjde, kako ja baraat dobrinata i zadovolstvoto Allahovo. Ima belezi na licata nivni od tragite na sedjdeto. Ete, takov beshe primerot nivni vo Tevrat i takov beshe primerot nivni vo Indjil: kako seme shto kje ja isfrli korata negova, kje se zajakne, a potoa kje se zatvrdi vrz stebloto, vchudoneviduvajkji go sejachot za da se razlutat so toa nevernicite. A Allah im veti na onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat proshka i nagrada golema!

Sura 49 El-Hudjurat (Sobi)
Objaveno vo Medina 18 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O vernici, ne brzajte pred Allah i pred pejgamberot Negov. Plashete se od Allah. Allah, navistina, e Slushach i Znalec! 2. O vernici, ne digajte gi glasovite vashi pred glasot na pejgamberot i ne razgovarajte na visok glas pred nego kako shto zboruvate na visok glas ednisodrugi - zashto kje se ponishtat delata vashi a toa da ne go usetite. 3. Onie koi, navistina, go smaluvaat glasot svoj kaj pejgamberot Allahov... onie se chii srca Allah gi ochisti za bogobojazlivost: za niv ima proshka i nagrada golema. 4. Onie koi, navistina, te povikuvaat zad odaite... mnozinstvoto od niv ne sfakjaat. 5. A da se strpat, navistina, se dodeka ne izlezesh pred niv, toa kje im bide podobro. Allah e Prostuvach i Somilosen! 6. O vernici, ako vi dojde nesovesen so vest nekakva, pa razjasnete ja rabotata, za da ne im nanesete zlo na lugjeto, neznaejkji, za da ne se popishmanite za ona shto go napravivte. 7. Znajte deka megju vas, navistina, e Allahoviot pejgamber. Koga bi ve poslushal vo mnogu raboti, kje padnevte vo propast. No, Allah ja pottikna ljubovta kon veruvanjeto vashe i vi go razubavi vo srcata vashi, a vi go napravi prezirno neveruvanjeto, rasipasnosta i zaboravot. Ete, takvi se upatenite! 8. Blagodat i dobrina Allahova! Allah e Znalec i Mudar!

369

SURA 49. EL-HUDJURAT

370

9. Ako dve druzhini na vernici se sudrat, pomirete gi ednisodrugi. Ako ednata od niv i napravi nasilstvo na drugata, pa borete se protiv onaa koja napravi nasilstvo se dodeka ne pristigne naredbata Allahova. Pa, ako pristane, pomirete gi ednisodrugi, pravedno, i drzhete ja ramnotezhata! Allah, navistina, gi ljubi onie koi sudat pravedno! 10. Vernicite, navistina, se brakja... pa, togash, pomirete gi brakjata vashi. Plashete se od Allah za da vi se smiluva! 11. O vernici, mazhite ednisodrugi neka ne se potcenuvaat, mozhebi ednite se podobri od drugite, a i zhenite neka ne se potcenuvaat ednisodrugi, mozhebi ednite se podobri od drugite. Ne grdete se samite sebesi i ne nadevajte nadimoci loshi edninadrugi. E, samo kolku e losha rasipanosta po veruvanjeto! A onie koi ne kje se pokajat - ta, zulumkjari se! 12. O vernici, izbegnuvajte gi somnevanjata mnogu; nekoi somnevanja, navistina, se grev. Ne ispituvajte se i ne ozboruvajte se ednisodrugi. Posakuva li nekoj od vas da go jade mesoto od brat mu, mrtov! E, samo kolku e odbojno toa! Plashete se od Allah! Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 13. O lugje, Nie ve sozdadovme, navistina, od eden mazh i od edna zhena, i Nie odredivme da bidete narodi i pleminja za da se zapoznavate. Najblagorodniot kaj Allah, sekako, e najbogobojazliviot. Allah, navistina, e Znalec i Izvesten! 14. Beduinite velat: ½Veruvame! Kazhi: ½Ne veruvate! No, kazhete: ½Nie sme poslushni, bidejkji imanot ne e vlezen vo srcata vashi. A ako ste poslushni i na Allah i na pejgamberot, On ne kje vi skrati nishto od delata vashi. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 15. Vernici se, navistina, onie koi veruvaat vo Allah i vo pejgamberot Negov i koi, potoa, ne se somnevaat, i koi se borat na Allahoviot pat, i so imotite svoi, i so zhivotite svoi. Onie, tokmu, se iskrenite! 16. Kazhi: ½Vie li kje go zapoznavate Allaha so verata vasha, a Allah go znae ona shto e na nebesata i na Zemjata. Allah znae se! 17. Pokazhuvaat naklonost kon tebe zatoa shto stanaa muslimani. Kazhi: ½Ne pokazhuvajte naklonost kon mene zaradi toa shto go primivte Islamot. Allah pokazhuva naklonost kon vas - zashto, ako ste iskreni, - ve upati kon imanot. 18. Allah, sekako, ja znae tajnata na nebesata i na Zemjata. Allah go gleda ona shto go rabotite!

Sura 50 Kaf
Objaveno vo Mekka 45 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kaf ! Se kolnam vo Kur'anot slaven. 2. No, ete se chudat zatoa shto im dojde eden opomenuvach megju niv... pa, nevernicite velat: ½Ova e chudna rabota! 3. Zarem koga kje umreme i koga kje staneme zemja? Ete, toa vrakjanje e nevozmozhno. 4. Nie znaeme, sekako, shto kje im odzeme zemjata. Kaj nas e Knigata shto se chuva! 5. No, ne! Onie lazhat za vistinata, bidejkji taa vekje im dojde: tokmu, smeteni se! 6. Zoshto ne gledaat kon neboto nad niv? Kako Nie go podignavme i kako go nakitivme i kako e bez nedostatok? 7. I Zemjata kako Nie ja rashirivme i kako po nea brda rasfrlavme, i od nea kako da niknat sekakvi plodovi ubavi, 8. kako ochiglednost i opomena za sekoj rob koj se obrakja. 9. I od neboto Nie spushtivme voda blagorodna, pa so nea davame da niknat i zelenchuci i zhito shto se zhnee, 10. i urmi visoki, vo listovite zbrani, 11. kako 'rsk za robovite, i so vodata, isto taka, Nie go ozhivuvame mrtviot predel. Ete, takvo kje bide prozhivuvanjeto! 12. I pred niv lazhea: i narodot na Nuh, i zhitelite na Res, i na Semud, 13. i na Ad, i faraonot i brakjata na Lut,

371

SURA 50. KAF

372

14. i zhitelite na Ajka i narodot na Tub. Site tie gi smetaa za lazhni pejgamberite... pa se ovistini vetuvanjeto! 15. Pa, se umorivme li so tvorenjeto prvo? No, toa se onie koi ne se nachisto so novoto sozdavanje! 16. Nie, sekako, go sozdadovme chovekot i znaeme shto mu shepoti dushata. Nie sme mu, megjutoa, poblisku od zhilata vo grklanot. 17. Koga kje se sretnat dvajca, eden od levata a eden od desnata strana, i koga kje sednat, 18. ne kje prozborat nieden zbor a da pri sebe nema bdeec, spremen! 19. Makite smrtni kje dojdat, navistina! Od toa, ete, ne mozhesh da pobegnesh! 20. I kje se duvne vo Surlata! Ete, toa e Denot veten! 21. I sekoja dusha kje dojde so nejzin nadzornik i svedok! 22. Ti beshe, sekako, nevnimatelen kon ova, pa Nie ja podignavme zavesata pred tebe i opulot tvoj denes e ostar. 23. Drugarot negov kje reche: ½Ovoj do mene e spremen. 24. Frli go vo Djehennemot sekoj nevernik, inaetchija! 25. Koj dobro zabranuvashe, prestapnik, somnitelen! 26. Koj, pokraj Allah, drug bog prifakjashe, - ta, frli go vo kaznata zhestoka! 27. Drugarot negov kje reche: ½Gospodare nash, ne e moe da go prisiluvam, no toj, sekako, beshe skrshnat vo zabluda dalechna. 28. Allah kje reche: ½Ne raspravajte se pri Mene. Jas ve opomenav, sekako, ushte od porano, 29. kaj Mene zborot ne se menuva i Jas ne sum nepraveden kon robovite. 30. Den vo koj kje mu recheme na Djehennemot: ½Se napolni li? - a toj kje reche: ½Ima li ushte? 31. I kje se priblizhi Djennetot za bogobojazlivite, sosem, blisku. 32. ½Ova e, tokmu, ona shto vi se vetuvashe: za sekoj pokajnik i zashtitnik, 33. koj se plashi od Milostiviot i vo tajnost, i koj kje dojde so srce oddadeno. 34. Vlezete vo nego so selam! Ete, ova e Denot na vechnosta! 35. Vo nego za niv kje ima se shto kje posakaat. A kaj Nas ima i povekje od toa!

SURA 50. KAF

373

36. I kolku pokolenija Nie pred niv unishtivme, koi bea posilni od niv, i koi talkaa po zemjite! Ima li kade da se skrijat? 37. Vo toa, navistina, ima opomena za onoj koj ima srce, ili koj slusha ili koj e prisuten! 38. Nie gi sozdadovme, sekako, i nebesata i Zemjata i ona shto e megju niv za shest dena bez da ne obzede zamor! 39. Pa, strpi se za ona shto go zboruvaat i slavi Go, zablagodaruvajkji se, Gospodarot tvoj i pred izgrejsonce i pred zajdisonce. 40. I vo nokjta velichaj Go, po pagjanjeto na sedjde! 41. I slushni, Denot vo koj vikachot kje vika od mesto blizhno; 42. Den vo koj kje go slushaat strashniot glas, vistinski! Ete, toa e Denot na prozhivuvanjeto! 43. Nie, navistina, ozhivuvame i Nie, navistina, usmrtuvame! Svratilishteto e - kon Nas! 44. Den vo koj zemjata kje ispuka i onie kje izlezat, brzajkji. Ete, toa zbiranje za Nas e lesno. 45. Nie najdobro go znaeme ona shto go zboruvaat. Ne e tvoe da gi prisiluvash. Pa, priseti go so Kur'anot onoj shto stravuva od vetuvanjeto Moe!

Sura 51 Ez-Zarijat (Duvachi)
Objaveno vo Mekka 60 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo duvachite koi duvaat, 2. i vo nosachite koi nosat teshko, 3. i vo plivachite koi plivaat lesno, 4. i vo spodeluvachite na naredbata deka 5. ona shto ti se vetuva e - vistina, 6. deka vetuvanjeto, sekako, kje se sluchi! 7. Se kolnam vo neboto, ispresecheno so pokazi, 8. deka vie, navistina, razlichno zboruvate, 9. i od nego se odvrakja onoj koj vekje se odvratil! 10. Neka propadnat lashkovcite, 11. koi se vglaveni vo neznaenje, i ushte ramnodushni! 12. Velat: ½Koga kje bide Denot suden? 13. Onoj Den koga vo ognot kje se przhat. 14. Vkusete go spletkarenjeto vashe. Pa, kon ova vie, tokmu, brzavte da dojdete. 15. Bogobojazlivite, navistina, kje bidat vo bavchite djennetski, megju izvorite, 16. i kje go zemaat ona shto kje im go reche Gospodarot nivni. Onie pred toa bea, navistina, dobrochiniteli, 17. samo malku vo nokjta spieja,

374

SURA 51. EZ-ZARIJAT

375

18. i vo mugrite, tokmu, proshka baraa, 19. a vo imotite svoi, pak, imashe del i za pitachite i za nepitachite. 20. A na zemjata ima znamenija za vernicite, 21. a i vo vas samite - ne gledate li? 22. I na neboto e 'rskot vash i ona shto vi se vetuva. 23. Pa, se kolnam vo Gospodarot na nebesata i na Zemjata deka toa, sigurno, e vistina slichna na ona shto vie, tokmu, go zboruvate! 24. Ti dojde li kazhuvanjeto za pochituvanite gosti na Ibrahim, 25. koga vlegoa kaj nego i rekoa: ½Selam! - a toj odgovori: ½Selam! O lugje, nepoznati! 26. Pa, skrishno pojde kaj semejstvoto svoe i, ete, dojde so tele zdebeleno; 27. i togash go priblizhi do niv, i reche: ½Nema li da jadete? 28. I pochuvstvuva od niv strav. Rekoa: ½Ne plashi se! I go zaraduvaa so dete ucheno, 29. pa, se pokazha zhena mu, plachejkji i udirajkji se po liceto svoe, i reche: ½Kako jas? Stara i nerotka!? 30. Rekoa: ½Ete, taka reche Gospodarot tvoj. On, navistina, e Mudar i Znalec! 31. A Ibrahim reche: ½A za shto e vasheto obrakjanje, o pratenici? 32. Rekoa: ½Nie sme, navistina, isprateni do narodot nasilnichki, 33. za da im ispratime kamenja od stvrdnata glina; 34. toa e odredeno kaj Gospodarot tvoj za rasipnicite. 35. Ete, od toa Nie vernicite gi izbavivme, 36. i ete, samo edna kukja od Poslushnite najdovme; 37. i vo nea Nie ostavivme znamenie za onie koi stravuvaat od kaznata bolna; 38. i za Musa, koga Nie go isprativme do faraonot so dokaz jasen, 39. i ete, faraonot gi svrti plekjite i reche: ½Magjesnik ili lud! 40. Pa, taka, nego i vojskata negova, Nie gi fativme i vo moreto gi potopivme; toj samiot se osudi na propast. 41. I za Ad, koga Nie im isprativme vetar shto sushi: 42. i kaj shto pomina nishto ne ostavi, a da ne bide kako kamenolom.

SURA 51. EZ-ZARIJAT

376

43. I za Semud, koga im beshe recheno: ½Uzhivajte do edno vreme opredeleno! 44. Pa, se oglushija od naredbata na Gospodarot svoj i, ete, Nie gi pogodivme so strashen glas, i ostanaa samo gledajkji. 45. Pa, ne mozhea ni da se ispravat, a nitu, pak, da im se pomogne. 46. A i na narodot na Nuh, porano. Toj beshe, navistina, narod rasipnichki! 47. I neboto Nie go podignavme so mokjta Nasha, sigurno! I shto ushte mozheme da napravime! 48. I zemjata Nie ja proshirivme. E, samo kolku e lichen Onoj shto ja proshiri! 49. I od sekoe neshto Nie sozdadovme par za da se sekjavate! 50. ½Pobrzajte kaj Allah. Jas sum vi od Nego, sekako, opomenuvach jasen. 51. I ne zdruzhuvajte Mu na Allah drug bog. Ja sum vi od Nego, navistina, opomenuvach jasen. 52. Ete, taka beshe: Ne im doagjashe nieden pejgamber i na onie pred niv a da ne rechea: ½Magjesnik ili lud! 53. Toa li edninadrugi vo nasledstvo go ostavaa? Ne, toa beshe narod nasilnichki. 54. Pa, begaj od niv i, ete, nema da bidesh osuden na propast. 55. I potsetuvaj, potsekjavanjeto, pak, im koristi na vernicite! 56. I djinovite i lugjeto Nie gi sozdadovme samo da Ne obozhavaat. 57. Ne baram od niv 'rsk nekakov i ne baram da Me nahranat. 58. Allah, navistina, e Hranitel, Mokjen i Tvrd! 59. Pa, onie koi zulum napravija kje gi snajde, navistina, kazna slichna na drugarite nivni... pa, neka ne ja zabrzuvaat od Mene! 60. Teshko na onie koi ne veruvaat vo Denot nivni shto im se vetuva.

Sura 52 Et-Tur (Tur)
Objaveno vo Mekka 49 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo Tur, 2. i vo Knigata vo redici poredena, 3. na kozha odvitkana; 4. se kolnam i vo Kukjata podignata, 5. i vo svodot vozdignat, 6. i vo moreto zatopleno, 7. deka kaznata na Gospodarot tvoj kje se sluchi: 8. nikoj ne kje ja otstrani, 9. i vo Denot vo koj neboto kje se zatrese, tresejkji se silno, 10. i koga brdata, pomestuvajkji se, kje se pomestat silno, 11. ete, na Denot toj, teshko na lashkovcite, 12. onie koi, igrajkji se, se zarija vo lagi: 13. Den vo koj kje se turnat vo ognot djehennemski, nasilno: 14. ova e ognot koj go smetavte za lazhen; 15. pa, ova li e volshebnishtvo ili, pak, vie ne gledate: 16. tresnete vo nego! Kje trpete li ili nema da trpete, seedno vi e. Kje bidete kazneti za ona shto go rabotevte! 17. Da, bogobojazlivite kje bidat vo bavchite djennetski i vo blagosostojba. 18. Radosni na ona shto im go dade Gospodarot, i kje gi sochuva Gospodarot nivni od kaznata ognena!

377

SURA 52. ET-TUR

378

19. Jadete i pijte i prijatno neka vi bide: za ona shto go rabotevte, 20. potpreni na divani namesteni, i kje gi ozhenime so hurii, so ochi krupni. 21. A onie koi veruvaa i chie veruvanje go sledeshe potomstvoto nivno... Nie kje gi zadrzhime so niv i potomstvoto nivno i nishto od delata nivni, spored toa, nema da skratime. I sekoj kje bide zemen predvid po ona shto go spechalil. 22. I Nie kje im dademe i ovoshje i meso, od ona shto go sakaat, 23. ednisodrugi kje se sluzhat so chashi. Vo Djennetot nema ni bezrabotica ni krivica. 24. Kje gi obikoluva posluga od edendodrug, kako da se biseri chuvani, 25. kje se sekjavaat edninadrugi i kje se prashuvaat. 26. Kje rechat: ½Da, nie megju semejstvoto nashe, ushte od porano, bevme bogobojazlivi. 27. Pa, Allah ni se nakloni i ne sochuva od kaznata na vetrot shto peche, 28. nie i porano Go povikuvavme. On, navistina, e Dobrochinitel i Somilosen! 29. Pa, potsetuvaj! Ti ne si so blagoslovot na Gospodarot tvoj ni magjesnik ni lud! 30. Ili da zboruvaat: ½Toj e poet. Ochekuvame da vidime shto kje mu bide presudeno. 31. Kazhi: ½Ochekuvajte zashto jas sum, navistina, so vas, megju onie shto ochekuvaat! 32. Ili: ½Ova im go zapovedaat snishtata nivni ili se, pak, narod tvrdoglav? 33. Ili zboruvaat: ½Toj li go izmami? No, ne veruvaat. 34. Pa, neka donesat govor slichen ako se iskreni, navistina! 35. Ili, pak, se sozdadeni od nishto ili tie se sozdateli? 36. Ili: Gi sozdadoa li nebesata i Zemjata? No, ne se cvrsto uvereni. 37. Ili: Kaj niv li se riznicite na Gospodarot tvoj ili tie se vladeteli? 38. Ili: Imaat li skalila od kade shto slushaat? Pa, onoj shto slushnal od niv neka donese dokaz jasen? 39. Ili: On da ima kjerki a vie da imate sinovi? 40. Ili: Barash li nagrada, a tie se optovareni so tezhinata svoja? 41. Ili: Kaj niv li e tajnata, pa tie ja pishuvaat?

SURA 52. ET-TUR

379

42. Ili: Posakuvaat li stapici? Pa, onie koi ne veruvaat pagjaat, tokmu, vo stapici. 43. Ili: Imaat li drug bog osven Allah? Slaven neka e Allah, nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 44. A ako vidat koga pagja nekakov del od neboto, zboruvaat: ½Oblaci naplasteni! 45. Togash, ostavi gi se dodeka ne go sretnat denot svoj vo koj kje bidat potreseni! 46. Denot vo koj ne kje im vredat stapicite nivni vo nishto, a nitu, pak, kje im se pomogne. 47. Za onie koi zulum napravija ima, navistina, kazna i pokraj toa no, ete, mnozinstvoto od niv ne znaat! 48. I strpi se! Do presudata na Gospodarot tvoj. Ta, pred ochite Nashi si. I slavi Go, zablagodaruvajkji se, Gospodarot tvoj i koga stanuvash, 49. i vo nokjta, i koga kje ischeznat dzvezdite, slavi Go!

Sura 53 En-Nedjm (Dzvezda)
Objaveno vo Mekka 62 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo dzvezdata koga kje zajde, 2. deka drugarot vash ne skrshna vo zabluda, a nitu, pak, zaluta, 3. i ne zboruva po zhelba svoja, 4. tuku toa e samo Objava shto se objavuva! 5. Go pouchuva Silniot i Mokjniot, 6. Koj e poln so sila, pa zavladea! 7. On e na najvisokiot vidik, 8. potoa prijde i se navedna, 9. i, ete, se priblizhi kolku dve streli ili poblisku, 10. i taka mu go objavi na robot Svoj ona shto, tokmu, mu go objavi; 11. i srceto ne go izneveri ona shto go vide. 12. E, pa, kje se raspravash li so nego za ona shto go zdogleda? 13. I go vide, sekako, povtorno 14. kaj Sidretul Munteha, 15. kaj Nego i prestojuvalishteto djennetsko, 16. koga Sidra ja pokri ona shto ja pokri. 17. Pogledot ne se ni svrte i ne se ni zbuni. 18. Da, vide od znamenijata golemi na Gospodarot svoj. 19. Shto mislite za Lat i Uzza?

380

SURA 53. EN-NEDJM

381

20. I za Menat, onoj tretiot, posledniot? 21. Za vas li mashko a za Nego, pak, zhensko? 22. Podelbata takva, togash, e neispravna. 23. Ete, toa se iminja so koi gi imenuvate vie i predcite vashi; za toa Allah ne vi objavi dokaz; go sledat samo somnezhot i ona shto go pozheluvaat dushite. A od Gospodarot nivni, navistina, im dojde Patokaz! 24. Ili: Kje go ima li chovekot ona shto kje go posaka? 25. I Ahiret i ovoj svet ... ta, Allahovi se! 26. I kolku ima meleki na nebesata chie posreduvanje ne kje im koristi vo nishto, osven, sekako, so odobrenieto Allahovo, za onoj za koj On kje posaka i so kogo On e zadovolen! 27. Da, onie koi ne veruvaat vo Ahiret melekite gi imenuvaat so iminja zhenski, 28. i za toa ne znaat nishto; go sledat samo somnezhot, a somnezhot vo nishto ne i koristi na vistinata. 29. Pa, oddalechi se od onoj koj gi svrti plekjite kon opomenata Nasha, i koj go posakuva samo zhivotot na ovoj svet! 30. Ete, toa e poslednata granica na znaenjeto nivno. Da, Gospodarot tvoj e onoj koj najdobro go znae onoj koj skrshnal vo zabluda, od patot Negov, i On najdobro go znae po Patokazot upateniot! 31. Se shto e na nebesata i na Zemjata e - Allahovo! On, navistina, kje gi kazni onie vo chie rabotenje zlo nanesuvaa i kje gi nagradi, so nagrada ubava, onie koi dobro pravea. 32. Onie koi gi izbegnuvaat grevovite golemi i delata sramni, osven malite... Gospodarot tvoj, navistina, ima proshka golema i On najdobro ve znae: duri koga ve sozdade od zemja, i koga bevte zachetok vo utrobite na majkite vashi. No, ne bidete uvereni deka se bezgreshni dushite vashi. Allah najdobro gi znae onie koi se chuvaat od grevovi. 33. Neli go vide onoj koj gi svrte plekjite, 34. podeli malku i prestana? 35. Toj li ja znae Tajnata, toj li gleda? 36. Ili, pak, ne beshe izvesten za Stranicite na Musa, 37. i za Ibrahim koj zadachite gi izvrshuvashe! 38. I ne kje ja ponesesh tezhinata na bremeto na drugiot:

SURA 53. EN-NEDJM

382

39. na chovekot mu pripagja samo ona shto nastojuva. 40. Da, nastojuvanjeto negovo kje go vidi, 41. potoa kje se nagradi so nagrada soodvetna! 42. Da, kon Gospodarot tvoj kje zavrshi! 43. Da, On gi nasmevnuva i On gi rasplakuva! 44. Da, On gi usmrtuva i On gi ozhivuva! 45. Da, On sozdade par: mashko i zhensko, 46. od seme koga kje se zakachi! 47. Da, povtorno kje gi sozdade! 48. Da, On e Onoj koj dava bogatstvo i koj zadovoluva! 49. Da, On e Gospodarot na Shi'ra! 50. Da, On go unishti Ad, odamneshen, 51. i Semud: od niv nishto ne ostana; 52. i narodot na Nuh, porano. Da, onie bea najgolemi zulumkjari i silnici! 53. I porushenata naselba ja isprevrte, 54. i ja pokri so ona shto ja pokri. 55. Vo koja blagosostojba od Gospodarot tvoj se somnevash? 56. Ovoj e opomenuvach megju opomenuvachite odamneshni! 57. Bliskoto se priblizhuva; 58. ova, osven Allah nikoj ne mozhe da go otkrie! 59. Za ovoj li govor se vchudoneviduvate, 60. se smeete a ne plachete, 61. so dignati glavi? 62. Pa, pagjajte na sedjde pred Allah i obozhavajte Go!

Sura 54 El-Kamer (Mesechina)
Objaveno vo Mekka 55 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Chasot se priblizhuva a Mesechinata se rascepuva. 2. A ako zdogledaat znamenie - ramnodushni se, i zboruvaat: ½Volshebnishtvo postojano! 3. I lazhat i strastite svoi gi sledat, i sekoja stvar e utvrdena. 4. Da, im dojdoa kazhuvanja da gi odvratat: 5. mudrost dofatna no, ete, opomenata ne vredi. 6. Pa, svrti gi plekjite kon niv na Denot koga On, povikuvajkji, kje povika kon neshto strashno. 7. Kje se pojavat so soboreni pogledi od grobovite kako da se skakulci rasfrleni, 8. brzajkji kon Onoj koj gi vika, a nevernicite kje rechat: ½Ova e tezhok Den. 9. A pred niv lazheshe i narodot na Nuh, go smetaa za lazhen robot Nash, i zboruvaa: ½Lud e! I go onevozmozhuvaa! 10. Pa go povika Gospodarot svoj: ½Jas sum, navistina, pobeden; togash, pomogni mi! 11. I togash Nie gi otvorivme vratite nebesni niz koi poteche poroen dozhd; 12. pa, taka, Nie dadovme da izbijat izvori i da se spoi vodata kako shto beshe so naredbata odredeno; 13. i go prefrlivme na shtici, so shajki zakovani: 14. plovi pred ochite Nashi; toa e kazna za onoj koj ne veruva.

383

SURA 54. EL-KAMER

384

15. Da, toa go ostavivme da bide znamenie: pa, ima li nekoj koj go prifakja? 16. Kakva beshe, togash, kaznata Moja i opomenata Moja? 17. Da, Nie go olesnivme Kur'anot za opomena, pa koj go prifakja?! 18. Ad lazheshe, pa kakva beshe kaznata Moja i opomenata Moja?! 19. I vrz niv Nie isprativme, vo eden den opredelen, vetar koj postojano mete: 20. lugjeto gi noseshe kako da se granki od urma skrsheni. 21. Pa, kakva beshe kaznata Moja i opomenata Moja?! 22. Da, Kur'anot Nie go olesnivme za opomena, pa koj go prifakja?! 23. I Semud lazheshe za opomenite, 24. pa, zboruvaa: ½Chovek li da bide megju nas shto kje go sledime? Nie sme, togash, vo bespakje i ludilo. 25. Nemu li megju nas mu se dostavi Opomena? No, ne! Toj e lashko i zlodeec! 26. Kje uznaat utre koj e lashko a koj e zlodeec! 27. Nie kje im ja ispratime kamilata kako iskushenie nivno, a ti, pochekaj i strpi se! 28. I izvesti gi deka vodata, navistina, e podelena megju niv; sekoj kje si pie po redosledot svoj. 29. Potoa tie kje go povikaat drugarot svoj; ovoj kje dojde i kje ja preseche! 30. Pa, kakva beshe kaznata Moja i opomenata Moja?! 31. Da, Nie im isprativme strashen glas i, ete, tie stanaa kako suvo lisje na onoj koj ima plevna. 32. Da, Kur'anot Nie go olesnivme za opomena, pa koj go prifakja!? 33. I narodot na Lut gi smetashe za lazhni opomenite. 34. Da, Nie im isprativme vior so pesok, no ne i na semejstvoto na Lut: gi spasivme pri mugrite 35. zaradi mudrosta Nasha. Ete, takva beshe nagradata za blagodarnite. 36. Da, Nie gi opomenavme so kaznata Nasha, no se somnevaa vo opomenata! 37. Da, tie gi baraa gostite negovi, pa zatoa, Nie reshivme da obnevidat: ½Pa, vkusete ja kaznata Moja i opomenata Moja! 38. Da, izutrina gi pogodi kaznata neprekidna.

SURA 54. EL-KAMER

385

39. ½I vkusete ja kaznata Moja i opomenata Moja! 40. Pa, go olesnivme Kur'anot za opomena, pa koj go prifakja!? 41. I na semejstvoto faraonovo mu dojdoa opomenite, sigurno! 42. Gi smetaa za lazhni site ajeti Nashi... pa, zatoa Nie gi kaznivme so kaznata na Silniot i Mokjniot. 43. Nevernicite vashi podobri li se od onie? Ili: Imate li dogovor nekakov vo Zebur? 44. Ili, pak, zboruvaat: ½Nie sme druzhina pobednichka! 45. Druzhinata, megjutoa, kje bide pobedena i tie kje se vratat nazad. 46. No Chasot im e zakazhan, a toj e i potezhok i postrashen! 47. Da, silnicite se vo bespakje i ogan. 48. Denot vo koj licata nivni kje bidat zalepeni so ognot: ½Vkusete go ognot Sekar! 49. Da, sekoja stvar Nie ja sozdadovme uramnotezheno. 50. Naredbata Nasha e samo edna. Kako trepet na okoto! 51. Da, Nie gi unishtivme oddeluvachite vashi! Pa, koj kje prifati? 52. I se shto napravija e vo Zebur, 53. i malo i golemo e vo redicite poredeno. 54. Da, bogobojazlivite kje bidat vo djennetski bavchi i kraj reki, 55. na mestoto blagorodno, kaj Vladarot Mokjen!

Sura 55 Er-Rahman (Milostiviot)
Objaveno vo Medina 78 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Milostiviot! 2. Koj go pouchi so Kur'anot! 3. On go sozdade chovekot! 4. On go pouchi da objasnuva! 5. I Sonceto i Mesechinata odat po presmetanoto! 6. I dzvezdite i steblata pagjaat na sedjde. 7. I On neboto go podigna i odredi ramnotezha. 8. Da ne ja preminuvate granicata na pravdata. 9. I merete ispravno i ne otkinuvajte! 10. I On zemjata ja rastegna za bitijata, 11. i na nea ima ovoshje i urmi obvitkani, 12. i zhito so lisje i cvekjinja mirisni, 13. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 14. On go sozdade chovekot od stvrdnata glina, 15. a djinovite gi sozdade od plamen ognen, 16. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 17. Gospodarot na dva istoka i na dva zapada, 18. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 19. Gi oddeli dve morinja koi samo se dopiraat:

386

SURA 55. ER-RAHMAN

387

20. megju niv ima Prepreka, i ne se meshaat, 21. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 22. Od niv izleguvaat biseri i merdjan, 23. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 24. Negovi se i brodovite koi se izdigaat vo moreto kako brda, 25. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 26. I se shto e na zemjata e - minlivo; 27. ostanuva samo Gospodarot tvoj, Vishniot i Pochituvaniot, 28. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 29. I se shto e na nebesata i na Zemjata - Nego go moli. I sekoj den On e spremen za se, 30. pa za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 31. Naskoro Nie kje ve ispraznime, o djinovi i lugje, 32. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 33. O druzhino na djinovi i lugje, ako mozhete da gi preminete kraishtata na nebesata i na Zemjata, preminete gi! Kje gi preminete samo so golema mokj, 34. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 35. Protiv vas kje se isprati eden ognen plamen, i ushte chad i ne kje mozhete da si pomognete, 36. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 37. Pa, koga neboto kje ispuka i koga kje stane crveno kako na ogan sprzhen zejtin, 38. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 39. Toa e Den vo koj lugjeto i djinovite nema da bidat prashani za grevovite svoi, 40. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 41. Silnicite kje se poznavaat po izgledot svoj, pa kje bidat zgrabeni i za chela i za noze, 42. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 43. Eve, ova e Djehennemot koj go smetaa za lazhen silnicite! 44. Megju nego i vodata shto vrie kje se dvizhat,

SURA 55. ER-RAHMAN

388

45. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 46. A za onoj shto se plashi od stoenjeto pred Gospodarot svoj kje ima dve bavchi djennetski, 47. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 48. I dvete so raskoshni stebla prepolni, 49. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 50. Vo tie dve bavchi kje ima i izvori dva koi kje techat, 51. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 52. Vo niv kje ima i ovoshje, od sekoe po dva vida, 53. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 54. Kje bidat nasloneti na divani chii prekrivachi kje bidat od kadife, a berbata vo niv kje bide bliska, 55. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 56. Vo niv kje ima i takvi so soboreni pogledi shto ne gi doprel pred niv ni chovek ni djin, 57. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 58. Kako da se biser i merdjan, 59. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 60. Nagradata za dobrochinstvoto e samo dobrochinstvoto, zar ne? 61. Pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 62. Osven tie dve bavchi kje ima za niv i dve drugi, 63. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 64. Temnozeleni kje bidat, 65. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 66. Vo niv kje ima i dva izvora shto prskaat, 67. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 68. Vo niv ima i ovoshje, i urmi i shipki, 69. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 70. Vo niv kje ima i ubavici, predobri i prelichni, 71. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 72. Hurii, vo shatori skrieni,

SURA 55. ER-RAHMAN

389

73. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 74. Ne gi doprel pred niv ni chovek ni djin, 75. pa, za koja blagosostojba na Gospodarot vash lazhete!? 76. Kje bidat potpreni na sedishta: zeleni, vchudoneviduvachki, ubavi, 77. pa, za koja blagosostojba za Gospodarot vash lazhete!? 78. Neka e vozvishen Gospodarot tvoj, Vishniot i Blagorodniot!

Sura 56 El-Vakia (Sluchka)
Objaveno vo Mekka 96 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Koga Sluchkata kje se sluchi,2. za taa sluchka ne mozhe da se slazhe,3. taa kje potceni i kje vozdigne! 4. Koga zemjata, tresejkji se, kje se zatrese, silno, 5. i koga brdata, krshejkji se vo delovi, kje se skrshat silno... 6. pa, kje stanat prashina raznesena, 7. i kje ve ima tri vidovi: 8. - lugje ispravni, - a koi se tie lugje ispravni? 9. - lugje neispravni, - a koi se tie lugje neispravni? 10. - onie koi prethodat, - a koi se tie koi prethodat? 11. Kje bidat do Gospodarot nivni bliski, 12. vo bavchite djennetski, prekrasni! 13. Mnogumina od narodite odamneshni, 14. a malkumina od narodite nedamneshni! 15. Na kreveti ednikondrugi postaveni, 16. i na divani potpreni, ednikondrugi svrteni! 17. Kje gi sluzhat vechno mladi momchinja, odejkji od edendodrug, 18. so chashi, i so ibrici i so pehari, so voda izvorska, 19. od nea ne kje se oddalechat i ne kje se otkazhat.

390

SURA 56. EL-V AKIA

391

20. Kje ima i ovoshje od koe sami kje si biraat, 21. i meso ptichje, od ona shto kje go posakuvaat, 22. i Hurii so ochi krupni, 23. slichni na biser skrien 24. kako nagrada za ona shto go rabotea! 25. Vo nego ne kje se slushaat ni bezrabotici ni obvinenija, 26. samo kje se veli: ½Selam! Selam! 27. I lugje ispravni, - a koi se tie lugje ispravni? 28. kje bidat megju gradini so plodovi izobilni, bez trnje, 29. i megju banani, so plodovi poredeni, 30. i megju ladovini rastegnati, 31. i kraj voda shto teche; 32. kje ima i ovoshje raznovidno: 33. nitu kje prestane nitu kje se zabrani, 34. i na posteli podignati! 35. Da, Nie hurii kje sozdademe odnovo! 36. Pa, Nie kje odredime da bidat devici, 37. vljubeni vo mazhite svoi, so ista vozrast, 38. za lugjeto ispravni: 39. kje ima mnogu megju narodite damneshni, 40. i mnogu megju narodite nedamneshni! 41. A lugjeto neispravni, - a koi se tie lugje neispravni? 42. tie kje bidat vo ogan plamenen i vo voda shto vrie, 43. i vo senkata na chadot zhezhok; 44. kje nema ni lad ni doblest. 45. Ovie bea pred toa, navistina, rasipnici, 46. vo golemite grevovi istrajni, 47. i zboruvaa: ½Koga kje umreme i koga koski kje staneme, togash li, navistina, ozhiveani da bideme? 48. I ushte li predcite nashi odamneshni? 49. Kazhi: ½Da, i odamneshnite i nedamneshnite,

SURA 56. EL-V AKIA

392

50. kje bidat zbrani na odredeno mesto i vo Denot poznat. 51. Potoa, o vie, vo zabluda skrshnati, vie shto lazhete, 52. kje jadete od drvoto Zekkum, 53. i od nego kje gi polnete stomacite, 54. pa, nad toa, voda shto vrie kje piete. 55. Togash kje piete kako shto pijat kamilite zhedni. 56. Ova e chestenjeto nivno na Denot suden! 57. Nie ve sozdadovme... togash, zoshto vie ne priznavate? 58. Vie ne go gledate semeto shto go frlate, 59. ili, pak, vie go sozdavate ili, pak, Nie sme sozdateli? 60. Nie megju vas odreduvame smrt i nikoj ne mozhe da Ne pretekne, 61. taka shto go menuvame izgledot vash i ve oblikuvame vo ona shto ne go znaete! 62. Poznato vi e, sekako, sozdavanjeto prvo, pa nema li da se setite? 63. Go vidovte li ona shto go poseavte? 64. Vie li davate da nikne ili, pak, Nie davame da nikne? 65. Da posakavme kje go zdrobevme, sigurno! I kje ostanevte vchudonevideni. 66. Kje rechevte: ½Da, oshteteni sme! 67. Ne, uskrateno ni e se! 68. Ja gledate li i vodata shto ja piete? 69. Vie li ja spushtate od oblakot ili, pak, Nie ja spushtame? 70. Da posakame mozheme da dademe da bide solena. Pa, nema li da se zablagodarite? 71. Go gledate li ognot shto go palite? 72. Vie li go sozdadovte drvoto za nego ili, pak, Nie go sozdadovme? 73. Nie davame da bide opomena i korist za patnicite niz pustinja. 74. Pa, slavi Go so imeto Gospodarot tvoj Golem! 75. No, ne! Se kolnam vo zaogjanjeto na dzvezdite, 76. deka toa, navistina, e zakletva golema, e, koga bi znaele! 77. Da, toa e Kur'an blagoroden,

SURA 56. EL-V AKIA

393

78. vo Knigata sochuvan! 79. Go dopiraat samo chistite; 80. toj e Objava od Gospodarot na svetovite! 81. Ovoj li Govor vie go potcenuvate? 82. Toa e 'rsk vash shto vi se dava a vie, pak, lazhete. 83. A zoshto vie, koga dushata kje zastane vo grloto, 84. togash gledate? 85. A Nie sme poblisku do nego od vas, no vie ne gledate! 86. Zoshto, togash, ako ne sakate da bidete kazneti, 87. ne ja vratite ako ste iskreni? 88. A ako nekoj bide od bliskite na Allah: 89. za nego kje ima i radost i cvekje mirisno i bavchi djennetski, blagosloveni! 90. A ako, pak, bide eden od srekjnite, 91. pa, neka bide pozdrav vrz tebe od srekjnite! 92. A ako, pak, bide eden od lashkovcite, vo zabluda skrshnatite, 93. togash kje bide dochekan so voda shto vrie, 94. i so przhenje vo djehennemot. 95. Da, ova e vistina doverliva! 96. I slavi Go, togash, so imeto Gospodarot tvoj golem!

Sura 57 El-Hadid (Zhelezo)
Objaveno vo Medina 29 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. I se shto e na nebesata i na Zemjata go slavi Allaha. On e Silen i Mudar! 2. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Negova! On ozhivuva i On usmrtuva! On e Kadar za se! 3. On e i Prv i Posleden! Vidliv i Nevidliv! On znae se! 4. On e Onoj koj gi sozdade i nebsata i Zemjata za shest dena a potoa se utvrdi na Arshot. On znae i shto vleguva vo zemjata i shto izleguva, shto se spushta od neboto i shto se vozdignuva kon nego. I On e so vas kade i da ste. Allah go gleda ona shto go rabotite! 5. Vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Negova! I kon Allah se vrakjaat neshtata! 6. On nokjta ja vovlekuva vo denot a denot go vovlekuva vo nokjta. On go znae ona shto e vo gradite! 7. Veruvajte i vo Allah i vo pejgamberot Negov i delete od ona shto vi go ostavija da raspolagate so nego. Pa, onie koi veruvaat megju vas i koi delat... gi cheka nagrada golema! 8. Shto vi e? Ne veruvate vo Allah, a pejgamberot ve povikuva da veruvate vo Gospodarot vash. Da, On go prifati dogovorot vash - samo ako ste vernici! 9. On e Onoj koj mu objavuva na robot Svoj ajeti jasni za da ve izvede od temninata vo svetlina. Allah, navistina, vi e Sochuvstvitelen i Somilosen! 10. Shto vi e? Zoshto ne delete na Allahoviot pat? Mirazot i na nebesata i na Zemjata e - Allahov! Megju vas ne se ednakvi onie koi delea pred

394

SURA 57. EL-HADID

395

pobedata i koi se borea. Onie koi se borea se na povisoki stepeni od onie koi delea po toa i koi se borea. A i na ednite i na drugite Allah im veti nagrada. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 11. Na onoj shto kje mu pozajmi na Allah ubav zaem... pa, Allah kje mu udvoi, i za nego ima nagrada blagorodna, 12. na Denot vo koj vernicite i vernichkite kje gi vidish kako svetlinata nivna pominuva pred niv, od desnata strana nivna: ½Eve vi radosnica: bavchi niz koi reki techat i vo niv za navek kje se ostane. Ete, toa e pobeda golema! 13. Na Denot vo koj dvolichnite, mazhi i zheni, kje im zboruvaat na vernicite: ½Pochekajte ne, da pozajmime od svetlinata vasha! Kje im se reche: ½Vratete se nazad, pa pobarajte svetlina! Megju niv kje bide postaven dzid vo koj kje se naogja vrata. Od vnatreshnata strana ima milost, a od nadvoreshnata strana kazna. 14. Kje gi povikaat: ½Ne bevme li so vas? Kje rechat: ½Da! No, vie samite se spletkavte, ochekuvavte, se dvoumevte, i po zhelbite vashi ve zavedoa se dodeka ne dojde naredbata Allahova. Zavodnikot ve zavede od Allah! 15. Pa, denes od vas ne kje se zeme otkupnina, a i od onie koi ne veruvaa. Ognot e prestojuvalishteto vashe i zasolnishteto vashe. E, samo kolku e losho toa svratilishte! 16. Ne dojde li migot za onie koi veruvaat srcata da im smeknat, da se uplashat koga kje se spomene Allah, i vistinata shto im se objavuva, i da ne bidat kako onie porano so dadenata im Kniga... pa, vremeto im se oddalechi a srcata im stanaa tvrdi. Mnozinstvoto od niv se rasipani! 17. Znajte deka Allah, navistina, ja ozhivuva zemjata po mrtviloto nejzino! Vekje vi gi objasnivme ajetite za da se vrazumite! 18. Onie koi, navistina, davaat sadaka, mazhi i zheni, mu davaat na Allah dobar zaem. On nim kje im udvoi i za niv ima nagrada blagorodna! 19. A onie koi veruvaat vo Allah i vo pejgamberot Negov - toa se, tokmu, iskrenite; shehidite kaj Gospodarot nivni kje imaat nagrada svoja i svetlina svoja. A onie koi ne veruvaat i koi gi smetaat za lazhni ajetite Nashi... toa se zhitelite djehennemski! 20. Znajte deka zhivotot na ovoj svet, navistina, e igra i zabava, i ukras i gordelivost megju vas, i natprevaruvanje i vo imotot i vo decata, kako dozhd shto kje gi vchudonevidi zemjodelcite so rastenijata shto kje niknat od nego koi, potoa, kje se osushat pa kje gi vidish pozholteni, a potoa kje gi vidish kako se ronat. A na Ahiret ima kazna zheshka, i

SURA 57. EL-HADID

396

proshka i zadovolstvo Allahovo. Zhivotot na ovoj svet e samo uzhivanje koe zaveduva. 21. Prethodete edninadrugi vo baranje proshka od Gospodarot vash, i vo baranje na Djennetot koj se prostira kolku shto se prostiraat nebesata i Zemjata. Podgotven e za onie koi veruvaat vo Allah i vo pejgamberot Negov. Ete, toa e dobrinata Allahova koja ja dava komu saka. Posednik na dobrinata golema! 22. I sekoja nevolja shto kje se sluchi na zemjata i megju vas e vnesena vo Knigata, od porano, od Nas sozdadena, shto, za Allah, navistina, e lesno, 23. za da ne se zhalostite za ona shto ne mozhete da go izbegnete i da ne se raduvate mnogu za ona shto On vi go dava. A Allah ne go ljubi onoj koj se fali i koj se gordee, 24. i onie koi shkrzhavat, i koi im nareduvaat na lugjeto skrishno, i koi gi vrtat plekjite... pa, Allah, navistina, e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 25. Nie gi isprativme pejgamberite Nashi, navistina, so jasnotii i preku niv objavivme Kniga i Mizan za lugjeto da se odnesuvaat pravedno. A i zhelezoto go sozdadovme vo koe ima golema sila i korist za lugjeto. I za da se znae kaj Allah koj Go pomaga Nego i pejgamberite Negovi vo tajnost. Allah, navistina, e Jak i Silen! 26. Da, i Ibrahim i Nuh Nie gi isprativme, a megju potomstvoto nivno odredivme i pratenishtvo i Kniga: nekoi od niv bea upateni, a mnozinstvoto megju niv se rasipani! 27. Potoa Nie po tragite nivni isprakjavme pejgamberi Nashi; go isprativme i Isa, sinot na Merjem, i mu dadovme Indjil, a vo srcata na onie koi go sledea, vnesovme i doblest i milost a monashtvoto samite go sozdadoa. I se shto Nie im propishavme e samo zhelba za zadovolstvoto Allahovo. No, tie za nego ne vodat grizha vistinska. A na onie koi veruvaa kje im ja dademe nagradata nivna, a mnozinstvoto bea rasipani! 28. O vernici, plashete se od Allah i veruvajte vo pejgamberot Negov: On kje vi dade od milosta Svoja dve nagradi, i kje vi odredi svetlina po koja kje odite, i kje vi prosti. Allah e Prostuvach i Somilosen! 29. A Sledbenicite na Knigata neka znaat deka nishto ne mozhat da postignat od dobrinata Allahova, i deka dobrinata e vo racete Allahovi, i On ja dava komu saka. A Allah e Posednik na dobrinata golema!

Sura 58 El-Mudjadele (Rasprava)
Objaveno vo Medina 22 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Allah, sekako, go slushna zborot na taa koja raspravashe so tebe za mazhot nejzin i koja se zhaleshe na Allah. Allah ja slushna raspravata vasha. Allah, navistina, e Slushach i Gledach! 2. Onie megju vas koi kje pravat zihar na zhenite svoi, tie ne im se majkite nivni, a majkite nivni se samo onie koi gi rodija... zboruvaat, sekako, teshki zborovi. A Allah, navistina, e Pomiluvach i Prostuvach! 3. A onie koi pravat zihar kon zhenite svoi, a potoa kje se vratat kon ona shto go rekoa, treba da oslobodat rob pred da se sostanat so niv. Ete, toa vie se sovetuva. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 4. A onoj koj ne kje mozhe, pa neka posti dva meseca edenzadrug pred da se sostanat. A ako toa nekoj ne mozhe, neka nahrani sheeset siromasi. Ete, toa za da veruvate vo Allah i vo Pejgamberot Negov. Ete, toa se granicite Allahovi. A za nevernicite, pak, ima kazna bolna! 5. Onie koi mu se sprotistavuvaat na Allah i na Pejgamberot Negov kje bidat osramoteni kako shto se osramoteni onie pred niv. Nie objavivme, sekako, ajeti jasni. A za nevernicite ima, pak, sramna kazna! 6. Na Denot vo koj Allah kje gi zbere site pa kje gi izvesti za ona shto go rabotea. Allah toa go prebroi i tie toa go zaboravija. Allah, sekako, e Svedok za se! 7. Ne vide li deka Allah, navistina, go znae se ona shto e na nebesata i na Zemjata? Nema doverliv sostanok megju trojca a On da ne e chetvrtiot; nema ni megju petmina a On da ne e shestiot; nitu pomalku nitu povekje od toa, a On da ne e so niv i kade bilo da se! Potoa kje gi izvesti za ona shto rabotea na Denot suden. Allah, navistina, znae se!

397

SURA 58. EL-MUDJADELE

398

8. Ne gi vide li onie na koi im se zabranuvashe da se sostanuvaat tajno, potoa se vratija kon ona shto im beshe zabraneto; se sostanuvaat tajno zaradi grev i neprijatelstvo i neposlushnost kon pejgamberot. I koga ti doagjaat ti uaptuvaat pozdrav onaka kako shto Allah ne te pozdravi, a vo sebesi si zboruvaat: ½Pa, Allah ne ne kaznuva za ona shto zboruvame! Djehennemot, vo koj kje bidat frleni, e dosta za niv! E, samo kolku losho svrlatilishte e toa! 9. O vernici, koga kje se sostanuvate ne sostanuvajte se tajno za grev, i neprijatelstvo i neposlushnost na pejgamberot, tuku sostanuvajte se za dobrochinstvo i bogobojazlivost. Plashete se od Allah kaj Kogo, tokmu, kje se zberete! 10. Sostanuvanjeto tajno, navistina, e edna od shejtanskite raboti: samo da se voznemirat onie koi veruvaat. Toa vo nishto ne kje im nashteti, osven so odobrenieto Allahovo. Pa, vrz Allah neka se potpiraat vernicite! 11. O vernici, koga kje vi se reche: ½Napravete mesta, tamu kade shto se drzhat sostanoci, na drugite... pa, i vam Allah kje vi pushti mesto! A ako vi se reche: ½Stanete pa, stanete! Allah kje gi vozdigne megju vas onie koi veruvaat i na onie na koi im e dadeno znaenje, koi se na povisoki stepeni. Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 12. O vernici, koga kje se sostanete so pejgamberot, podelete sadaka pred da se sostanete so nego. Ete, toa, sekako, e podobro i pochisto za vas! A ako, pak, nemate... pa, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 13. Se plashite li, pred sostanuvanjeto so nego, da dadete sadaka? Pa, ako toa ne go napravite, a Allah vi prosti, togash, namaz izvrshuvajte i zekat davajte i bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite! 14. Ne gi vide li onie koi se sprijatelija so narodot, a na koj Allah se naluti? Onie ne se vashi a ne se i nivni. A se kolnat za lagata, znajekji! 15. Allah im podgotvi zheshka kazna. E, samo kolku e losho ona shto go rabotea! 16. Gi zemaat zakletvite svoi kako shtit, pa taka, odvrakjaat od Allahoviot pat. I za niv ima kazna sramna. 17. Ne kje im koristat ni imotite nivni, ni decata nivni, kaj Allah, vo nishto. Onie se zhiteli na ognot, i vo nego za navek kje ostanat! 18. Na Denot koga Allah site kje gi ozhivi: kje se kolnat vo Nego kako vam shto vi se kolnat, smetajkji deka toa kje im koristi vo neshto. Ne, lashkovci se, navistina!

SURA 58. EL-MUDJADELE

399

19. Shejtanot iznajde nachin kako da gi sovlada, pa taka, gi natera da go zaboravat spomenuvanjeto na Allah. Tie se stranka na Shejtanot. Da, strankata na Shejtanot e onaa koja gubi. 20. Onie koi, navistina, Mu se sprotistavuvaat na Allah i na pejgamberot Negov... tie kje bidat, tokmu, najponizhenite! 21. Allah propisha: ½Jas i pejgamberite Moi kje pobedime, sigurno! Allah, navistina, e Jak i Silen! 22. Ne kje najdesh lugje koi veruvaat vo Allah i vo Denot suden da se druzhat so onie koi se protiv Allah i pejgamberot Negov: bilo da se toa predcite nivni, sinovite nivni ili brakjata nivni ili rodninite nivni. Vo srcata nivni go vpisha veruvanjeto i gi osposobi so Duhot od strana Negova, i On kje gi vovede vo bavchite djennetski niz koi reki techat, i vo niv za navek kje ostanat! I Allah kje bide zadovolen od niv a i onie kje bidat zadovolni od Nego. Ete, toa e strankata na Allah. Da, strankata na Allah, navistina, e onaa koja pobeduva!

Sura 59 El-Hashr (Proteruvanje)
Objaveno vo Medina 24 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Allaha go slavi i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata. On e Silen i Mudar! 2. On e onoj koj gi izvede onie koi ne veruvaat megju Sledbenicite na Knigata od domovite nivni pri prvoto proteruvanje. Vie i ne pomisluvate deka kje si otidat. A tie, vsushnost, pomisluvaa deka tvrdinite nivni kje gi zashtitat od Allah. Pa, taka, Allah im dade kazna otade od kade shto ne se nadevaa. I On vo srcata nivni vnese strav: gi rushea domovite svoi i so racete svoi i so racete na vernicite. Togash, zemete uka, o ostrovidni! 3. A Allah da ne im propisheshe progonstvo, kje gi kazneshe na ovoj svet, sigurno! A na Ahiret za niv ima kazna ognena! 4. Ete, toa e zaradi toa shto se odvoija i od Allah i od pejgamberot Negov. I sekoj onoj koj pravi razgovor vo odnos na Allah... pa, Allah, navistina, e Strog Kaznuvach! 5. Urmite shto gi posekovte ili shto di ostavivte da stojat vrz korenite nivni... toa go napravivte so odobrenieto Allahovo za da gi uplashite rasipanite! 6. Se ona shto Allah napravi za da stigne plenot do pejgamberot Negov... vie ne gi vpregnavte za toa ni konjite, ni kamilite... tuku Allah im donesuva vlast na pejgamberite nad kogo saka, a Allah, sekako, e Kadar za se! 7. Se ona shto Allah napravi da stigne plenot do pejgamberot Negov od zhitelite na gradot pa... toa mu pripagja na Allah, i na pejgamberot, i

400

SURA 59. EL-HASHR

401

na blizhnite, i na jetimite, i na siromashnite, i na patnicite... da ne bi pominuvalo od race v race na bogatite megju vas. A ona shto kje vi go dade pejgamberot - prifatete go, a ona shto kje vi go zabrani - zabranete go! Plashete se od Allah! Allah, navistina, e Zhestok Kaznuvach! 8. Im pripagja na siromashnite muhadjiri koi se isterani od domovite svoi i od imotite svoi, tezhneejkji kon zadovolstvo i dobrinata Allahova; i koi go pomagaat Allaha i pejgamberot Negov. Onie, tokmu, se iskrenite! 9. I onie koi ja spremaa Medina za zhivot i za iman ushte pred niv: koi gi sakaa onie shto se iselija kaj niv, i koi ne naogjaat vo gradite nivni nikakva potreba od ona shto im e dadeno, zashto gi sakaat povekje od samite sebesi, iako kaj niv ima nedostig! A onie koi kje se sochuvaat od lakomost, pa onie, tokmu, se spasenite! 10. Onie koi dojdoa po niv, zboruvaat: ½Gospodare nash, prosti ni, nam i na brakjata nashi, i na onie koi ni prethodea vo imanot, a srcata nashi, pak, sochuvaj gi od zloba, kon onie koi veruvaat. Gospodare nash, Ti si, navistina, Sochuvstvitelen i Somilosen! 11. Ne gi gledash li onie koi dvolichno se odnesuvaat kako im zboruvaat na brakjata svoi shto ne veruvaat megju Sledbenicite na Knigata: ½Ako bidete isterani i nie so vas, sigurno, kje izlezeme i nikojpat nikomu protiv vas nema da bideme poslushni, a ako, pak, bidete napadnati, kje vi pomogneme, sigurno! A Allah svedochi deka se tie lashkovci, navistina! 12. A ako, pak, bidat isterani, ne izleguvaat so niv, a ako bidat napadnati, ne im pomagaat; a ako, pak, im pomagnat, kje pobegnat, sigurno! I potoa kje ostanat bespomoshni! 13. Povekje stravuvaat od vas, vo gradite svoi, otkolku od Allah. Ete, toa se lugje koi, navistiva, ne razbiraat! 14. Tie zaedno se borat protiv vas samo vo gradovite utvrdeni ili zad dzidovite. Jachinata svoja ja pokazhuvaat samo ednikondrugi. Pomisluvash deka se slozhni, a srcata pak im se razedineti. Ete, zaradi toa shto se lugje koi ne sfakjaat, navistina! 15. Slichni se na onie pred niv, ne mnogu daleku, koi neposredno gi vkusija posledicite na postapkata svoja: za niv, megjutoa, ima kazna bolna! 16. Slichni se na Shejtanot koga kje mu reche na chovekot: ½Ne veruvaj! I bidejkji ne kje veruva, kje reche: ½Jas sum, navistina, daleku od tebe. Da, jas se plasham od Gospodarot na svetovite! 17. I dvajcata kje bidat kazneti; vo ognot kje ostanat za navek, navistina! Ete, toa e kaznata za zulumkjarite!

SURA 59. EL-HASHR

402

18. O vernici, plashete se od Allah, i sekoj chovek neka go pogleda ona shto go napravil za utre! Plashete se od Allah. Allah, navistina, e Izvesten za ona shto go rabotite! 19. I nemojte da bidete kako onie koi zaboravija na Allah... ta, samite na sebesi zaboravija. Onakvite, tokmu, se rasipanite! 20. Ne se ednakvi zhitelite na ognot i zhitelite na Djennetot. Zhitelite na Djennetot, tokmu, se pobednicite! 21. Koga ovoj Kur'an bi go objavile na nekoe brdo.. kje go vidish brdoto kako se zdrobi, plashejkji se od Allah. Ete, toa se primerite koi Nie gi iznesuvame za lugjeto da razmisluvaat! 22. On e Allah! Nema drug bog osven Nego; Znalec na vidlivoto i nevidlivoto. On e Milostiv i Somilosen! 23. On e Allah! Nema drug bog osven Nego! Vladar, Svet, Spasitel, Miroljubiv, Zashtitnik, Silen, Mokjen, Gord! Slaven neka e Allah, vosoko nad ona shto Mu go zdruzhuvaat! 24. On e Allah! Sozdatel, Tvoritel, Oblikuvach! Najubavite iminja se - Negovi! Nego go slavii i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata! On e Silen i Mudar!

Sura 60 El-Mumtehina (Proverena)
Objaveno vo Medina 13 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O vernici, ne zemajte gi neprijatelite Moi i neprijatelite vashi za prijateli! A ne pokazhuvajte im i naklnost! Tie, sekako, ne veruvaat vo ona shto vi dojde od vistinata. Go isteruvaat i pejgamberot i vas zaradi toa shto veruvate vo Allah, Gospodarot vash. Ako, pak, vie izlezete, borejkji se na Mojot pat, barajkji go zadovolstvoto Moe, pokazhuvajkji im naklnost - tajno! Jas najdobro go znam ona shto go krievte i ona shto go obelodenuvavte. A onoj megju vas shto kje go napravi toa... da, skrshnal po loshiot pat! 2. A, ako naidete na niv, stanuvaat neprijateli vashi i vi davaat so racete svoi i so jazicite svoi zlo i odvaj chekaat da stanete nevernici! 3. Ne kje vi koristat nitu rodninite vashi, nitu decata vashi na Denot suden. Allah kje ve odvoi ednioddrugi. Allah go gleda ona shto go rabotite! 4. Vo Ibrahim i onie shto bea so nego imavte, navistina, dobar primer. Koga mu rekoa na narodot svoi: ½Nie sme daleku od vas, navistina, i od ona shto, osven Allah, go obozhavate. Nie ne vi veruvame. Megju vas i megju nas, megjutoa, ima neprijatelstvo, i omraza, zasekogash! Se dodeka ne veruvate vo Allah, Edinstveniot - osven zborovite na Ibrahim do babo mu: ½Kje baram da ti se prosti, sigurno! No, ne mozham da te zashtitam od Allah vo nishto. Gospodare nash, vrz Tebe se potpirame i Tebe ti se obrakjame i kon Tebe e svratilishteto! 5. Gospodare nash, ne odjreduvaj ni spletka kon onie koi ne veruvaat i prosti ni, Gospodare nash! Ti si, navistina, Silen i Mudar!

403

SURA 60. EL-MUMTEHINA

404

6. Vo niv imate, sekako, dobar primer: za onoj koj se nadeva vo Allah i vo Denot suden, a ono koj kje gi svrti plekjite... ta, Allah, navistina, e Bogat i za bragodarnost Dostoen! 7. Allah, mozhebi, megju vas i onie koi gi smetate neprijateli kje odredi naklonost: Allah e Kadar! Allah e Prostuvach i Somilosen! 8. Allah ne vi zabranuva, vo odnos na onie koi ne se borat protiv vas i verata, i koi ne ve isteruvaat od domovite vashi, da im pravite dobro i da bidete kon niv vo ramnotezhen odnos. Allah, navistina, gi saka onie koi imaat ramnotezhen odnos! 9. Allah, navistina, vi zabranuva, vo odnos na onie koi se borat protiv vas i protiv verata, i koi ve isteruvaat od domovite vashi, i koi pomagaat vo isteruvanjeto vashe... da se druzhite so niv. A onoj koj kje se druzhi so takvite... pa, tie se zulumkjari! 10. O vernici, koga kje vi dojdat vernichki muhadjirski... pa, proverete gi, sigurno! Allah najdobro go znae veruvanjeto nivno! A ako, pak, se uverite deka se vernichki... ta, ne vrakjajte gi na nevernicite! Tie ne se halal za niv, a i onie ne se halal za ovie. I dajte im go ona shto go potroshija. I nemate grev so niv da se venchate koga kje im dadete venchanite podarci. I mnoguboshkite ne zadrzhuvajte gi, i barajte go ona shto go potroshija, a i tie neka go baraat ona shto go potroshija. Ete, toa vi e odlukata na Allah. On reshava megju vas! Allah e Znalec i Mudar! 11. A ako nekoja od zhenite vashi se svrti kon nevernicite, pa ako se sluchi vie da stapite vo borba so niv, togash, dajte im slichno na ona shto im e dadeno na zhenite od onie koi se svrtija. Plashete se od Allah vo kogo vie, tokmu, veruvate. 12. O pejgamberu, koga kje ti dojdat vernichkite da ti polozhat zakletva: deka nishto na Allah nema da Mu zdruzhuvaat, deka nema da kradat, deka nema da pravat blud, deka nema da gi ubivaat decata svoi, deka nema da izmisluvaat kleveti, deka tugjite deca se nivni, deka nema da bidat neposlushni vo dobroto... togash, prifati ja zakletvata i baraj proshka za niv od Allah. Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 13. O vernici, ne prijateluvajte so narodot vrz kogo Allah se razluti. Tie, navistina, izgubija nadezh vo Ahiret kako shto nevernicite izgubija nadezh vo zhitelite na mezarite!

Sura 61 Es-Saff (Redovi)
Objaveno vo Medina 14 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. I ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata - Allaha go slavi! On e Silen i Mudar! 2. O vernici, zoshto go zboruvate ona shto ne go rabotite? 3. E, samo kolku e gnasno kaj Allah koga go zboruvate ona shto ne go rabotite! 4. Allah, navistina, gi ljubi onie koi se borat na Negoviot pat vo redovi kako da se, tokmu, bedemi zacvrsteni! 5. I koga Musa mu reche na narodot svoi: ½O narode moj, zoshto me kaznuvate koga vekje znaete deka sum vi, navistina, Allahov pejgamber? I bidejkji skrshnaa nastrana Allah dade da skrshnat i srcata nivni. Allah ne go upatuva narodot rasipnichki! 6. I koga Isa, sinot na Merjem, reche: ½O sinovi Izrailovi, jas sum vi, navistina, Allahov pejgamber, da go potvrdam od Tevrat ona shto e megju moive race, i da donesam radosnica za pejgamberot shto kje dojde po mene, chie ime kje mu bide Ahmed. I bidejkji im dojde so jasnotii, rekoa: ½Ove e volshebnishtvo jasno! 7. A koj e pogolem zulumkjar od onoj koj frla laga vrz Allah a koj e povikan kon Islamot? Allah ne go upatuva narodot zulumkjarski! 8. Onie posakuvaat da ja ugasnat svetlinata Allahova so ustite svoi. A Allah ja nadopolnuva svetlinata Svoja, i pokraj toa shto go preziraat nevernicite! 9. On go isprakja gejgamberot Svoj, so Patokaz i so vera vistinska, za da ja izrazi nad site drugi veri, i pokraj toa shto go preziraat mnoguboshcite!

405

SURA 61. ES-SAFF

406

10. O vernici, da vi ukazham li na trgovijata koja kje ve spasi od kaznata bolna? 11. Veruvajte i vo Allah i vo pejgamberot Negov i borete se na Allahoviot pat i so imotite vashi i so zhivotite vashi! Ete, toa e podobro za vas... samo ako znaete! 12. On kje ve prosti za grevovite vashi i On kje ve vovede vo bavchite djennetski niz koi reki techat, i vo zhivealishta ubavi megju bavchite na Adn. Ete, toa e pobeda golema! 13. I Drugi raboti shto gi sakate: Pomoshta e od Allah a i pobedata bliska. I zaraduvaj gi vernicite! 14. O vernici, bidete poddrzhnici Allahovi kako, koga im reche sinot na Merjem na Drugarite: ½Koj kje bide zaradi Allah poddrzhnik Moj? Rekoa: ½Nie sme poddrzhnici na Allah. I, ete, taka poveruva edna druzhina megju sinovite Izrailovi, a edna druzhina, pak, ne poveruva. I: onie koi veruvaa Nie gi potpomognavme protiv neprijatelite nivni i, ete, stanaa pobednici!

Sura 62 El-Djumu’a (Djuma)
Objaveno vo Medina 11 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. I ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata - Allaha go slavi, Vladarot, Svetiot, Silniot i Mudriot! 2. Megju neznaboshcite On isprati pejgamber od niv: da im gi kazhuva ajetite Negovi, i da gi ochisti, i da gi pouchi i vo Knigata i vo Mudrosta, iako porano bea skrshnati vo zabluda ochigledna! 3. I na drugi megju niv koi ushte ne im se prikluchija... On e Silen i Mudar! 4. Ete, toa e dobrinata Allahova shto ja dava komu On saka. Allah e Posednik na dobrotijata neizmerna! 5. Primerot na onie koi go ponesoa Tevrat, a potoa go napushtija, e kako primerot na magare koe nosi knigi. E, samo kolku e losh za lugjeto narodot koj gi smetashe za lazhni ajtetite Allahovi! Allah ne go upatuva narodot zulumkjarski! 6. Kazhi: ½O Evrei, ako zamisluvate deka ste prijateli na Allah za razlika od drugite lugje, togash, posakajte ja smrtta ako ste iskreni! 7. Nikogash ne kja ja posakuvaat tokmu zaradi ona shto go napravija racete nivni. Allah najdobro gi znae zulumkjarite! 8. Kazhi: ½Smrta od koja begate... pa, kje ve stigne, navistina! Potoa kje bidete vrateni kon Znalecot na tajnoto i javnoto, pa taka, kje ve izvesti za ona shto rabotevte! 9. O vernici, koga kje se povika na namaz vo petok... pa, pobrzajte kon spomenuvanjeto na Allah, i ostavete ja kupoprodazhbata. Ete, toa e podobro za vas samo da znaete!

407

SURA 62. EL-DJUMU’A

408

10. A koga namazot kje se izvrshi... pa, rasturete se po zemjata i barajte od dobrinata Allahova, i spomenuvajte go Allaha, mnogu, za da bidete spaseni! 11. A koga kje vidat neshto od trgovijata ili od veselba nekakva, se rasfrlaat i te ostavaat, stojekji. Kazhi: ½Nema dobro kaj Allah ni od veselbata ni od trgovijata. Allah megju snabduvachite e najdobriot Snabduvach!

Sura 63 El-Munafikuun (Dvolichnici)
Objaveno vo Medina 11 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Koga ti dojdoa dvolichnite ti zboruvaa: ½Svedochime deka si, navistina, Allahov pejgamber. A Allah znae deka si ti Negov pejgamber! A Allah, pak, svedochi deka dvolichnite se lashkovci! 2. Zakletvite nivni gi zemaat za shtit, pa oddalechuvaat od Allahoviot pat. Navistina, kolku e losho ona shto go rabotat! 3. Ete, toa e zaradi toa shto veruvaa a potoa ne veruvaa: pa, se zapechatija srcata nivni i ne sfakjaa. 4. A koga kje gi vidish telata nivni te vchudoneviduvaat, a koga, pak, kje prozborat neshto, go slushash govorot nivni: kako da se drva potpreni, mislejkji deka sekoj glas e protiv niv. Ete, toa se, tokmu, neprijateli: vnimavaj na niv! Allah neka gi otepa! Pa, kade kinisuvaat? 5. A koga kje im se reche: ½Dojdete! Allahoviot pejgamber kje bara proshka za vas! - gi tresat glavite svoi i gi gledash kako se oddalechuvaat. Tokmu se gordelivite! 6. Seedno e: da barash ili da ne barash proshka za niv - Allah ne kje im prosti. Allah, navsitina, ne go upatuva narodot rasipnichki! 7. Tie, tokmu, zboruvaat: ½Ne delete im na onie koi se kraj pejgamberot Allahov za da se oddalechat! Riznicite i na nebesata i na Zemjata se Allahovi, no, ete, dvolichnite ne sfakjaat. 8. Tie, tokmu, zboruvaat: ½Ako bideme vrateni vo Medina posilniot kje go natera poslabiot, sigurno! Mokjta mu pripagja na Allah, i na pejgamberot Negov, i na vernicite, no, ete, dvolichnite ne znaat!

409

SURA 63. EL-MUNAFIKUUN

410

9. O vernici, neka ne ve odvratat od spomenuvanjeto na Allah ni imotite vashi ni decata vashi. A koj toa kje go napravi... pa, onakvite se porazeni! 10. I delete od `rskot shto Nie vi go dadovme pred da mu dojde nekomu smrt, pa da reche: ½Gospodare moj, e, koga bi me zadrzhal barem malku, pa da davam sadaka i da bidam megju dobrite!? 11. Koga nekomu kje mu dojde krajot Allah sigurno ne kje go prodolzhi zhivotot negov. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite!

Sura 64 Et-Tegabun (Megjusebna izmama)
Objaveno vo Medina 18 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. I ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata - Allaha go slavi! Vlasta e - Negova! I blagodarnosta - Nemu Mu pripagja. On e Kadar za se! 2. On e Onoj koj ve sozdade: Megju vas ima vernici a ima i nevernici. Allah go gleda ona shto go rabotite! 3. I nebesata i Zemjata gi sozdade so vistina i ve oblikuva, davajkji vi najlichen oblik. Svratilishteto e - kon Nego! 4. On go znae i ona shto e na nebesata i ona shto e na Zemjata, On go znae i ona shto go kriete i ona shto go obelodenuvate. Allah go znae ona shto go krijat gradite! 5. Neli vi dojde kazhuvanjeto za onie koi ne veruvaa od porano pa gi vkusija posledicite od postapkata svoja... ? I za niv ima kazna bolna! 6. Ete, toa zashto im doagjaa pejgamberite nivni so jasnotii, pa zboruvaa: ½Chovek li da ne upatuva? Pa, ne veruvaa i gi vrtea plekjite. A na Allah ne Mu treba nishto. A Allah e Bogat i za blagodarnost Dostoen! 7. Onie koi ne veruvaat mislat deka nema da bidat prozhiveani. Kazhi: ½Da, se kolnam Gospodarot moj kje ve ozhivi, sigurno, i kje ve izvesti za ona shto go rabotevte, sigurno! Toa za Allah, sekako, e lesno! 8. Pa, veruvajte vo Allah i vo perjgamberot Negov i vo svetlinata shto Nie ja objavivme. Allah e Izvesten za ona shto go rabotite!

411

SURA 64. ET-TEGABUN

412

9. Denot vo koj On kje ve zbere - Denot na sobiranjeto - ete, toa e Den na izmama megjusebna. A onoj koj veruva vo Allah i koj raboti dobro... kje gi otstrani od nego loshite dela negovi, i kje bide voveden vo bavchite djennetski niz koi reki techat; i vo niv za navek kje ostanat. Ete, toa, e pobeda golema! 10. A onie koi ne veruvaat i koi gi smetaat za lazhni ajetite Nashi... onakvite se zhiteli na ognot i vo nego za navek kje ostanat. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 11. Nikakva nevolja ne se sluchuva bez odobrenieto Allahovo. Onoj koj veruva vo Allah go upatuva svoeto srce. Allah znae se! 12. Bidete poslushni i na Allah i na pejgamberot Negov! Pa, ako gi svrtite plekjite... pejgamberot Nash e zadolzhen samo da izvesti jasno! 13. Allah! Nema drug bog osven Nego! I vrz Allah, togash, neka se potpiraat vernicite! 14. O vernici, megju zhenite vashi i megju decata vashi imate neprijateli. Vnimavajte, togash! A ako, pak, gi pomiluvate i pominete preku toa i ako im prostite... ta, Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen! 15. I imotite vashi i decata vashi se iskushenie, navistina! Kaj Allah nagradata e najgolema! 16. Plashete se, togash, od Allah! Slushajte onolku kolku shto mozhete; bidete poslushni i delete dobro zaradi vas samite! A onoj koj se chuva sebesi od lakomost... onakvite, tokmu, se spasenite! 17. A ako na Allah Mu dadete dobar zaem, On kje vi go udvoi i On kje vi prosti. Allah e Blagodaren i Blag! 18. Znalec na tajnoto i javnoto, Silen i Mudar!

Sura 65 El-Talak (Razvod na brak)
Objaveno vo Medina 12 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O pejgamberu, koga kje se razvedete so zhenite, razvedete gi za vreme na iddetot nivni i, iddetot nivni, smetajte go. Plashete se od Allah Gospodarot vash. Ne isteruvajte gi od domovite nivni, a i tie neka ne izleguvaat; isteruvajte gi samo togash koga kje napravat ochigledno sramno delo. Ete, toa se granicite Allahovi, a onoj koj gje gi premine granicite Allahovi - toj, sekako, sebesi zulum kje si napravi. Ne znaesh Allah mozhebi kje dade da se sluchi, po toa, neshto drugo! 2. I koga kje dojde vremeto koga treba da se cheka, pa zadrzhete gi uchtivo ili, pak, pushtete gi uchtivo. I neka dvajca, pravedni megju vas, posvedochat! I, zaradi Allah svedochenjeto, izvrshete go! Ete, so toa vi se sovetuva: za onoj koj veruva vo Allah i vo Denot suden. A onoj koj se plashi od Allah, On kje mu iznajde izlez! 3. I On, isto taka, kje mu dade `rsk od kade shto ne se nadeva. A onoj koj se potpira vrz Allah - ta, On mu e dosta. Allah, navistina, ja iznesuva naredbata Svoja. Za sekoja rabota Allah odredi mera. 4. A onie, megju zhenite vashi, koi izgubile nadezh vo mesechnoto pranje, i ako vie se somnevate, treba da chekaat tri meseci. Isto e i za onie koi ushte nemaat dobieno mesechno pranje. A onie, pak, koi kje zatrudnat treba da chekaat se dodeka ne se porodat. A onoj koj se plashi od Allah On kje mu olesni vo naredbata Svoja! 5. Ete, toa e naredbata Allahova koja On vi ja objavuva. A onoj koj se plashi od Allah, kje mu bidat prosteni grevovite negovi i kje mu bide zgolemena nagradata.

413

SURA 65. EL-TALAK

414

6. Naredete da zhiveat tamu kade shto i vie zhiveete. Spored mozhnosta vasha. I ne pravete im nikakva shteta so cel da gi stesnite. A ako se, pak, trudni, togash izdrzhuvajte gi se dodeka ne se porodat. A ako, pak, gi dojat decata vashi, red e da im gi dadete podarocite nivni. I uchtivo odnesuvajte se ednikondrugi. A ako, pak, se pojavat nekoi nedorazbiranja, druga zhena neka go doi deteto! 7. Onoj koj ima bogatstvo neka troshi od bogatstvoto svoe, a onoj chij imot mu e ogranichen, neka troshi od ona shto mu go odredi Allah. Allah nikogo ne optovaruva nad mozhnosta negova. Po teshkotijata Allah dava lesnotija. 8. I kolku gradovi se oglushija od naredbata na Gospodarot svoj i na pejgamberite Negovi? Da, od niv pobaravme stroga smetka i Nie gi kaznivme so kazna nechuena! 9. Pa, gi vkusija posledicite od postapkata svoja. Tezhok beshe krajot na postapkata nivna. 10. Allah za niv podgotvi teshka kazna. Plashete se od Allah, o vie so razbir nadareni, vie koi veruvate, bidejkji Allah vekje vi objavi Opomena, 11. pejgamber koj vi gi kazhuva ajetite Allahovi jasni: za da gi izvede onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat od temnini vo svetlina, a onie, pak, koi veruvaat vo Allah i koi dobro rabotat On kje gi vovede vo bavchi djennetski niz koi reki techat i vo niv za navek kje ostanat. Da, na takviot Allah kje mu dade `rsk ubav! 12. Allah e Onoj koj sozdade sedum nebesa i isto tolku zemji. On ja spushta naredbata megju niv za da znaete deka Allah, navistina, e Kadar za se! Da, Allah so znaenjeto Svoe opfakja se!

Sura 66 Et-Tahrim (Zabrana)
Objaveno vo Medina 12 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. O pejgamberu, zoshto go zabranuvash, nastojuvajkji da im se ispolnat baranjata na zhenite tvoi, ona shto Allah ti go dozvoli? Allah e Prostuvach i Somilosen! 2. Da, Allah vi propisha kako da gi opravdade zakletvite vashi. Allah e Prijatel vash! On e Znalec i Mudar! 3. I koga pejgamberot tajno kje progovori so nekoja od negovite zheni, i koga taa kje gi izvesti drugite za toa - a Allah dade toj da go otkrie toa -, togash neshto od toa i go otkri a neshto go zadrzha. I bidejkji toj ja izvesti, taa reche: ½Koj te izvesti za ova? Reche: ½Me izvesti Znalecot i Izvesteniot! 4. A ako vie dve Mu se obratite na Allah, kaejkji se, srcata vashi kje se priklonat! A ako, pak, vie se pomagate protiv pejgamberot... ta, Allah, navistina, e Zashtitnikot negov, i Djebrail i dobrite vernici! I melekite, po toa, se poddrzhnici! 5. Gospodarot negov, ako toj se razvede od vas, mozhebi kje mu dade drugi zheni shto kje bidat podobri od vas: na Allah poslushni, vernichki, oddadeni, pokajnichki, pobozhni, postachki, stabilni i devici. 6. O vernici, chuvajte se sebesi i semejstvata vashi od ognot: lugjeto i kamenjata kje bidat negovo gorivo. A melekite kje se grizhat za nego i kje bidat strogi; ne kje bidat neposlushni kon naredbata Allahova i kje go rabotat ona shto kje im se nareduva. 7. O nevernici, denes ne kje mozhete da se opravdate. Kje bidete kazneti, tokmu, za ona shto go rabotevte!

415

SURA 66. ET-TAHRIM

416

8. O vernici, pokajte se kaj Allah so pokajanie iskreno! Gospodarot vash, mozhebi, kje gi izbrishe grevovite vashi i kje ve vovede vo bavchite djennetski niz koi reki techat, na Denot vo koj Allah ne kje ve ozhalosti, pejgamberot i onie koi veruvaa so nego. Svetlinata nivna kje odi pred niv, i od nivnata desna strana; kje zboruvaat: ½Gospodare nash, usovrshi ja svetlinata nasha i prosti ni. Ti si, navistina, Kadar za se! 9. O pejgamberu, bori se protiv nevernicite i dvolichnite i bidi strog kon niv. Djehennemot e prestojuvalishteto nivno. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 10. Allah go donese primerot na onie koi ne veruvaa: zhenata na Nuh i zhenata na Lut koi bea mazheni za dvajca dobri robovi Nashi. I dvete niv gi osramotija i zatoa tie vo nishto ne kje mozhat da im pomognat kaj Allah. I kje im se reche: ½Vlezete vie dve vo ognot megju onie koi vekje se vlezeni! 11. I Allah go donese primerot za onie koi veruvaa: Zhenata na faraonot, koga reche: ½Podigni mi kukja, Gospodare moj, vo blizinata Tvoja, vo Djennetot, i spasi me od faraonot i od deloto negovo, i spasi me od narodot zulumkjarski! 12. I: Merjem, kjerkata na Imran, koja ja sochuva nevinosta svoja, i vo koja vdahnavme od Duhot, od strana Nasha, i koja gi potvrdi zborovite na Gospodarot svoj, i Knigite Negovi, i koja beshe edna megju potchinetite na Allah!

Sura 67 El-Mulk (Vlast)
Objaveno vo Mekka 30 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Vozvishen e Onoj vo chija raka e vlasta: On e Kadar za se! 2. Koj gi sozdade i smrtta i zhivotot za da ve isproba koj megju vas pravi najdobri dela. On e Silen i Prostuvach! 3. Koj sozdade sedum nebesa, edninadrugi. Vo sozdavanjeto na Milostiviot ne gledash nikakov nedostatok: pa, svrti go pogledot: kje vidish li nekakov nedostatok? 4. I svrti go pogledot po vtor pat!... pogledot kje ti se vrati porazen, i ete go, iznemogol! 5. Da, nije neboto na ovoj svet so dzvezdi go razubavivme i Nie odredivme da frla kamenja po shejtanite. I za niv Nie podgotvivme kazna Sair! 6. A za onie koi ne veruvaat vo Gospodarot svoj ima kazna djehennemska. E, samo kolku losho svratilishte e toa! 7. I koga kje bidat frleni vo ognot kje go slushaat negovoto plamtenje i toj samo kje frla plamen! 8. Ete, samo shto od lutina ne kje se rasprsne. I sekogash koga kje bide frleno vo nego, vo gomila, chuvarite negovi kje gi prashuvaat: ½Neli vi doagjashe opomenuvach? 9. Kje rechat: ½Da, ni doagjashe opomenuvach, pa go smetavme za lazhen i zboruvavme Allah ne objavi nishto. Vie ste skrshnati vo zabluda golema! 10. I kje rechat: ½Da slushnevme... i da bevme razumni ne kje bevme sega megju zhitelite na Sair!

417

SURA 67. EL-MULK

418

11. Pa, kje gi priznaat grevovite svoi i, togash, daleku neka bidat megju zhitelite na Sair! 12. A za onie koi stravuvaat od Gospodarot svoj tajno, za niv ima, navistina, proshka i nagrada golema! 13. Kje gi prekjutuvate li zborovite vashi ili, pak, glasno kje gi kazhuvate... On, navistina, go znae ona shto e vo gradite! 14. Kako da ne znae Onoj koj sozdade. On e Chuvstvitelen i Izvesten! 15. On e Onoj koj vi ja potchini zemjata: pa, patuvajte po predelite nejzini i jadete od 'rskot Negov. Kaj Nego kje se zberete! 16. Sigurni li ste deka Onoj koj e na nebesata ne kje vi zgneti vo zemjata koga taa odnenadezh kje se zatrese? 17. Ili sigurni li ste deka Onoj koj e na nebesata ne kje vi isprati vior? Pa, kje uznaete kakva e zakanta Moja? 18. Da, lazhea i onie pred niv. I kakva beshe, spored toa, kaznata Moja? 19. Ne gi gledaat li pticite nad niv kako letaat so rashireni i sobrani krilja? Gi drzhi samo Milostiviot. On, navistina gleda se! 20. I koj e toj koj kje vi bide vojska vasha, koj kje vi pomogne, osven Milostiviot? Nevernicite, navistina, se vo obmana! 21. I koj e toj koj kje vi dade 'rsk ako On go zadrzhi 'rskot Svoj? No, tie postojano se tvrdoglavi i gordelivi! 22. Onoj li koj odi so oboreno lice e poupaten ili, pak, onoj koj odi ispravno po patot vistinski? 23. Kazhi: ½On e Onoj koj ve sozdade i vi dade i ushi, i ochi i srce. 24. Kazhi: ½On e Onoj koj ve rasturi po zemjata i kaj Nego kje se zberete! 25. I zboruvaat: ½A koga kje se sluchi taa zakana? Ako ste iskreni. 26. Kazhi: ½Da, znaenjeto za toa e kaj Allah. Ja sum, navistina, samo opomenuvach jasen! 27. I bidejkji kako zdogledaat kako kaznata kje im se priblizhuva kje obezlichat licata na onie koi ne veruvaat, i kje se reche: ½Ova e ona shto vie go povikuvavte! 28. Kazhi: ½Mislite li deka, dokolku Allah ne upropasti mene i onie so mene i ni se smiluva... kje ima li nekoj shto kje gi zashtiti nevernicite od kaznata bolna? 29. Kazhi: ½On e Milostiviot! Vo Nego veruvame i vrz Nego se potpirame, a vie kje uznaete koj e vo bezpakje ochigledno!

SURA 67. EL-MULK

419

30. Kazhi: ½Mislite li deka, ako vodata vasha vi presushi, ima nekoj shto kje vi dade izvorska voda?

Sura 68 El-Kalem (Kalem)
Objaveno vo Mekka 52 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Nun! Se kolnam vo kalemot i vo ona shto onie go pishuvaat: 2. ti ne si, so blagodatot na Gospodarot tvoj, lud, 3. i kje dobiesh nagrada koja nikogash ne kje prestane, navistina! 4. Da, golem ahlak poseduvash ti! 5. Pa, kje vidish a i onie kje vidat, 6. koj megju vas, tokmu, e ludiot! 7. Gospodarot tvoj, sekako, e Onoj koj najdobro go znae onoj koj skrshnal vo zabluda od patot Negov, i On najdobro gi znae upatenite! 8. Pa, ne slushaj gi lashkovcite! 9. Posakuvaat da se splotish pa i tie da se splotat. 10. I ne bidi poslushen na nieden kolnach prezren! 11. Golem klevetnik, prenesuvach na zborovi, 12. koj sprechuva dobro, golem prestapnik, golem greshnik, 13. nezasiten i, pokraj toa, nepovikan gostin 14. zatoa shto ima imot i sinovi, 15. koj, koga mu se kazhuvaat ajetite Nashi, veli: ½Toa se prikaski odamneshni! 16. Nie kje go obelezhime na nosot. 17. Nie gi stavame vo iskushenie onaka kako gi stavivme vo iskushenie sopstvenicite na edna bavcha koga se zakolnaa deka kje ja oberat shtom kje stanat izutrina,

420

SURA 68. EL-KALEM

421

18. koi ne rekoa: ½Inshaeallah! 19. Pa, edna nesrekja od Gospodarot tvoj ja pogodi bavchata dodeka onie spieja, 20. i izutrina, ete, beshe pustejlija, 21. i tie, toa utro, se povikaa megjusebno: 22. ½Odete izutrina kaj posedot vash ako sakate da go berete! 23. I togash trgnaa, zboruvajkji ednisodrugi po pat: 24. ½Nikakov siromav denes neka ne vi vleze vo bavchata vasha! 25. I izutrinata izlegoa uvereni vo shkrzhavosta svoja. 26. I bidejkji ja vidoa bavchata, rekoa: ½Da, nie sme vo zabluda skrshnati 27. i ushte se ni e skrateno! 28. Najumereniot megju niv reche: ½Neli vi rekov deka Allaha treba da Go slavite? 29. Rekoa: ½Neka bide Slaven Gospodarot nash! Nie sme zulumkjari, navistina! 30. I zapochnaa da se grdat ednisodrugi; 31. zboruvaa: ½E, teshko nam! Nie sme nasilnici, navistina! 32. Gospodarot nash mozhebi kje ni ja zameni so podobra bavcha. Kon Gospodarot nash tezhneeme, navistina! 33. Ete, takva beshe kaznata. A kaznata Ahiretska e pogolema. E, samo koga bi znaele! 34. Za bogobojazlivite kaj Gospodarot nivni ima, navistina, bavchi djennetski, blagorodni! 35. Pa, poslushnite kje gi tretirame kako silnicite?! 36. Shto vi e? Kako taka presuduvate? 37. Ili, pak, imate Kniga vo koja chitate 38. deka za vas, navistina, kje go ima ona shto kje go sakate? 39. Ili, pak, vi se zakolnavme so zakletvi takvi koi kje traat do Denot suden, deka, togash, kje go prosuduvate ona shto go prosuduvate? 40. Prashaj gi koj megju niv misli za toa deka e taka! 41. Ili, pak, imaat bozhestva... pa, neka dojdat so bozhestvata svoi ako se iskreni!

SURA 68. EL-KALEM

422

42. Denot vo koj kje se razgoli koskata potkolenichna i koga kje se povikaat da padnat na sedjde... ne kje mozhat; 43. kje bidat uplasheni pogledite nivni i ponizhuvanje kje gi ebzede: bea povikani da pagjaat na sedjde koga bea zdravi. 44. Pa, ostavi Me, i onie koi go smetaa za lazhen ovoj govor Nie kje gi poredime edninadrugi, postapno, od kade shto ne znaat. 45. I Jas kje im dadam vreme. Spletkata Moja, navistina, e cvrsta! 46. Ili, pak, barash od niv nagrada a tie se optereteni so dolg? 47. Ili, pak, Tajanta e kaj niv, a tie pishuvaat! 48. Pa, strpi se do presudata na Gospodarot tvoj i ne bidi kako drugarot na ribata koga se moleshe, piskajkji! 49. A da ne beshe milosta na Gospodarot tvoj shto vekje mu dojde kje beshe frlen na pusto mesto, ponizhen! 50. Pa, Gospodarot negov go spasi i odredi da bide megju dobrite! 51. Nevernicite samo shto ne te oborat so opulite svoi koga kje ja slushnat Opomenata, i koi zboruvaat: ½On, navistina, e lud! 52. A toa e samo Opomena za svetovite!

Sura 69 El-Hakk (Chas neizbezhen)
Objaveno vo Mekka 52 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Chas neizbezhen! 2. Shto e toa Chas neizbezhen? 3. E, pa, znaesh li ti shto e toa Chas neizbezhen? 4. I Ad i Semud kijametot ko smetaa za lazhen! 5. Pa, shto se odnesuva do Semud... bea unishteni so glasot silni, 6. a shto se odnesuva do Ad... bea unishteni so vetrot koj uka glasno i koj metezh ostava! 7. Koj dojde da gi potchini niv sedum nokji i osum dena bez prekin, pa da gi vidish lugjeto pokutkani kako da se treski urmini, popagjani? 8. Pa, gledash li dali ostana traga od niv? 9. I faraonot i onie pred nego, onie koi gi rushea gradovite, doagjaa so grevovi. 10. I togash bea neposlushni kon pejgamberot na Gospodarot svoj i taka On gi pogodi so kazna prekumerna. 11. I bidejkji vodata nadojde Nie ve ponesovme vo brodot, 12. za da ja napravime, sekako, opomena za vas, i uvoto shto ja slusha da ja slusha. 13. I koga kje se duvne vo Surlata so duvezh eden, 14. i koga zemjata kje bide raznesena a brdata rasfrlani so udar eden... 15. na Denot toj, togash, kje se sluchi propasta na svetot!

423

SURA 69. EL-HAKK

424

16. I neboto kje ispuka i toa, na Denot toj, kje bide krshlivo, 17. a melekite kje bidat na choshinjata negovi i kje go nosat prestolot, na Gospodarot tvoj, na Denot toj, nad niv, osum meleki, 18. na Denot toj vie kje bidete pretstaveni i nishto od vas ne mozhete da skriete. 19. Pa, shto se odnesuva do onoj so dadenata mu Kniga, vo negovata desna raka, kje reche: ½Eve, chitajte ja ovaa kniga moja. 20. Jas, navistina, zamisluvav deka kje si polagam smetka. 21. I toj kje bide vo zhivotot zadovolen, 22. vo Djennetot vozvishen, 23. chii plodovi kje mu bidat blisku: 24. ½Jadete i pijte, i prijatno neka vi bide za ona shto go rabotevte vo denovite shto minaa. 25. A shto se odnesuva, pak, do onoj so dadenata mu Kniga, vo negovata leva raka, kje reche: ½O teshko mene! E, da ne mi beshe dadena Knigava! 26. Da, ne znaesh za moevo polaganje smetka! 27. O teshko mene! Samo smrtta da me dokrajcheshe! 28. Bogatstvoto moe nishto ne mi koristi; 29. se shto e moe otide vo propast. 30. ½Zemeto go i, togash, zakovajte go, 31. a, potoa, vo ognot, przhete go, 32. a, potoa, vo sindjiri, sedumdeset laktovi dolgi, vrzete go, 33. toj, navistina, ne veruvashe vo Allah, Golem, 34. a nitu, pak, pottiknuvashe da se nahrani siromaviot... 35. Pa, denes za nego, ovde, nema prijatel blizok, 36. a nitu hrana druga, osven zagadotina, 37. shto kje ja jadat samo greshnicite. 38. No, ne! Jas se kolnam vo ona shto go gledate, 39. i vo ona shto ne go gledate... 40. toa, navistina, e Govor objaven do pejgamberot blagodaren; 41. ne e Govor na poet; malkumina veruvate! 42. a ne e Govor ni na volshebnik; samo malkumina se sekjavate.

SURA 69. EL-HAKK

425

43. Toa e Objava od Gospdarot na svetovite. 44. A da zboruvashe protiv nas zborovi nekakvi, 45. Nie kje go fatevme za desnata raka, silno, 46. a potoa kje mu ja presechevme venata vo kuca 47. i nikoj megju vas ne kje mozheshe da go spasi. 48. Kur'anot e Opomena za bogobojazlivite, navistina! 49. Da, Nie znaeme deka megju vas ima lashkovci, 50. i toj kje bide hasret za nevernicite! 51. Kur'anot, navistina, e Vistinata, 52. pa, slavi Go, so imeto, Gospodarot Golem!

Sura 70 El-Me’aridj (Stepeni)
Objaveno vo Mekka 44 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Nekoj, prashuvajkji, prasha za kaznata shto kje se sluchi. 2. Za nevernicite kaznata nikoj ne kje ja sprechi, 3. od Allah, Sopsvenikot na stepenite, 4. preku koi se kachuvaat melekite i Djibril do Nego, za eden den koj iznesuva pedest iljadi godini; 5. pa, strpi se, so strplivost dostojna, 6. tie mislat deka e daleku, navistina, 7. a Nie, pak, mislime deka e blisku 8. Denot vo koj neboto kje bide kako ruda raztopena, 9. a brdata kako volna; 10. i prijatelot ne kje prashuva za prijatelot 11. i pokraj toa shto kje se gledaat edenvodrug. Silnikot kje posaka na Denot toj da ja otkupi kaznata so sinovite svoi, 12. i so zhenata svoja, i so bratot svoi, 13. i so semejstvoto svoe shto go shtiteshe, 14. i so se na zemjava, ete, samo potoa da se spasi. 15. Nikogash! Kje bide vo ognot Laza, navistina! 16. kje gi kine zglobovite, 17. povikuvajkji go onoj koj se oddalechi i koj gi svrti plekjite... 18. samo zbirashe i, ete, skrivashe!

426

SURA 70. EL-ME’ARIDJ

427

19. Chovekot, navistina, e sozdaden talmakjar! 20. Koga zlo kje mu se sluchi, ochajuva 21. a koga, pak, dobro kje mu se sluchi, odbiva! 22. A ne i onie koi namaz klanjaat, 23. koi postojano vnimavaat na namazot svoj, 24. i onie vo chij imot ima pravo poznato 25. za onoj shto pita i onoj shto ne pita, 26. i onie koi veruvaat vo Denot veten, 27. i onie koi stravuvaat od kaznata na Gospodart svoj! 28. Od kaznata na Gospodarot svoj nikoj ne e siguren, navistina! 29. I onie koi gi chuvaat sramnite mesta svoi, 30. osven so zhenite svoi, ili so onie koi gi poseduvaat - so niv, navistina, ne kje bidat ukoreni! 31. A onie, pak, koi posakuvaat drugi, osven niv, se greshnici! 32. I onie koi go chuvaat amanetot i koi se pridrzhuvaat kon dogovorot svoj, 33. i onie koi stojat pri svedochenjata svoi, 34. i onie koi vnimavaat na namazot svoj... 35. onakvite kje bidat pochesteni so bavchi djennetski! 36. Zoshto brzaat kon tebe onie koi ne veruvaat, 37. i od desna i od leva strana, vo druzhini? 38. Stremi li sekoj od niv da vleze vo Djennetot blagosloven? 39. No, ne! Nie gi sozdadovme od ona shto znaat, navistina! 40. No, ne! Jas se kolnam vo Gospodarot na istoci i zapadi deka Nie sme, navistina, Kadri 41. da gi zamenime so podobri od niv, i Nie ne sme nemokjni. 42. Pa, ostavi gi neka zboruvaat ednisodrugi i neka igraat se dodeka ne bidat frleni vo Denot shto im se vetuvashe, 43. na Denot vo koj kje izlezat od vo mezarite, brzajkji, kako da se brzaat kon zdruzhenicite, 44. so uplasheni pogledi svoi i do zemja ponizheni. Ete, toa kje bide onoj Den koj im se vetuva!

Sura 71 Nuh
Objaveno vo Mekka 28 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Nie, navistina, go isprativme Nuha do narodot svoj: ½Opomeni go narodot tvoj pred da im nastapi kaznata bolna! 2. I reche: ½O narode moj, jas sum vi, navistina, opomenuvach jasen; 3. obozhavajte Go Allaha, plashete se od Nego, i bidete mi poslushni: 4. Kje vi prosti od grevovite vashi i kje ve ostavi do rokot opredelen. A koga kje dojde krajot koj Allah go odredi ne kje se odgodi. Ete, taka da znaete! 5. I reche: ½Gospodare moj, denonokjno go povikuvav narodot moj, navistina! 6. No, povikot moj gi terashe samo vo begstvo; 7. i sekojpat koga kje gi povikuvav za da im prostish gi stavaa prstite svoi v ushi, se pokrivaa so ogrtachite svoi, i bea tvrdoglavi, i se drzhea navisoko! 8. Jas potoa gi povikuvav javno, navistina, 9. potoa im vozglasuvav, navistina, i tajno mu zboruvav, 10. velejkji im: ½Barajte proshka od Gospodarot vash. On, navistina, e Prostuvach! 11. Od neboto On kje vi isprati voda vo izobilstvo, 12. kje vi dade i imoti, i sinovi, a kje vi dade i bavchi, i reki za vas nameneti! 13. Shto vi e? Pa, ne ochekuvate li od Allah sila golema? 14. i On, sekako, ve sozdava postapno.

428

SURA 71. NUH

429

15. Ne gledash li kako Allah sozdade sedum nebesa, edninadrugi? 16. Megju niv Mesechinata On ja odredi da bide svetlina, a Sonceto da bide svetilka. 17. Allah dava da niknete od zemjata kako rastenija, 18. potoa On ve vrakja vo nea i pak kje ve izvadi od nea. 19. Allah ja odredi zemjata da vi bide postelnina, 20. za da patuvate po shirokite patishta nejzini.  21. Nuh reche: ½Gospodare, neposlushni mi se, navistina! I gi sledat onie shto imotite nivni i decata nivni ja zgolemuvaat propasta nivna. 22. I spletki golemi spletkarat, 23. I zboruvaat: ½Ne ostavajte gi nikako bozhestvata vashi, i ne ostavajte gi ni Vedd ni Suvaa, ni Jegus, ni Jeuk, ni Nesr! 24. Vekje skrshnaa vo zabluda, naglemo! Na zulumkjarite samo zabludata zgolemuvaj im ja! 25. I zaradi greshkite nivni bea potopeni i frleni vo ognot i, osven Allah, ne najdoa nieden poddrzhnik! 26. I Nuh reche: ½Gospodare moj, ne ostavaj gi na zemjata, nieden zhitel megju nevernicite! 27. Ako gi ostavish kje gi skrshnuvaat vo zabluda, navistina, robovite Tvoi, i kje doagjaat samo greshnici i nevernici! 28. Gospodare moj, prosti mi, mene i na roditelite moi, i na onoj koj kje vleze vo domot moj kako vernik, i na vernicite, i na vernichkite, a na zulumkjarite, pak, samo zgolemi im go stradanjeto!

Sura 72 El-Djin (Djinovi)
Objaveno vo Mekka 28 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kazhi: ½Objaveno mi e deka edna druzhina na djinovi go slushale, pa rekle: ½Da, nie slunshavme eden chudesen Kur'an, 2. koj upatuva kon pokazot i mu poveruvavme, i nikogash na Gospodarot nash nema zdruzhenik da mu pripishuvame  3. I neka On bide vozvishen, Gospodarot nash, Koj ne prisvoi ni zhena ni dete! 4. Eden lud, sekako, zboruvashe protiv Allah, nekakvi preteranosti, 5. a nie, pak, zamisluvavme deka ni djinovite ni lugjeto ne zboruvaat lagi protiv Allah, 6. ili, pak, imashe mazhi megju lugjeto koi baraa zashtita od mazhite megju djinovite pa ovie im ja zgolemuvaa nepromislenosta. 7. I onie mislea kako shto vie mislevte kako Allah nikogash nikogo, navistina, nema da go ozhivi. 8. I go doprevme neboto, navistina, pa go najdovme kako e ispolneto so jaki chuvari i dzvezdi shto blekaat. 9. I da sedevme vo neposredna blizina na mestata za sedenje za da slushame. A onoj koj prislushkuva sega kje naide na dzvezda bleskotna, od zaseda! 10. I nie ne znaeme zlo li si posakuva za onie na zemjata ili, pak, Gospodarot nivni, za niv posakuva pokaz? 11. Megju nas ima, navistina, dobri; megju nas ima i poinakvi. Ne, bevme po patishta oddeleni!

430

SURA 72. EL-DJIN

431

12. Da, pomisluvavme deka sme nemokjni pred Allah na zemjava i deka postojano kje bideme nemokjni od Nego da izbegame. 13. I shtom go slushnavme Pokazot vednash poveruvavme vo nego, navistina! Pa, onoj koj veruva vo Gospodarot svoj, pa ne se plashi ni od shteta ni od nepromislenost. 14. Da, megju nas ima i Poslushni, megju nas ima i nepravedni. A onie koi bea Poslushni, ete, onakvite go baraa Pokazot! 15. A shto se odnesuva do nepravednite, ete, za Djehennemot kje bidat gorivo! 16. A cvrsto da ostanea na Patot kje gi napoevme so voda izobilna, navistina! 17. za da gi stavime vo iskushenie: onoj koj kje bide ramnodushen kon Opomenata na Gospodarot svoj... kje mu sledi kazna shto kje se zgolemuva. 18. Djamiite, navistina, se za Allah i, togash, nikogo ne povikuvajte osven Allah! 19. I koga Allahoviot rob se ispravi da go zamoli, samo shto ne mu se prilepija! 20. Kazhi: ½Samo Gospodarot moj go povikuvam, navisitna! I nishto ne Mu zdruzhuvam! 21. Kazhi: ½Da, ne sum mokjen ni da vi nashtetam ni da ve upatam! 22. Kazhi: ½Nikoj od Allah ne kje me zashtiti, navistina! I nikogash, osven Nego, ne kje najdam zasolnishte! 23. osven da izvestam od Allah i od poslanijata Negovi. A onoj koj kje bide neposlushen kon Allah i kon pejgamberot Negov... pa, za nego, navistina, ima kazna djehennemska! I vo nea za navek kje ostanat! 24. I koga kje go zdogledat ona shto im e veteno... pa, kje uznaat koj e poslab poddrzhnik i pomalkubroen! 25. Kazhi: ½Jas ne znam dali e blisku ona shto vi e veteno ili, pak, Gospodarot moj odredi toa da se odlozhi. 26. Znalec na Tajnta! Pa, tajnata Svoja nikomu ne ja otkriva! 27. Osven na onoj kogo On kje go izbere za pejgamber, kogo On, navistina, go shtiti i pred nego i zad nego, 28. za da znae deka pratenijata na Gospodarot nivni se izvesteni, i za da go opfati ona shto e pri niv i za da izbroi se!

Sura 73 El-Muzemmil (Zavitkan)
Objaveno vo Mekka 20 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ej, ti zavitkan! 2. Samo malku stani vo nokjta, vo eden del nejzin, 3. polovina od nokjta ili, pak, pomalku od toa, 4. ili, pak, zgolemi malku vo toa i chitaj Kur'an po pravilo! 5. Nie, navistina, kje ti objavime tezhok govor; 6. stanuvanjeto nokje poispravo deluva, sekako, vrz rabotata, i poispravno vo zboruvanjeto, 7. a i denje, isto taka, podolgo si zafaten. 8. I spomenuvaj go imeto na Gospodarot tvoj i posveti se, posvetuvajkji se, kon Nego: 9. Gospodarot na Istok i na Zapad; nema drug Bog osven Nego, i prfatete Go, togash, kako Zakrilnik! 10. I strpi se za ona shto go zboruvaat i oddalechi se od niv, so raschekor pristoen! 11. I ostavi Me Mene so lashkovcite koi poseduvaat bogastvo, i ostavi gi izvesno vreme! 12. Kaj Nas kje ima, navistina, i prangi i Djehennem! 13. i hrana shto ne se golta, i kazna bolna! 14. Den vo koj kje se potresat Zemjata i brdata, a brdata kje bidat rasfrlani kako od pesok tumbinja.

432

SURA 73. EL-MUZEMMIL

433

15. Da, Nie vi isprativme pejgamber koj kje svedochi protiv vas isto onaka kako shto na faraonot mu isprativme pejgamber. 16. I faraonot, togash, ne go poslusha pejgamberot i Nie, zaradi toa, go zgrabivme so eden grabezh grub. 17. Pa, kako ne se plashite od Denot vo koj ne veruvate... koga na decata kje im pobeli kosata. 18. Neboto togash kje ispuka i vetuvanjeto Negovo kje se ostvari. 19. Ova, navistina, e Opomena! Pa, koj kje posaka kje go prifati patot kon Gospodarot svoj. 20. Gospodarot tvoj, sekako, znae deka ti stanuvash nokje da se molish pomalku od dve tretini na nokjta, polovina ili, pak, edna tretina, a i druzhinata shto e so tebe. Allah go odreduva i nokjta i denot. On znae deka vie ne znaete da go presmetate toa i On vi prostuva. Pa, chitajte go od Kur'anot ona shto vi e lesno! On znae deka megju vas kje ima bolni, i onie koi kje shetaat po zemjata barajkji ja dobrinata Allahova, a drugi, pak, se borat na Allahoviot pat. Pa, chitajte go od Kur'anot ona shto vi e lesno! I namaz izvrshuvajte i zekat davajte! I pozajmete Mu na Allah zaem dobar! A dobroto shto go davate od sebe, kje go najdete kaj Allah ushte podobro, i pogolema nagrada. I barajte proshka od Allah! Allah, navistina, e Prostuvach i Somilosen!

Sura 74 El-Mudessir (Pokrien)
Objaveno vo Mekka 56 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ej, ti pokrien! 2. Stani i opomenuvaj! 3. i Gospodarot tvoj, velichaj Go, 4. i oblekata tvoja ochisti ja, 5. i od nechistoto, oddalechi se! 6. Ne murti se, shto ti se prichinuva mnogu! 7. I zaradi Gospodarot tvoj, strpi se! 8. A koga vo Surlata kje se duvne, 9. ete, togash, kje bide Den tezhok: 10. za nevernicite ne kje bide lesen! 11. Ostavi Me nasamo so onoj shto do sozdadov osamen, 12. i mu dadov bogatstvo golemo, 13. i mu dadov sinovi svedoci; 14. Jas za nego podgotviv i podgotovka edna. 15. A potoa sakashe da mu dadam povekje. 16. No, ne! Beshe tvrdoglav, navistina, kon znamenijata Nashi, 17. i kje go svitkam so teshkotii! 18. Toj, navistina, mnogu razmisluvashe i mnogu smetashe! 19. Pa, neka bide ubien kako taka smetashe,

434

SURA 74. EL-MUDESSIR

435

20. i pak neka bide ubien kako taka smetashe! 21. Potoa pogledna, 22. potoa se namurti i se stemni, 23. potoa gi svrti plekjite i se naduva, 24. pa reche: ½Ova, navistina, e samo volshebnishtvo shto se nasleduva! 25. Ova e samo govor chovechki! 26. Jas kje go frlam vo ognot Sekar. 27. A od kaj znaesh ti shto e toa Sekar? 28. Vo nego nishto ne ostanuva ni pepel; 29. plamenik za lugjeto; 30. nad nego bdeat devetnaesetmina: 31. a melekite Nie gi odredivme da bidat tie shto bdeat vrz ognot. Brojot nivni e iskushenie za onie koi ne veruvaa, i za da se uverat onie so dadenata im Kniga, i na vernicite veruvanjeto da im se zgolemi i za da ne se somnevaat onie so dadenata im Kniga, i vernicite, i za da im se reche na onie koi imaat boleshtina vo srcata nivni, i na nevernicite - shto saka Allah da pokazhe so ovoj primer? Ete, taka Allah go skrshnuva vo zabluda onoj kogo On saka, i On upatuva kogo saka. Vojskata Negova ja znae samo On! A toa e samo Opomena za lugjeto! 32. No, ne! Se kolnam vo Mesechinata, 33. i vo nokjta koga kje zajde, 34. i vo mugrata koga kje pukne... 35. toa kje bide nesrekja golema, navistina, 36. za lugjeto opomena: 37. za onoj megju vas koj posakuva toa da go zabrza ili da go uspori! 38. I sekoja lichnost e jamec za ona shto go spechalila, 39. osve sretnite 40. koi vo bavchite djennetski kje se rasprashuvaat 41. za silnicte: 42. ½Shto ve dovede vo ognot Sekar?, 43. a ovie kje rechat: ½Ne bevme megju onie koi namaz klanjaa, 44. i ne gi hranevme siromashnite,

SURA 74. EL-MUDESSIR

436

45. i vo bezrabotica, so bezrabotnicite se spushtavme, 46. i Denot veten za lazhen go smetavme, 47. se dodeka se uverivme! 48. Pa, ne kje im koristi posreduvanjeto na posrednicite. 49. Pa, zoshto togash se ramnodushni kon Opomenata? 50. Kako da se magarinja isplasheni, 51. koi begaat od lovot. 52. No sekoj od niv posakuva da mu se dadat stranici otvoreni. 53. No, ne! Onie ne se plashat od Ahiret. 54. No, ne! Kur'anot e Opomena, navistina! 55. I togash koj saka go prima za Opomena, 56. a tie samo so posak Allahov se opomenuvaat. On e Dostoen za bogobojazlivosta i On e Dostoen za proshkata!

Sura 75 Propast na svetot (El-Kijame)
Objaveno vo Mekka 40 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ne! Jas se kolnmam vo denot kijametski! 2. No, ne! Jas se kolnam vo dushata koja samata sebesi se grdi! 3. Misli li chovekot deka Nie nikogash nema da gi izbereme koskite negovi? 4. E, ushte kako! Nie sme Kadri duri i da gi poredime i jagodicite na prstite negovi. 5. No, chovekot posakuva pred nego da greshi; 6. prashuva koga kje se sluchi kijametot. 7. Koga opulot kje se zakochi, plashejkji se, 8. i koga Mesechinata kje se potemni, 9. i koga kje soedinat Sonceto i Mesechinata, 10. na Denot toj chovekot kje reche: ½Kade da se pobegne? 11. Nema nikade! Nema zasolnishte! 12. Kon Gospodarot tvoj, na Denot toj, kje se bide nasochen! 13. Chovekot kje bide izvesten na Denot toj i za ona shto go ostavil. 14. Chovekot, megjutoa, za sebesi kje si svedochi, 15. i pokraj toa shto kje gi iznesuva opravduvanjata svoi! 16. Ne izgovaraj gi harfovite na Kur'anot so jazikot tvoj za da brzash so nego: 17. Nasha obvrska, navistina, e da go zbereme i da go chitame. 18. Pa, koga kje go chitame, sledi go chitanjeto negovo!

437

SURA 75. PROPAST NA SVETOT

438

19. Potoa negovoto objasnuvanje e Nasha obvrska, navisitina! 20. No, ne! Vie ja posakuvate mignovenosta, 21. a ja ostavate vechnosta! 22. Na Denot toj nekoi lica kje bidat bleskotni, 23. so svrten pogled kon Gospodarot svoj, 24. a nekoi lica, pak, kje bidat namurteni, 25. i kje ochekuvaat da se sluchi neshto shto kje im gi skrshi prshlenite. 26. No, ne! Koga dushata kje stigne do kluchnata koska, 27. i koga kje se vikne: ½Koj kje go izlechi?! 28. Kje se ubedi deka toa e Razdelba, 29. i nogata okolu nogata kje se svitka, 30. kon Gospodarot tvoj, na Denot toj, kje se turne, 31. pa, ne veruvashe i namaz ne klanjashe, 32. no zatoa, pak, lazheshe i plekjite gi vrteshe, 33. a potoa, kaj semejstvoto svoe, gordelivo odeshe. 34. Teshko tebe! E, pa, teshko tebe! 35. I ushte ednash: Teshko tebe! Pa, pak, teshko tebe! 36. Misli li chovekot deka kje bide ostaven tek taka? 37. Ne beshe li kapka seme, seme shto se frla? 38. A po ova ugrushok od krv, pa go sozdade i oblichje mu dade, 39. i od nego sozdade par: mashko i zhensko. 40. I neli togash On e Kadar mrtvite da gi ozhivi?

Sura 76 El-Insan (Chovek)
Objaveno vo Medina 31 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Mu pomina li na chovekot ona vreme koga ne beshe za nishto spomnat? 2. Nie chovekot go sozdadovme, navistina, od meshavina na seme za da go stavime vo iskushenie, i mu dadovme i sluh i vid. 3. Nie, navistina, go upativme po Patot: kje bide li blagodaren ili nevernik - negovo e! 4. Da, Nie za nevernicite podgotvivme i prangi i sindjiri i Sair. 5. Dobrotvorite, navistina, kje pijat od chasha chij napitok kje bide smesa na kamfor 6. od izvorot shto kje go razvodat, kako shto sakaat, kje pijat robovite Allahovi: 7. onie shto go ispolnuvaa dogovorot i koi stravuvaat od Denot vo koj kje preovladuva zloto negovo, 8. i so hrana nahranuvaa, i pokraj toa shto ja sakaa, i siromav i jetim, i zatvorenik. 9. ½Ve hranime, navistina, zaradi liceto Allahovo: od vas ne posakuvame ni nagrada ni blagodarnost. 10. Nie navistina se plashime od Gospodarot nash na Denot vo koj licata kje bidat namurteni i zatemneti. 11. Na Denot toj Allah kje gi sochuva od zloto i kje im dade radost i srekja, 12. i kje gi nagradi zatoa shto bea trpelivi, so Djennet i svila; 13. kje bidat potpreni na divani i tuka ni zhed ni studen ne kje usetat;

439

SURA 76. EL-INSAN

440

14. senkite negovi vo neposredna blizina kje im bidat, i plodovite negovi kje im bidat spushteni. 15. I od edendodrug kje se sluzhi so chinii od srebro i so chashi shto kje bidat providni, 16. providni od srebro koi sami kje gi odreduvaat kolkavi da bidat; 17. vo Djennetot kje pijat od chashi chij napitok kje bide smesa od gjumbar, 18. od izvorot vo Djennetot so imeto Selsebil imenuvan, 19. i od edendodrug kje gi sluzhat vechno mladi momchinja. I koga kje gi poglednesh vednash kje pomislish deka se biseri rastureni. 20. I koga kje go poglednesh tamo i pak, koga kje poglednesh, kje vidish blagodat i carstvo golemo, 21. na niv kje vidish obleka zelena, i od potenka i od podebela svila; kje bidat nakiteni so rakavnici od srebro, i Gospodarot nivni kje gi napojuva so napitok chist. 22. ½Ete, ova vi e nagradata, navistina! Trudoljubijeto vashe za blagodarnost e dostojno! 23. Nie, navistina, objavuvajkji go, ti go objavivme Kur'anot: 24. pa, strpi se do odlukata na Gospodarot tvoj i megju niv ne bidi poslushen, ni na greshnikot ni na nevernikot! 25. I spomenuvaj Go imeto na Gospodarot tvoj i nautro i navecher! 26. I vo eden del od nokjta, padni Mu na sedjde, i duzh nokjta slavi Go! 27. Onakvite, navistina ja posakuvaat mignovenosta, a go ostavaat ona shto e zad niv, Denot tezhok! 28. Nie gi sozdavame i zglobovite im gi soedinuvame. A ako, pak, si posakame gi menuvame nalichjata nivni. 29. Ova, navistina, e Opomena! Pa, koj saka kje go prifati Patot kon Gospodarot svoj. 30. A vie go pozheluvate samo ona shto Allah go pozheluva. Allah, navistina, e Znalec i Mudar! 31. Kje go vovede vo milosta Svoja kogo saka. A za zlumkjarite podgotvi kazna bolna!

Sura 77 El-Murselat (Isprateni)
Objaveno vo Mekka 50 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo onie koi se isprateni ednizadrugi, 2. pa, kako vior viorat, 3. se kolnam i vo onie koi se razgranuvaat, 4. i koi odovojuvajkji, odvojuvanja predizvikuvaat, 5. i koi, opomena dostavuvaat, 6. kako opravduvanje ili kako opomenuvanje! 7. Vetenoto kje vi se sluchi, sigurno! 8. Togash koga dzvezdite ne kje bleskaat, 9. i koga nebesata kje ispukaat, 10. i koga brdata kje se zdrobat, 11. i koga pejgamberite vo vreme opredeleno kje se zberat! 12. Da, koj den e toa odreden? 13. Do Denot na Razdelbata! 14. A od kaj znaesh ti shto e toa Denot na Razdelbata? 15. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 16. Neli Nie gi unishtivme pokolenijata odamneshni? 17. Po niv i drugite shto Nie dadovme da gi sledat. 18. Ete, taka Nie rabotime so silnicite! 19. Teshko na lashkovcite... na Denot toj!

441

SURA 77. EL-MURSELAT

442

20. Neli ve sozdadovme od voda bezvredna 21. shto ja stavivme na mesto sigurno, 22. do edno vreme poznato? 23. Pa toa sme Nie koi odreduvame. E, samo kolku sme ubavi vo ona shto Nie go odreduvame! 24. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 25. Neli Nie odredivme zemjata da bide mesto na zbiranje, 26. na zhivite i mrtvite, 27. I na nea Nie visoki brda postavivme, i so voda bistra ve napojuvamve, 28. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 29. upravete se kon ona shto za lazhno go smetavte, 30. upravete se kon ona so tri kraci senka, 31. koja ladovina nema i koja od plamen ne chuva. 32. Kako kuli kje frla iskri, 33. kako da se kamili zholti. 34. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 35. Ova e Den vo koj ne kje prozborat, 36. i vo koj opravduvanje ne kje im se odobri! 37. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 38. Ova e denot na Razdelbata. Nie kje ve sobereme vas i narodite odamneshni! 39. Pa, ako imate spletka, spletkarete! 40. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 41. Bogobojazlivite kje bidat, navistina, vo senkite i megju izvorite! 42. I kraj ovoshjeto shto kje go posakuvaat. 43. ½Jadete i pijte; prijatno neka vi bide... zaradi ona shto go rabotevte! 44. Ete, taka Nie gi nagraduvame dobrochinitelite. 45. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 46. ½Jadete i uzhivajte za kratko: silnici ste, navistina! 47. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 48. I koga kje im se recheshe: ½Poklonete se! Ne se poklonuvaa.

SURA 77. EL-MURSELAT

443

49. Teshko na lashkovcite... na Denot toj! 50. Pa, vo koj govor po nego onie veruvaat?

Sura 78 En-Nebbe’ (Kazhuvanje)
Objaveno vo Mekka 40 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Za shto tie ednisodrugi se prashuvaat? 2. Za kazhuvanjeto golemo 3. za koe onie, tokmu, stanaa delenici! 4. No, ne! Kje uznaat, 5. i pak: No, ne! Kje uznaat, sigurno! 6. Neli Nie odredivme zemjata da bide postela, 7. a brdata stolbovi? 8. I Nie ve sozdadovme vo parovi, 9. i spienjeto vashe Nie za pochivka go odredivme, 10. a nokjta, pak, Nie kako obleka ja odredivme, 11. a denot, pak, Nie kako hrana go odredivme, 12. i nad vas Nie sedum silni izgradivme, 13. i svetilkata shto sveti Nie ja postavivme, 14. i od oblacite Nie voda vi spushtame, 15. i so pomosh nejzina Nie dadovme da niknat i seme i rastenie, 16. i bavchi isprepleteni! 17. Denot na Odlukata, navistina, e vekje odreden, 18. Denot vo koj kje se duvne vo Surlata, pa kje doagjaat vo druzhini, 19. a neboto kje se otvori, i vrati mnogu kje ima,

444

SURA 78. EN-NEBBE’

445

20. i brdata kje se potresat i prashina kje stanat! 21. Djehennemot, navisitna, e vo zaseda, 22. za ugnetuvachite mesto na vrakjanje, 23. i vo Djehennemot za navek kje ostanat, 24. i ne kje vkusat nishto ladno, ni napivka nekakva, 25. osven zheshka voda, smrdliva, 26. kako nagrada soodvetna! 27. Onie, navistina, ne se nadevaa na Smetkata, 28. i gi smetaa za lazhni, lazhejkji, ajetite Nashi, 29. i sekoja rabota Nie ja prebrojavme i vo Knigata ja vnesovme! 30. Pa, vkusete! Kaznata samo so kazna kje ja zgolemuvame! 31. Za bogobojazlivite, navisitina, ima pobeda: 32. gradini i lozja, 33. i devojki, so godini isti 34. i pehari polni! 35. Vo Djennetot ne kje slushaat ni zborovi prazni ni laga. 36. Nagradata kje bide toa od Gospodarot tvoj, podarok neizmeren, 37. od Gospodarot na nebesata i na Zemjata i ona shto e megju niv, od Milostiviot, i onie ne kje mozhat ni da Mu se obratat, 38. na Denot vo koj Djibril i melekite kje stojat vo redovi, i ne kje zboruvaat osven onoj komu kje mu dozvoli Milostiviot, i vistina kje zboruva. 39. Ete, toa e Denot vistinski. Pa, koj saka mozhe da najde zasolnishte kaj Allah. 40. Nie, navisitna, ve opomenavme za kaznata blizka, za Denot vo koj chovekot kje go gleda ona shto go napravija racete negovi, i koga nevernikot kje reche: ½O teshko mene! Samo zemja da stanev!

Sura 79 En-Naziat (Onie koi kinat)
Objaveno vo Mekka 46 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo onie koi kinat, silno! 2. vo onie koi, vadat blago, 3. i onie koi, plovejkji, plovat brzo, 4. i onie koi, predvoduvajkji, predvodat, 5. i koi gi sreduvaat rabotite, 6. i vo Denot vo koj Potresot kje potrese, 7. po koj kje sledi sledniot! 8. Srcata na Denot toj kje se potresat, 9. a ochite nivni, pak, kje se preplashat! 10. Zboruvaat: ½Kje bideme li pak vrateni nazad vo grobovite, navistina, 11. koga kje staneme koski troshni? 12. I ushte zboruvaat: ½Toa ozhivuvanje e samo poraz. 13. Toa kje bide samo eden glas, navistina! 14. i ete gi, vednash na povrshina. 15. Ti dojde li govorot za Musa, 16. koga go povika Gospodarot svoj, vo Tuva, dolinata sveta: 17. ½Odi kaj faraonot, zashto toj, navistina, silen stana, 18. pa kazhi mu: 'Mislish li da se ochistish? 19. Kje te upatam kon Gospodarot tvoj i, togash, uplashi se!'

446

SURA 79. EN-NAZIAT

447

20. I mu go pokazha togash znamenieto najgolemo, 21. pa, faraonot izlazha i neposlusha, 22. a potoa se svrte i si zamina, 23. i pak, togash, povika i sobra lugje 24. pa, reche: ½Jas sum Gospodarot vash najgolem! 25. Pa, Allah go kazni so kaznata prva a kje go kazni i so kaznata druga! 26. Ete, vo toa, navistina, ima ibret za onoj koj se plashi! 27. Poteshko li e vie da se sozdadete ili, pak, nebesata? On niv gi sozdade, 28. pa, go podigna svodot nivni i potoa go sredi, 29. nokjite nivni reshi temni da bidat, a denovite, pak, svetli da bidat, 30. i Zemjata potoa ja izramni, 31. i izvadi od nea i voda i pasishta, 32. i brdata gi zacvrsti, 33. za da uzhivate vo niv, vie i dobitokot vash! 34. I koga kje se sluchi porojot golem 35. na Denot toj kje se prisekjava za ona shto se trudel, 36. i koga Djehennemot, za onoj shto gleda, kje se zdogleda, 37. togash onoj shto se sileshe, 38. i shto zhivotot ovozemen povekje go sakashe... 39. pa, za nego, Djehennemot prestojuvalishte kje mu bide! 40. A onoj koj se plasheshe od stoenjeto pred Gospodarot svoj i koj na dushata strastite i gi zabranuvashe... 41. pa, za nego, Djennetot prebivalishte kje mu bide! 42. Te prashuvaat za Chasot koga toj kje se sluchi. 43. Tvoe e li toa da go spomenuvash? 44. Za nego konechno znae Gospodarot tvoj! 45. Ti si, navisitna, opomenuvach za onoj shto stravuva od kijametot, 46. Denot koga kje go zdogledaat kje im se prichini deka samo edna vecher ili edno utro ostanaa.

Sura 80 Abese (Se namurti)
Objaveno vo Mekka 42 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se namurti i gi svrte plekjite 2. koga mu dojde slepiot, 3. a shto znaesh ti, mozhebi dojde da se ochisti, 4. ili, pak, opomena da primi i Opomenata, togash, kje mu koristi. 5. Shto se odnesuva do onoj koj kje stane bogat, 6. pa ti so nego si zazemen, 7. i tvoe e samo da se ochisti. 8. A shto se odnesuva do onoj shto ti dojde brzo, 9. i ushte, ete, se plashi 10. a ti na nego ne vnimavash! 11. No, ne! Opomena e toa, navisitna! 12. Pa koj saka Opomenata kje go opomene 13. vo stranicite pochituvani, 14. vozvisheni i chisti 15. megju racete na pishuvachite, 16. chesni i dobrotvorni! 17. Proklet da e chovekot! Kolkavo e samo prokletstvoto negovo! 18. Od shto On go sozdade? 19. Od kapka seme On go sozdade i On, potoa, go odredi

448

SURA 80. ABESE

449

20. i patot, potoa, mu go olesni, 21. a potoa, pak, On kje go usmrti i vo kabur kje go ostavi, 22. a potoa, koga i kje si posaka, kje go ozhivi! 23. No, ne! Se ushte ne go ispolni ona shto On mu go naredi. 24. Neka chovekot pogleda, togash, vo hranata svoja! 25. Nie vo izobilie dozhd spushtame, navistina! 26. Potoa zemjata vo puknatici ja rascepuvame, 27. i togash davame seme sekakvo od nea da nikne, 28. i lozja i ovoshje, 29. i maslinki i urmi, 30. i bavchi isprepleteni, 31. i ovoshje i zelenchuk 32. za da uzhivate vie i dobitokot vash! 33. Pa, koga kje dojde glasot shto zaglushuva? 34. Na Denot koga chovekot kje pobegne od brata si, 35. i od majka si, i od babo si, 36. i od drugarite svoi i od sinovite svoi, 37. na Denot toj, sekoj chovek kje bide obzemen so sotojbata svoja. 38. Lica nekoi na Denot toj kje bidat bleskotni, 39. nasmeani i veseli, 40. a lica nekoi, pak, so prashina pokrieni, 41. i so temnezh nekakov obzedeni 42. ovie se, tokmu, megju nevernicite rasipnici!

Sura 81 Et-Tekvir (Pomrachuvanje)
Objaveno vo Mekka 29 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. I koga Sonceto kje se pomrachi, 2. i koga dzvezdite kje popagjaat, 3. i koga brdata kje se pomestat, 4. i koga kamilite bez sopstvenici kje ostanat, 5. i koga divite zhivotni kje se ispomeshaat, 6. i koga morinjata so plamen kje se ispolnat, 7. i koga dushite kje se obedinat so telata svoi, 8. i koga devojcheto zhivo pogrebano vo zemja kje bide prashano: 9. ½Zaradi koj grev e ubieno? 10. I koga stranicite kje se otvorat, 11. i koga nebesata kje se otsranat, 12. i koga Djehennemot kje se razgori, 13. i koga Djennetot kje se priblizhi... 14. kje uznae dushata shto si podgotvila! 15. No, ne! Se kolnam vo dzvezdite shto se skrivaat, 16. koi se dvizhat i koi ischeznuvaat, 17. se kolnam i vo nokjta koga taa zatemnuva, 18. i vo utroto koga dishe, 19. Kur'anot, navistina, e Govor na melek pratenik blagoroden,

450

SURA 81. ET-TEKVIR

451

20. od sopstvenikot na mokjta, koj poseduva mesto pochesno kaj Arshot, 21. kogo go slushaat i ushte e doverliv... 22. pa, drugarot vash ne e lud! 23. Go zdogleda vo vidicite jasni, 24. i toj ne shkrzhav za Nevidlivoto, 25. pa, toa ne e govor na Shejtanot prokolnat! 26. Pa, kade ste kinisale? 27. Pa, toa e samo Opomena za svetovite; 28. za onoj megju vas koj saka da bide po patot vistinski! 29. A ona shto go sakate e samo so posak Allahov, Gospodarot na svetovite!

Sura 82 El-Infitar (Rascep)
Objaveno vo Mekka 19 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Koga nebesata kje se rascepat, 2. i koga dzvezdite kje se rasturat, 3. i koga morinjata kje se izbuvnat, 4. i koga mezarite kje se isprevrtat 5. kje go uznae dushata ona shto go napravila i za ovoj svet i za onoj svet. 6. O choveku, shto te zavede od Gospodarot tvoj Blagoroden!? 7. Koj te sozdade?... pa te napravi celosen i skladen, 8. i Koj so posak Svoj likot ti go sredi. 9. No, ne! Lazhete za Denot veten, sepak! 10. A vrz vas se Chuvarite meleki, navistina! 11. blagorodni pishuvachi: 12. koi znaat shto pravite! 13. Dobrotvorite kje bidat vo blagosostojba, navistina! 14. A greshnicite kje bidat vo ognot Djehennemot, navistina! 15. Vo koj kje bidat turnati na Denot suden! 16. I ne kje mozhat da ne bidat vo nego. 17. I znaesh li ti shto e Denot suden? 18. I pak, znaesh li ti shto e Denot suden? 19. Den vo koj nikoj za nikogo ne mozhe nishto. Naredbata togash e Allahova!

452

Sura 83 El-Mutaffifuun (Skratuvachi)
Objaveno vo Mekka 36 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. E, teshko na skratuvachite! 2. Onie, koi koga merat neshto od lugjeto, polna mera zemaat, 3. i koga merat na drugi ili koga im vagaat im prikratuvaat. 4. Ne zamisluvaat li deka kje bidat prozhiveani, navistina! 5. Na Denot golem, 6. na Denot vo koj lugjeto kje stojat pred Gospodarot na svetovite? 7. No, da! Knigata na greshnicite e vo ognot Sidjdjin! 8. A znaesh li ti shto e toa Sidjdjin? 9. Kniga ispishana! 10. Teshko na lashkovcite na Denot toj! 11. Onie koi go smetaa za lazhen Denot suden, 12. a nego go smetashe za lazhen samo preteraniot greshnik: 13. koga mu se kazhuvaat ajetite Nashi, veli: ½Toa se izmislici na narodite odamneshni! 14. No, ne! A ona shto go spechalija vekje gi pokri srcata nivni. 15. No, ne! Onie na Denot toj, navistina, kje bidat so zavesa odvoeni od Gospodarot svoj, 16. pa, potoa, kje bidat turnati von Djehennemot, 17. pa, potoa, kje se reche: ½Ova e ona za shto, tokmu, lazhevte. 18. No, da! Knigata na dobrochinitelite e vo Ilijjun, navistina!

453

SURA 83. EL-MUTAFFIFUUN

454

19. A znaesh li shto e toa Ilijjun? 20. Kniga napishana, 21. za koja svedochat bliskite posmatrachi. 22. Dobrochinitelite kje bidat vo blagosostojba, navistina! 23. Kje gledaat od divanite; 24. na licata nivni kje ja prepoznaesh radosta na blagodatot, 25. kje se napojuvaat so napitok chist, zapechaten, 26. zapechaten so mushus i zaradi toa neka se natprevaruvaat natprevaruvachite, 27. a sostavot kje mu bide od Tasnim, 28. izvor od koj kje pijat bliskite na Allah! 29. Greshnicite gi ismevaa vernicite, navistina! 30. I koga si pominuvaa kraj niv si namignuvaa ednisodrugi, 31. i koga se vrakjaat kaj semejstvata svoi, gi posetuvaat, ismejakji gi 32. i koga kje gi zdogledaat, velat: ½Ovie skrshnaa vo zabluda, navistina! 33. A ne se isprateni da bdeat vrz niv. 34. Pa, denes vernicite kje gi ismevaat nevernicite, 35. potpreni kje gledaat! 36. Kje bidat li nagradeni nevernicite za ona shto go rabotea?

Sura 84 El-Inshikak (Cepenje)
Objaveno vo Mekka 25 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Koga neboto kje se rascepi, 2. i koga Gospodarot negov kje go poslusha. - On e Komu treba da se bide poslushen, 3. i koga zemjata kje se poramni, 4. i koga kje go isfrli ona shto e vo nea i kje stane prazna, 5. i koga Gospodarot nejzin kje go poslusha... On e Komu treba da se bide poslushen! 6. O choveku, ti, navistina, se trudish kon Gospodarot tvoj, so trud, i Nego kje go najdesh! 7. Shto se odnesuva do onoj so dodelenata mu Kniga vo rakata, desna, 8. kje polaga smetka lesna, 9. i kje se vrati kaj semejstvoto svoje, radosen! 10. A shto se odnesuva, pak, do onoj so dadenata mu Kniga, zad plekjite negovi, 11. pa, kje si posakuva propast, 12. i vo Sair kje bide turnat. 13. Pa toj megju semejstvoto negovo beshe radosen, 14. toj, navistina, zamisluvashe deka nikogash ne kje se vrati. 15. I ushte kako! Gospodarot negov, navistina, go gleda! 16. No, ne! Se kolnam vo crveniloto vecherno,

455

SURA 84. EL-INSHIKAK

456

17. i vo nokjta i vo ona shto taa kje go zbere, 18. i vo Mesechinata koga kje se ispolni, 19. kje pominuvate od edna vo druga sostojba. 20. Shto im e pa ne veruvaat? 21. I zoshto koga Kur'anot im se chita na sedjde ne pagjaat? 22. No, lazhat onie koi ne veruvaat. 23. Allah najdobro go znae ona shto go krijat! 24. I zaraduvaj gi, togash, so kaznata bolna! 25. Osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat - niv gi cheka nagrada neminliva.

Sura 85 El-Burudj (Dzvezdi)
Objaveno vo Mekka 22 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo neboto so dzvezdi prepolno, 2. i vo Denot veten, 3. i vo svedokot i vo posvedochenoto, 4. prokolneti neka bidat sopstvenicite na rovovi, 5. prepolni so gorivo na ogan, 6. koi, kraj nego, sedea, 7. i koi, tokmu, bea svedoci na ona shto go pravea so vernicite! 8. Im se odmazduva zatoa shto veruvaa vo Allah, Silniot i za blagodarnost Dostojniot! 9. I vlasta i na nebesata i na Zemjata e - Negova! Allah, sekako, e Svedok na se! 10. Onie koi, navistina, gi machea vernicite i vernichkite, potoa ne se pokajaa... za niv ima kazna djehennemska, za niv ima kazna Harik! 11. A onie, pak, koi veruvaa i rabotea dobri dela, navistina!... za niv ima bavchi djennetski niz koi reki techat. Ete, toa e pobeda golema! 12. Usviteno e, navistina, kaznuvanjeto na Gospodarot tvoj. 13. On, sekako, sozdava i povtorno sozdava! 14. On, sekako, e Prostuvach i Srdechen! 15. Gospodarot na Arshot, Slavniot! 16. Chinitel na ona shto go posakuva.

457

SURA 85. EL-BURUDJ

458

17. Ti dojde li govorot za vojskata, 18. za faraonot i za Semud? 19. No, onie koi ne veruvaat, postojano vo laga si pagjaat, 20. a Allah kje gi opfati od site strani! 21. No, toa e Kur'an Slaven, 22. vo Lehvi Mahfuz sochuvan!

Sura 86 Et-Tarik (Denica)
Objaveno vo Mekka 17 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo neboto i vo Denica! 2. A znaesh li ti shto e toa Denica? 3. Dzvezda shto sveti! 4. Nad sekoja dusha ima i bdeec. 5. Pa, neka chovekot pogleda od shto e sozdaden, 6. sozdaden e od voda shto se isfrla, 7. koja izleguva megju 'rbetot i gradite. 8. Da, On e Kadar da go povtori tvorenjeto Svoe, 9. na Denot koga kje se kazhuvaat tajnite, 10. koga chovekot ne kje ima ni mokj ni poddrzhnik. 11. Se kolnam i vo neboto, so voda prepolno, 12. i vo zemjata koja se rascepuva, 13. Kur'anot, navistina, e Govor shto oddeluva! 14. On ne e prazen Govor. 15. Onie, spletkarejkji, spletki pravat, 16. a Jas spletkite gi respletkuvam. 17. Pa, ostavi gi Nevernicite i daj im malku vreme!

459

Sura 87 El-A’Ala (Sevishen)
Objaveno vo Mekka 19 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Slavi Go, imeto na Gospodarot tvoj, Sevishen! 2. Koj sozdade i dobar red postavi, 3. Koj odredi i potoa upati, 4. Koj dava da nikne pasishte, 5. a potoa odreduva da stane suva treva. 6. Nie kje odredime da chitash, pa nishto nema da zaboravish, 7. osven ona shto kje go posaka Allah. Da, On go znae i ona shto e javno i ona shto e tajno. 8. I Nie kje te upatime vo ona shto e najlesno. 9. Pa, opomenuvaj - Opomenata ako koristi, 10. kje se opomene onoj shto stravuva, 11. a od nea kje se oddalechuva najloshiot, 12. onoj shto kje bide turnat vo ognot golem, 13. koj potoa vo nego ne kje umre i ne kje zhivee. 14. Da, spasen e onoj koj kje se ochisti, 15. koj go spomenuva imeto na Gospodarot svoj i koj se klanja. 16. No vie povekje go sakate zhivotot na ovoj svet, 17. a Ahiret e podobar i e vechen. 18. Da, ova e vneseno vo stranicite odamneshni, 19. vo stranicite na Ibrahim i na Musa!

460

Sura 88 El-Gashija (Poklopi)
Objaveno vo Mekka 26 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ti dojde li govorot za ona shto poklopi? 2. Licata na Denot toj kje bidat uplasheni, 3. izmoreni i zhalosni! 4. Kje se przhat vo ognot zhestok, 5. kje se napojuvaat od izvorot usviten; 6. za niv ne kje ima hrana, osven trnje, 7. koja ne kje nahrani a nitu, pak, gladot kje go otstrani, 8. na Denot toj kje ima i lica blagosloveni, 9. so trudot nivni zadovolni, 10. vo Djennetot vozvishen, 11. vo koj ne kje slushaat zborovi prazni, 12. vo nego kje ima i izvor shto teche, 13. i kreveti podignati, 14. i pehari postaveni, 15. i pernici poredeni, 16. i prostirki sprostreni! 17. Ne gledaat li kon kamilata kako e sozdadena, 18. i kon neboto kako e podignato, 19. i kon brdata kako se postaveni,

461

SURA 88. EL-GASHIJA

462

20. i kon zemjata kako e poramneta? 21. Pa, opomenuvaj. Ti si, navistina, samo opomenuvach! 22. Ne e tvoe da vladeesh so niv! 23. A onoj koj gi vrti plekjite i onoj koj ne veruva, 24. pa, Allah kje go kazni so kazna golema! 25. Vrakjanjeto nivno e - kon Nas, 26. i polaganjeto smetka, potoa, e - pri, Nas!

Sura 89 El-Fedjr (Zora)
Objaveno vo Mekka 30 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo zorata, 2. i vo desette nokji, 3. parni i neparni, 4. i vo nokjta koga kje ischezne, 5. ima li vo toa, za nadareniot so razbir, zakletva? 6. Ne vide li kako postapi Gospodarot tvoj so Ad? 7. I so Iram, koj imashe stolbovi golemi, 8. na koi slichni nemashe izgradeno po gradovite? 9. I so Semud koj delkashe karpi vo dolinata, 10. i so faraonot koj, sopstvenikot na shatorite, 11. koi bea nasilnici po gradovite! 12. I mnoshtvo, po nena, bezredie se seeshe, 13. pa zatoa Gospodarot tvoj korbachot na kaznata vrz niv go opasha. 14. Da, Gospodarot tvoj e vo zaseda! 15. Shto se odnesuva do chovekot, koga Gospodarot negov kje go iskusha, pa kje go pochesti i blagoslovi, kje reche: ½Gospodarot moj me pochesti. 16. A koga, pak, kje go iskusha so ona shto malku 'rsk kje ostvari, kje reche: ½Gospodarot moj me ostavi. 17. No, ne! Na jetimot chest ne mu pravite, 18. a nitu, pak, siromaviot go hranite,

463

SURA 89. EL-FEDJR

464

19. a jadete ostavina lakomo, 20. a bogatstvo sakate, sakajkji go prekumerno! 21. No, ne! Koga zemjata kje se rasparchi na parchinja, 22. i koga kje dojde Gospodarot tvoj i melekite, ednidodrugi poredeni, 23. i na Denot toj koga Djehennemot kje se priblizhi, na Denot toj chovekot kje se sekjava. A za koe, pak, dobro kje mu koristi sekjavanjeto? 24. Kje reche: ½O teshko mene! E, samo da se podgotvev za zhivotot moj! 25. Pa, na Denot toj nikoj ne kje kaznuva kako shto On kje kaznuva. 26. I nikoj ne kje vrzuva cvrsto kako shto On kje vrzuva. 27. O dusho smirena! 28. Vrati si kon Gospodarot tvoj zadovolna, a i On so tebe zadovolen, 29. i vlezi, togash, megju robovite Moi, 30. i vlezi vo Djennetot Moj!

Sura 90 El-Beled (Grad)
Objaveno vo Mekka 20 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ne! Se kolnam vo gradot ovoj, 2. - kako gragjanin kje bidesh vo gradot toj. 3. I se kolnam vo roditelot i vo ona shto go rodi! 4. Nie go sozdavame chovekot, sekako, da se trudi. 5. Misli li deka nikoj ne mozhe protiv nego? 6. Toj veli: ½Golem imot potroshiv! 7. Misli li deka nikoj ne mozhe da go vidi? 8. Neli Nie mu dadovme ochi dve, 9. i jazik i usni dve? 10. I Nie go upativme kon patishta dva, 11. pa ne mozheshe da se iskachi po Akkaba. 12. A znaesh li ti shto e toa Akkaba? 13. Pa, rob da se oslobodi, 14. ili da se nahrani koga gladot kosi, 15. jetim ili od rodninata bliska, 16. ili siromav, so nevolji optovaren, 17. i da bide, osven toa, megju onie koi veruvaat i koi edninadrugi trpelivost preporachuvaat i koi ednisodrugi milost preporachuvaat. 18. Onakvite se zhiteli na Srekjata,

465

SURA 90. EL-BELED

466

19. a onie koi ne veruvaat vo znamenijata Nashi... zhiteli se na Nesrekjata. 20. Vrz niv kje bide ogan zatvoren.

Sura 91 Esh-Shems (Sonce)
Objaveno vo Mekka 15 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo Sonceto i svetlinata negova, 2. i vo Mesechinata koga go sledi, 3. i vo denot koga kje go razdeni, 4. i vo nokjta koga kje go pokrie, 5. i vo neboto i vo ona shto On go podigna, 6. i vo zemjata i Onoj shto ja prostre, 7. i vo dushata i Onoj shto ja sozdade, 8. pa i vdahna da razlikuva rasipano od bogobojazlivo. 9. Se spasi, sekako, onoj shto kje ja ochisti, 10. a kje propadne onoj shto kje ja izvalka. 11. Semud lazheshe zaradi nasilstvoto svoe, 12. koga eden nesrekjnik se pojavil megju niv, 13. pa im reche Allahoviot pejgamber: ½Kamilata Allahova... red e nejzin da pije! 14. Togash go smetaa za lashko; ja zaklaa. I Gospodarot nivni gi kazni zaradi grevot nivni i, ete, gi snema. 15. I On ne se plashi od posledicite na toa!

467

Sura 92 El-Lejl (Nokj)
Objaveno vo Mekka 21 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo nokjta koga taa kje opfrati, 2. i vo denot koga kje se razdeni, 3. i vo Onoj koj sozdava mashko i zhensko 4. nastojuvanjeto vashe, navistina, e razlichno! 5. Pa, shto se odnesuva do onoj koj deli i koj e bogobojazliv, 6. i koj najubavoto go smeta za vistinsko, 7. nemu, togash, Nie najlesnoto kje mu go olesnime, 8. a shto se odnesuva, pak, do onoj koj e shkrzhav i koj kon obilnost tezhnee, 9. i koj najubavoto go smeta za lazhno, 10. nemu, togash, Nie najteshkoto kje mu go otezhnime. 11. I nemu imotot, koga kje se frli naglavachke, ne kje mu koristi. 12. Upatuvanjeto po Patokazot e - Nashe! 13. I Ahiret i ovoj svet se - Nashi! 14. Pa, jas ve opomenuvam za ognot shto plamti! 15. Koj kje go przhi samo rasipaniot, 16. koj lazheshe i koj plekjite gi vrteshe. 17. Najbogobojazliviot od nego daleku kje bide, 18. koj go dava imotot svoj da se ochisti,

468

SURA 92. EL-LEJL

469

19. bez da ochekuva od nekogo so blagodat da mu vozvrati, 20. osven zaradi toa shto go posakuva Liceto na Gospodarot svoj, Vozvishen, 21. kje bide zadovolen, sekako!

Sura 93 Ed-Duha (Utro)
Objaveno vo Mekka 11 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo utroto, 2. i vo nokjta koga taa kje se skrie, 3. Gospodarot tvoj ne te ostavi i ne te zamrazi! 4. Za tebe sigurno e podobro na Ahiret otkolku na ovoj svet! 5. Gospodarot tvoj, sekako, kje ti dade i kje bidesh zadovolen! 6. Neli On te zatekna sirache? Pa, potoa, te zashtiti. 7. Neli On te zatekna skrshnat vo zabludi? Pa, potoa, te upati! 8. Neli On te zatekna siromav? Pa, potoa, te zbogati! 9. Ete, zatoa, jetim ne ugnetuvaj, 10. a onoj koj pita, ne odbivaj go! 11. I za blagodatite na Gospodarot tvoj, togash, razgovaraj!

470

Sura 94 Esh-Sherh (Shirokogradnost)
Objaveno vo Mekka 8 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Neli Nie gi otvorivme gradite tvoj, 2. i Nie go simnavme bremeto teshko od tebe, 3. shto gi tegneshe plekjite tvoj? 4. I Nie go vozdignavme spomenot tvoj. 5. Pa, navistina, pokraj teshkotijata e lesnotija, 6. i, navistina, pokraj teshkotijata e lesnotija! 7. A koga, pak, kje se oslobodish, togash, ispravi se! 8. I kon Gospodarot tvoj, togash, posakuvaj da se upravish!

471

Sura 95 Et-Tin (Smokva)
Objaveno vo Mekka 8 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo smokvata i vo maslinkata, 2. i vo ridot Sinaj, 3. i vo ovoj grad, bezbeden 4. deka chovekot, sekako, Nie go sozdadovme vo najlichen izgled, 5. a potoa Nie kje go vratime vo najgrd izgled, 6. osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat... ta za niv ima nagrada neizmerna. 7. Pa, shto te natera da go smetash za lazhen Denot veten? 8. Neli Allah od pravednite sudii e Najpravedniot?

472

Sura 96 El-Alek (Grushka)
Objaveno vo Mekka 19 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Chitaj vo imeto na Gospodarot tvoj koj sozdade, 2. go sozdade chovekot od grushka na krv! 3. Chitaj, zashto Gospodarot tvoj, navistina, e Najblagoroden, 4. koj pouchuva so perce: 5. go pouchi chovekot so ona shto ne go znaeshe. 6. No, ne! Chovekot, navistina, se zasiluva 7. otkoga kje vidi deka, sekako, e vo izobilije. 8. Kon Gospodarot tvoj, navistina, e vrakjanjeto! 9. Go vide li onoj koj mu zabranuva 10. na robot namaz da izvrshi? 11. Go vide li deka e po Patokazot, 12. ili, pak, deka nareduva bogobojazlivost? 13. Go vide li deka lazhe i deka plekjite gi vrti? 14. E, pa, ne znaeshe li deka Allah, navistina, gleda? 15. No, ne! Ako ne prestane so toa Nie, navistina, kje go fatime za chelo, 16. za cheloto lazhno i greshno! 17. Pa, neka ja povika druzhinata svoja, 18. a Nie kje gi povikame Zebanije! 19. No, ne! Ti ne slushaj go nego, padni na sedjde i priblizhise do Allah!

473

Sura 97 El-Kadr (Kadr)
Objaveno vo Mekka 5 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kur'anot Nie, navistina, zapochnavme da go objavuvame vo nokjta Kadr! 2. A znaesh li ti koja e taa nokj Kadr? 3. Nokjta Kadr e podobra od iljada meseci. 4. Vo taa nokj se spushtaat melekite i Djibril so odobrenijeto na Gospodarot nivni, po naredba sekoja! 5. Selam! I toa se do pukanjeto na utroto!

474

Sura 98 El-Bejjine (Jasnotija)
Objaveno vo Medina 8 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Onie koi ne veruvaa, megju Sledbenicite na Knigata i mnoguboshcite, ne prestanaa se dodeka ne im dojde jasnotija, 2. eden pejgamber od Allah koj im gi kazhuva stranicite chisti, 3. vo koi ima propisi ispravni. 4. A onie so dadenata im Kniga stanaa delenici tokmu po dojdenata im jasnotija. 5. Naredeno im e samo Allaha da go obozhavaat, i verata iskreno da Mu ja predavaat, vo seta chistota nivna, i namaz da izvrshuvaat i zekat da davaat. I, ete, toa e verata ispravna! 6. Onie koi ne veruvaa, megju Sledbenicite na Knigata, i mnoguboshcite kje bidat vo ognot djehennemski i vo nego za navek kje ostanat... da, onakvite se od site sushtestva najloshite! 7. Onie koi, navistina, veruvaat i koi dobri dela rabotea... da, onakvite se od site sushtestva najdobrite. 8. Nagradata nivna e kaj Gospodarot nivni: djennetski bavchi na Adi ispod koi reki techat i vo niv za navek kje ostanat. Allah kje bide zadovolen od niv a i tie kje bidat zadovolni od Nego. Ete, toa e za onoj koj se plashi od Gospodarot Svoj!

475

Sura 99 Ez-Zilzal (Zemjotres)
Objaveno vo Medina 8 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Koga zemjata kje bide potresena so potresot svoj, 2. i koga zemjata kje gi isfrli tezhinite svoi, 3. i koga chovekot kje reche: ½Shto ti e? 4. na Denot toj kje se sluchat, tokmu, kazhuvanjata nejzini, 5. koga Gospodarot tvoj, navistina, toa kje i go vdahne. 6. Na Denot toj lugjeto kje se pojavat, poedinechno, za ochigledni da im stanat delata nivni: 7. pa, onoj koj pravi neshto dobro kolku golushka sitno, kje go vidi, 8. i onoj, pak, koj pravi neshto zlo kolku golushka sitno, kje go vidi!

476

Sura 100 El-Adijaat (Trkachi)
Objaveno vo Mekka 11 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo trkachkite konji koi 'rzhat, 2. pa, so nozete svoi po kamenjata iskri iskrat, 3. i koi vo utrinsite chasovi napagjaat, 4. i koi, trchajkji, prashina digaat, 5. i, taka, vo mestoto zaednichki vleguvaat! 6. Da, chovekot e neblagodaren kon Gospodarot svoj, 7. toj za toa, navistina, e svedok, 8. i toj, navistina, e cvrst vo ljubovta kon imotot, dobroto. 9. Ne znae li deka koga kje bide ozhiveano ona shto e vo mezarite, 10. i koga kje izleze ona shto e vo gradite, 11. - deka Gospodarot nivni, navistina, na Denot toj e Izvesten!

477

Sura 101 El-Kari’atu (Udar)
Objaveno vo Mekka 11 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Udar! 2. I koj kje ti kazhe shto e toa udar? 3. I shto znaesh ti shto e toa udar? 4. Den e toj vo koj lugjeto kje bidat kako bubalki rasfrlani, 5. a brdata kje bidat kako rastegnata volna! 6. Shto se odnesuva do onoj chii kantari kje natezhnat, 7. pa, toj kje bide vo zhivotot zadovolen, 8. a shto se odnesuva do onoj chii kantari nema da natezhnat, 9. prestojuvalishteto negovo, togash, e Havie. 10. A znaesh li ti shto e toa Havie? 11. Pa toa e ogan raspalen!

478

Sura 102 Et-Tekasur (Zarabotuvachka)
Objaveno vo Mekka 8 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Natprevarot vo zarabotuvachka ve upropasti, 2. se dodeka mezarite ne gi posetite! 3. No, ne! Kje uznaete podocna. 4. I pak velam: Kje uznaete podocna! 5. No, ne! Kje doznaete za znaenjeto uverlivo, 6. i kje go zdogledate Djehennemot, sigurno! 7. Potoa, pak, kje go zdogledate znaenjeto, uverlivo! 8. Potoa, na Denot toj kje bidete prashani za blagodatot!

479

Sura 103 El-’Asr (Stoletie)
Objaveno vo Mekka 3 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Se kolnam vo stoletieto! 2. Chovekot e porazen, navistina! 3. Osven onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat, koi edninadrugi vistina preporachuvaat i koi edninadrugi trpelivost preporachuvaat!

480

Sura 104 El-Humeze (Potsmevanje)
Objaveno vo Mekka 9 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Teshko na sekoj onoj koj se potsmeva i koj kleveti, 2. i koj sobira imot i koj broi, 3. mislejkji deka imotot negov e vechen, navistina! 4. No, ne! Kje bide frlen vo Hutam! 5. A znaesh li ti shto e toa Hutam? 6. Pa, toa e Allahoviot ogan, raspalen! 7. Koj se vovlekuva vo srcata. 8. Ognot, navistina, vrz niv e zatvoren, 9. so stolbovi dolgi!

481

Sura 105 El-Fiil (Slon)
Objaveno vo Mekka 5 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Ne vide li ti kako Gospodarot tvoj postapi so sopstvenicite na slonot? 2. Neli spletkite nivni On gi skrshna vo bezdna? 3. I protiv niv isprati jato ptici, 4. koi gi gagjaa so kamenja od skameneta glina, 5. pa On gi napravi kako suvo lisje, izjadeno!

482

Sura 106 El-Kurejsh (Kurejsh)
Objaveno vo Mekka 4 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Zaradi adetot na Kurejshii, 2. adetot nivni da patuvaat i zime i lete; 3. pa, neka go obozhavaat Gospodarot na ovaa Kukja, 4. Koj gi nahrani po gladot i gi obezbedi po stravot!

483

Sura 107 El-Maun (Milosrdie)
Objaveno vo Mekka 7 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Go vide li ti onoj koj lazhe za Denot veten? 2. Pa, toa e onoj koj go odbiva jetimot, 3. i koj ne pottiknuva da se nahrani siromaviot! 4. Teshko na onie koi klanjaat: 5. onije koi ne vnimavaat na namazot svoj, 6. onie koi, taka, se dogovaraat, 7. i koi zabranuvaat na siromashnite da im se dade milosrdie.

484

Sura 108 El-Kevser (Izobilie)
Objaveno vo Mekka 3 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Da, Nie ti dadovme dobro izobilno 2. Pa, klanjaj mu se na Gospodarot tvoj i zakoli Kurban! 3. Onoj shto te mrazi kje ostane bez pomen, navistina!

485

Sura 109 El-Kafiruun (Nevernici)
Objaveno vo Mekka 6 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kazhi: ½O nevernici! 2. Jas ne go obozhavam ona shto vie go obozhavate, 3. a vie ne go obozhavate ona shto jas go obozhavam, 4. a i jas ne go obozhavam ona shto vie go obozhavate, 5. a vie ne go obozhavate ona shto jas go obozhavam. 6. Vam - verata vasha, a mene - verata moja!

486

Sura 110 En-Nasr (Pomosh)
Objaveno vo Medina 3 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Koga kje dojde pomoshta i pobedata od Allah, 2. i koga kje gi vidish lugjeto kako vleguvaat vo verata Allahova vo druzhini, 3. pa, slavi Go, zablagodaruvajkji Mu se i proshka barajkji Mu, Gospodarot tvoj. On e Primach na pokajanijata, navistina!

487

Sura 111 El-Mesed (Plamen)
Objaveno vo Medina 5 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Neka propadnat racite na Ebu Leheb, i toj propadna! 2. Ne mu vredeshe imotot negov, i ona shto spechali. 3. Kje se przhi vo ognot prepoln so plameni, 4. i zhenata negova koja drva nosi. 5. Na vratot nejzin kje bide obeseno jazhe od plamen!

488

Sura 112 El-Ihlas (Chistota)
Objaveno vo Medina 4 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kazhi: ½On, Allah, Eden e! 2. Allah - Zasolnishte. 3. Ne rodi i ne e roden, 4. i nikoj ne Mu e ramen!

489

Sura 113 El-Felek (Mugra)
Objaveno vo Medina 5 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kazhi: ½Se priklonuvam kon Gospodarot na mugrata, 2. od zloto na ona shto On go sozdade, 3. i od zloto na temninata koga kje poklopi, 4. i od zloto na duvachite vo jazli, 5. i od zloto na zavidliviot koga zaviduva!

490

Sura 114 En-Nas (Lugje)
Objaveno vo Medina 6 Ajeti
Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen! 1. Kazhi: ½Se priklonuvam kon Gospodarot na lugjeto, 2. Vladarot na lugjeto, 3. Bogot na lugjeto, 4. od zloto na onoj koj losho shepoti, skrishno, 5. koj losho shepoti vo gradite na lugjeto, 6. bilo od djinovite bilo od lugjeto!

491

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->